V okviru instituta nadaljevanega kaznivega dejanja je treba absolutno zastaranje kazenskega pregona upoštevati za vsako posamezno dejanje iz sestave nadaljevanega kaznivega dejanja.
ZInfP člen 3, 3/3, 16, 17, 18.ZPP člen 343, 343/3, 351, 351/1.ZUS-1 člen 22, 22/1.
združitev strank - pravni interes za tožbo
Z razveljavitvijo organizacijskih določb je prenehala pravna subjektiviteta tožeče in tožene stranke oziroma sta se na podlagi ZInfP združili oziroma transformirali v nov, enoten državni organ. S tem pa po mnenju pritožbenega sodišča ni več podana pravna podlaga oziroma je tudi prenehal pravni interes za nadaljevanje tega upravnega spora.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - združitev pravd
Predvidena združitev več pravd, ki tečejo pri različnih sodiščih, bi bila sicer lahko razlog za prenos pristojnosti (ker bi se tako morda laže opravil postopek), vendar samo, če bi šlo za sodišča iste stvarne pristojnosti.
črtanje s seznama poravnalcev – revizija – dovoljenost – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Tožnik v reviziji meni, da gre za onemogočanje opravljanja dela poravnalca, kar pomeni njegovo trajno poklicno in osebno stigmatizacijo in s tem poseg v ustavno zagotovljeno pravico do časti in dobrega imena ter pravico do osebne integritete in zasebnosti; in da je opravil potrebna izobraževanja na področju poravnavanja, zato želi čimprej opravljati delo poravnalca v postopkih poravnavanja v kazenskih zadevah in s tem prispevati k zmanjševanju sodnih zaostankov in si tudi blažiti svojo socialno varnost, ki je sedaj ogrožena, ker je brez zaposlitve. Glede na trditveno in dokazno breme, ki je na strani tožnika, pa tožnik s temi navedbami ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1
ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/2, 371, 371/1-11, 371/2. URS člen 25..
pripor - sklep o priporu - razlogi o odločilnih dejstvih - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - sorazmernost - ogrožanje varnosti ljudi - pravica do pritožbe
Če gre za hudo ogrožanje varnosti ljudi (ponavljajočo se prodajo nevarnih drog, s katerimi se neposredno ogroža zdravje ljudi), zadostuje za odreditev pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivih dejanj, kot v primerih kaznivih dejanj, s katerimi varnost ljudi ni tako hudo ogrožena.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS19555
ZAzil člen 24, 24/3, 29, 29/4.ZMZ člen 140, 140/1.ZUS-1 člen 51, 51/2.
azil - zavajanje in zloraba azilnega postopka
Že zgolj eno neskladje glede pomembnih okoliščin v prosilčevih izjavah, ki ga prosilec v zvezi s svojo zgodbo ne zna logično pojasniti, zadošča za utemeljen sklep, da prosilec zlorablja azilni postopek.
pravice obrambe - zagovornik po uradni dolžnosti - zagovornik v interesu pravičnosti - pouk o pravici do zagovornika - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Če obsojenec po pouku o pravici do zagovornika in tudi o tem, da se mu lahko postavi zagovornik po uradni dolžnosti, če si ga po svojih gmotnih razmerah ne more plačati sam, ne zahteva postavitve slednjega, sodišče ne krši njegove pravice do obrambe s tem, da mu ga ne postavi.
ZOR člen 12, 16, 101, 156, 156/3.ZPP člen 339, 339/1, 339/2. ZUpr. ZaPDF. Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
razlaga pogodb - povrnitev škode - načelo vestnosti in poštenja - načelo prepovedi povzročanja škode - čezmerne imisije - izvajanje upravnih nalog - povzročitev škode z opravljanjem dovoljene dejavnosti
Drugotožena stranka je vedela, da bo šel daljnovod preko tožnikove hiše, pa ga je kljub poznavanju njegovih učinkov na bivanje pod njim, postavila. Še več, tožnika je celo zavajala, da "daljnovod ne bo škodljivo vplival na njihovo bivanje v stanovanjskem objektu in da zato lahko nadaljujeta z izgradnjo". Na ta način je kršila načelo vestnosti in poštenja in ravnala v nasprotju s standardom profesionalne korektnosti (kamor spada tudi zahteva biti obziren do okolja in do ljudi, čeprav so "na poti" tvojim poslovnim načrtom). Načelo prepovedi povzročanja škode (16. čl. ZOR) je v tem primeru potrebno razlagati tudi z občutkom za ta vprašanja.
Tožnica ni ocenila vrednosti nedenarnega tožbenega zahtevka ne ob prvi postavitvi nedenarnega zahtevka 3.10.1994 niti ob njegovi "modifikaciji" 8.3.2000 ali kdaj koli pozneje do zaključka postopka na prvi stopnji. Zato ni možen sklep o izpolnitvi pogoja za dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva - namreč, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega mejni znesek 1.000.000 SIT oziroma sedaj 4.172,93 EUR za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
Vse to so pomembne okoliščine, ki tožničin primer individualizirajo in ga uvrščajo med manj hude primere azbestne bolezni. Temu primerna je zato tudi odškodnina. Sodišče prve in druge stopnje sta ravnali pravilno, ko sta načelo objektivizacije višine odškodnine povezali z načelom individualizacije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delavec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je ena od strank zaposlena pri krajevno pristojnem sodišču, lahko predstavlja tehten razlog za delegacijo pristojnosti - vendar samo, če so podane še druge okoliščine, ki to utemeljujejo (npr., da gre za sodišče z majhnim številom zaposlenih in zato s sorazmerno tesnejšo povezanostjo med njimi).
Revident trdi, da "razlogi o dejstvih v sodbah sodišč prve in druge stopnje nasprotujejo izpovedbam prič oziroma razpravnim zapisnikom", kar zmotno kvalificira kot procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je namreč podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Bistvena zanjo je napaka pri povzemanju vsebine ali zapisnikov tako, da jim sodišče pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Nanaša se torej na pravila o obliki in vsebini sodbe; če je podana, ima sodba formalne pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. Tožnik pa, čeprav se sklicuje na procesne kršitve, dejansko graja dokazno oceno posameznih dokazov in dejanske zaključke nižjih sodišč.
Odgovornost upravljavca javnega smučišča za škodo, ki jo utrpijo uporabniki smučišča, je praviloma krivdna in temelji na neizpolnjevanju zahtev, ki mu jih nalaga zakon, konkretno Zakon o varnosti na javnih smučiščih (Ur. l. SRS, št. 16/77, v nadaljevanju ZVJS), ki je veljal v času nastanka škodnega dogodka.
Ker je bila z odločbo tožene stranke, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, odpravljena odločba prvostopnega organa, tožnik v upravnem sporu ne more doseči zanj ugodnejše odločbe. Tožnik svojega pravnega interesa ne more utemeljevati z nestrinjanjem z razlogi, na katere se je tožena stranka oprla, niti z navodili, ki jih je posledično dala prvostopnemu upravnemu organu.
povrnitev nepremoženjske škode – poškodba pri padcu na ulici – višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – duševne bolečine zaradi skaženosti – pravno priznana škoda
Odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti sodišče prisodi le, če je podan tako subjektivni kot objektivni kriterij. Iz mnenja izvedenca izhaja, da pri tožnici ni opaziti nobenih na zunaj vidnih telesnih sprememb ali skaženosti. Zato sta sodišči prve in druge stopnje stopnje pravilno zaključili, da tožnici ni mogoče prisoditi odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.