določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je stranka v postopku zaposlena na sodišču, ki bi o njenem predlogu odločalo, je drug tehten razlog za prenos pristojnosti.
dovoljenost revizije - nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
V premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu, izraženem v ulomku ali odstotkih od ocenjene vrednosti spornega predmeta.
pridobitev lastninske pravice - pravnoposlovni pridobitni naslov - solastnina - gradnja na tujem svetu - dogovor o stvarnopravnih razmerjih - povrnitev vlaganj v nepremičnino - prenehanje terjatve
ZTLR, podobno kot že pred njim ODZ, ne predvideva pridobitve solastninske pravice z gradnjo na tujem, če je zgradba rezultat gradiva tako graditelja (zakoncev) kot lastnika zemljišča (tretje osebe). V takem primeru je možen le dogovor o stvarnopravnih razmerjih med njima in torej pridobitev lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi, ne pa z uporabo pravil o gradnji na tujem.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 11, 105a, 105a/1, 105a/2, 385.
umik predloga za obnovo postopka - neplačilo sodne takse - postulacijska sposobnost - zahteva za varstvo zakonitosti - opozorilo - kaznovanje stranke - zloraba pravice do sodnega varstva
Ker pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks niso podani, stranka pa sodne takse ni plačala niti po plačilnem nalogu, je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105. a člena ZPP štelo, da je stranka predlog za obnovo postopka umaknila in ugotovilo umik predloga za obnovo postopka.
Zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu ni dovoljena.
Vlaganje številnih pravnih sredstev pri katerih ni izkazana postulacijska sposobnost, pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva v smislu 11. člena ZPP. Za tako ravnanje pa je v navedeni določbi predvideno denarno kaznovanje stranke.
Bistvena je sklepčnost celotne trditvene podlage, ne le tožbe. Tožnica je zahtevala ugotovitev solastniškega deleža in izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis solastniškega deleža na nepremičnini, kar sta zahtevka, s katerimi se dejansko zahteva delitev posameznih stvari iz skupnega premoženja.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - lovska družina - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - izbrisna tožba
Ker je tožeča stranka lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih pridobila na podlagi 14. člena ZSKZ ex lege, je pravno nerelevanten tudi rok za vložitev izbrisne tožbe iz 123. člena ZZK, saj je izbrisna tožba namenjena saniranju materialnopravno napačnih vknjižb, ki imajo izvor v derivativnem pridobitnem načinu lastninske pravice, v konkretnem primeru pa je bila lastninska pravica pridobljena na podlagi zakona.
dovoljena revizija - zelo hude posledice - razlika med redno in izredno brezplačno pravno pomočjo - finančni (subjektivni) pogoj za izredno BPP - pravna vezanost na odločbo pristojnega organa o denarni socialni pomoči - novela ZBPP-B - sprememba prakse Vrhovnega sodišča - napačna uporaba materialnega prava - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Organ za BPP bi v okoliščinah obravnavanega primera (revident svoje prošnje ni vložil skladno s prvim in drugim odstavkom 32. člena ZBPP, revident ni bil pozvan na dopolnitev vloge, ampak je organ za BPP sam po uradni dolžnosti pridobil podatke o revidentovem premoženjskem in dohodkovnem stanju) moral na podlagi prvega odstavka 33. člena ZBPP po uradni dolžnosti pridobiti tudi podatek, ali je revident prejemnik denarne socialne pomoči in tako ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Če je prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, avtomatično izpolnjuje tudi finančni (subjektivni) kriterij za dodelitev BPP. Organ, ki odloča o dodelitvi BPP, je pri izredni BPP pravno vezan na veljavno pravnomočno odločbo pristojnega organa o denarni socialni pomoči.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje – izredna brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za izredno BPP - pravna vezanost na odločbo pristojnega organa o denarni socialni pomoči - neupravičeno prejeta izredna BPP - spremenjene okoliščine - novela ZBPP-B - sprememba prakse Vrhovnega sodišča - napačna uporaba materialnega prava
Glede na spremembo ZBPP, ki je bila vnesena z novelo ZBPP-B, Vrhovno sodišče razlaga drugi odstavek 12. člena ZBPP (izredna BPP) tako, da prosilec za BPP, ki je na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, avtomatično izpolnjuje tudi finančni (subjektivni) kriterij za dodelitev BPP.
Za utemeljenost odločbe o neupravičeno prejeti izredni BPP je relevantno le, ali je revident v času naknadnega preverjanja izpolnjevanja finančnega pogoja za BPP, na podlagi veljavne pravnomočne odločbe pristojnega organa še vedno prejemnik denarne socialne pomoči.
Organ, ki odloča o dodelitvi BPP oziroma neupravičeni dodelitvi BPP, je pri izredni BPP pravno vezan na veljavno pravnomočno odločbo pristojnega organa o denarni socialni pomoči.
prenos pristojnosti po sklepu predsednika sodišča - sodni zaostanki - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - bivališče pravdnih strank in pooblaščencev
Potem ko je pristojnost za sojenje v pravdni zadevi na podlagi 105.a člena ZS prenesena na drugo sodišče, lahko stranka uspe s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, če izkaže posebej tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da se bo postopek laže in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Tožnica, ki je svoj predlog utemeljila le s krajem prebivališča oziroma sedeža pravdnih strank in pooblaščencev, takšnih okoliščin ni izkazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0017391
ZMZPP člen 79, 79/1, 79/3. ZD člen 177, 177/1, 177/2, 177/4.
določitev krajevne pristojnosti po Vrhovnem sodišču - zapuščinski postopek - obstoj zapuščine v RS
Ker v tej fazi postopka glede na določbi prvega in drugega odstavka 79. člena ZMZPP ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, je Vrhovno sodišče odločilo, da je za zapuščinsko obravnavo krajevno pristojno Okrajno sodišče na Jesenicah.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94, 94/2. ZJU člen 6, 6-13, 61a.
delovno pravo - delovne izkušnje - neuvrstitev v izbirni postopek - verodostojna listina, iz katere sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe - potrdilo sindikata - delo s krajšim delovnim časom (na zahtevani stopnji izobrazbe) ob sočasno sklenjenem delovnem razmerju za polni delovni čas (na nižji stopnji izobrazbe)- razlaga 13. točke 6. člena ZJU - zmotna uporaba materialnega prava
ZJU v 13. točki 6. člena ureja tri različne položaje in načine opravljanja dela. Delovne izkušnje v prvih dveh primerih navezuje na delovno mesto (sistemizacija, opis del in nalog, pogodba o zaposlitvi, odločba oziroma drugačna pravna podlaga za opravljanje dela, itd.), tretji primer, za kakršnega gre v obravnavani zadevi pa je drugačen, manj formalen. Kljub razlikam morajo biti vsi trije položaji, upoštevajoč specifiko vsakega od njih, zaradi zagotovitve enakega varstva pravic kandidatov za neko delovno mesto po vsebini primerljivi, za dokazovanje delovnih izkušenj, izvirajočih iz takšnih različnih položajev, pa morajo obstajati enake ali vsaj primerljive metode.
Stališče, da delavec z delom s krajšim delovnim časom (na zahtevani stopnji izobrazbe) ob sočasno sklenjenem delovnem razmerju za polni delovni čas (na nižji stopnji izobrazbe) ne more izpolniti pogoja delovnih izkušenj na zahtevani stopnji izobrazbe, materialnopravno ni pravilno.
Presoja delovnih izkušenj iz tretjega primera 13. točke 6. člena ZJU je glede na izhodišče o primerljivosti vseh treh položajev mogoča samo, če so podatki v verodostojni listini takšni, da dopuščajo ustrezen preizkus (brez posebnega ugotovitvenega postopka) in primerjavo z delovnimi izkušnjami, ki jih je kandidat pridobival z delom na delovnih mestih z jasno določeno stopnjo strokovne izobrazbe (prvi in drugi primer iz 13. točke 6. člena ZJU).
ZUreP-1 člen 110. ZTLR člen 54. ODZ člen 479. SPZ člen 226. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c/3.
dopuščena revizija - stvarna služnost - služnost v javno korist - pridobitev služnosti - neprava stvarna služnost - elektroenergetski objekt - stvarna pristojnost - priposestvovanje - enotnost sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja dopustnosti uporabe civilnopravnih pravil o priposestvovanju pri omejitvi lastninske pravice v javno korist ter glede vprašanja stvarne pristojnosti in izbire vrste postopka pri omejitvi lastninske pravice v javno korist.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015001
ZMZ člen 51, 51/4, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - podaljšanje omejitve gibanja - obstoj razlogov, ki so obstajali v času odreditve ukrepa - zaostrovanje pogojev - razlaga četrtega odstavka 51. člena ZMZ
Edini pogoj, ki ga postavlja zakon za podaljšanje omejitve gibanja je, da še vedno obstajajo razlogi za omejitev gibanja, ki so obstajali v času odreditve tega ukrepa.
Od tožene stranke ni mogoče zahtevati, da v sklepu o podaljšanju omejitve gibanja navaja (dodatne) razloge, ki jih zakon od nje ne zahteva.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice – utemeljen sum - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - presoja pritožbenih navedb
Iz spisa in dokazov, na katerih temelji pravnomočni sklep o odreditvi pripora, ne izhajajo okoliščine, ki bi dajale podlago za zaključek, da so policisti prestopili meje svojih pravic, ko so skušali ustaviti obdolženca (takrat še osumljenca). Take navedbe temeljijo na lastnih ugotovitvah obrambe o tajnem delovanju in lastni dokazni oceni, v dejanskih zaključkih sodišča pa nimajo podlage.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
Ob upoštevanju, da je iz opisa kaznivega dejanja razvidno, da naj bi ga obdolženec storil v Kranju, ter presoji obdolženčevih subjektivnih okoliščin (stalno bivališče ima na območju Okrožnega sodišča v Kranju, je brez zaposlitve, prejema denarno socialno pomoč ter je lastnik osebnega vozila, ki je odjavljeno iz prometa) je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
pripor – ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost
Sodišče druge stopnje presoja le, ali so razlogi, iz katerih je bil zoper obdolženca pripor odrejen, še podani oziroma ali so nastopile okoliščine, ki narekujejo odpravo pripora.
Možnost poplačila na podlagi menice ne izključuje upnikove pravice, da izkoristi (tudi) druge oblike zavarovane terjatve ali da terja plačilo terjatve na podlagi osnovnega posla.