Čeprav osumljeni do sedaj ni bil kaznovan in skrbi za družino in podjetje, je glede na obsojenčevo ravnanje (teža dejanj, način storitve, sodelovanje z dobro organiziranimi in povezanimi posamezniki v Sloveniji in tujini pri izvršitvi kaznivega dejanja z namenom pridobitve premoženjske koristi) v povezavi z okoliščino, da kot organizator fizično ni sodeloval pri spravljanju tujcev čez mejo, temveč po telefonu vodil dogovarjanja in izvršitev kaznivih dejanj, pravilna ocena o obstoju ponovitvene nevarnosti za odreditev pripora.
Pri kaznivem dejanju po petem odstavku 311. člena KZ mora sodišče neogibnost odreditve pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti zaradi varnosti ljudi obrazložiti s konkretnimi okoliščinami (način transporta prebežnikov, neustrezni osnovni higienski pogoji itd.).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24121
ZKP člen 10, 23, 23/2. KZ člen 126, 126/5-1, 244. URS člen 31..
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - postopek pred delovnim sodiščem - predhodno vprašanje - zloraba položaja ali pravic - gospodarska dejavnost - sodba brez obrazložitve - zahteva za varstvo zakonitosti
Ugotovitev delovnega in socialnega sodišča, da obsojenka ni storila kaznivega dejanja, za kazensko sodišče ni zavezujoča in odločitev tudi ne pomeni kršitve prepovedi ponovnega sojenja v isti stvari.
Za gospodarsko dejavnost gre tudi v primeru, če je obsojenka vodila finančno poslovanje in s tem sodelovala pri upravljanju v okviru možnega dostopa in razpolaganja s sredstvi gospodarske družbe in ni nujno, da bi imela "vodstveno funkcijo".
zmotna uporaba materialnega prava - velika tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - vdor v zaprt prostor - tatvina denarja iz bančnega avtomata
Jemanje tuje premične stvari (denarja) iz bančnega avtomata z uporabo ponarejene bančne kartice in varnostne kode z namenom protipravne prilastitve pomeni uresničevanje zakonskih znakov kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ.
ZPP člen 339, 339/1, 343, 343/2, 352. Sodni red člen 215, 215/6.
pravica do pritožbe - nepravilno poslovanje sodnega osebja - dokazovanje pravočasnosti pritožbe - obstoj ovojnice poštne pošiljke v spisu
Zaradi neustreznega oziroma protipredpisnega poslovanja sodnega osebja je bilo toženi stranki onemogočeno dokazovanje pravočasnosti pritožbe; napaka sodne osebe pa stranke ne more prikrajšati za zakonsko in celo ustavno zajamčeno pravico.
ZUS-1 člen 22, 22/2.ZPP člen 83, 83/1, 86, 86/3, 86/4.
revizija - dovoljenost revizije - pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - pravočasnost revizije
ZPP ne določa, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti v revizijskem postopku mogoče odpraviti, kakor to določa glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk, na primer sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti. Dopolnitev revizije, ki jo je revident vložil po odvetniku, zato ni mogoče šteti za odpravo pomanjkljivosti, do katere je prišlo zaradi vložitve revizije neposredno po stranki, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Glede na navedeno je dopolnitev revizije po odvetniku pravočasna le, če je vložena v 30-ih dneh od vročitve prepisa sodbe, ne pa tudi, če je vložena v roku, ki ga je sodišče dalo stranki za predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu.
črtanje s seznama poravnalcev – revizija – dovoljenost – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Tožnik v reviziji meni, da gre za onemogočanje opravljanja dela poravnalca, kar pomeni njegovo trajno poklicno in osebno stigmatizacijo in s tem poseg v ustavno zagotovljeno pravico do časti in dobrega imena ter pravico do osebne integritete in zasebnosti; in da je opravil potrebna izobraževanja na področju poravnavanja, zato želi čimprej opravljati delo poravnalca v postopkih poravnavanja v kazenskih zadevah in s tem prispevati k zmanjševanju sodnih zaostankov in si tudi blažiti svojo socialno varnost, ki je sedaj ogrožena, ker je brez zaposlitve. Glede na trditveno in dokazno breme, ki je na strani tožnika, pa tožnik s temi navedbami ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1
ZDavP člen 89, 91, 92, 223a, 235.ZZVZZ člen 60. ZUP (1986) člen 246.ZUP člen 255.ZUS-1 člen 28, 85, 86, 92, 107, 107/1, 107/2. ZUS člen 26.
odpis davčnega dolga oziroma odlog njegovega plačila
Davčni dolg je mogoče odpisati le, če so za to izpolnjeni pogoji iz 89. člena ZDavP; plačilo davčnega dolga pa je mogoče odložiti, če so za to izpolnjeni pogoji iz 91. oziroma 92. člena ZDavP. O odpisu oziroma odlogu plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje in za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne odloča davčni organ. Odpis davčnega dolga iz naslova prometnega davka glede na ZPD ni mogoč. Če upravni organ ne odloči o vseh zahtevkih stranke, je to razlog za vložitev pritožbe v upravnem postopku oziroma tožbe v upravnem sporu zaradi molka organa.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zagovornik po uradni dolžnosti - pravica do prevajanja - pravica do uporabe jezika v postopku - zagovornik v interesu pravičnost
Pri odločitvi, ali je v interesu pravičnosti, da ima obdolženec zunaj primerov iz 70. člena ZKP postavljenega zagovornika, bo sodišče v vsaki posamezni zadevi upoštevalo obdolženčevo osebnost, težo kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika in druge konkretne specifične okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec strokovno obrambo z zagovornikom.
revizija – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse – pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev – trditveno in dokazno breme
Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je zaradi odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča revizija dovoljena le v primeru, če izpodbijana sodba od sodne prakse vrhovnega sodišča odstopa glede pravnega vprašanja, ki je v konkretni zadevi bistveno za odločitev.
V okviru instituta nadaljevanega kaznivega dejanja je treba absolutno zastaranje kazenskega pregona upoštevati za vsako posamezno dejanje iz sestave nadaljevanega kaznivega dejanja.
ZInfP člen 3, 3/3, 16, 17, 18.ZPP člen 343, 343/3, 351, 351/1.ZUS-1 člen 22, 22/1.
združitev strank - pravni interes za tožbo
Z razveljavitvijo organizacijskih določb je prenehala pravna subjektiviteta tožeče in tožene stranke oziroma sta se na podlagi ZInfP združili oziroma transformirali v nov, enoten državni organ. S tem pa po mnenju pritožbenega sodišča ni več podana pravna podlaga oziroma je tudi prenehal pravni interes za nadaljevanje tega upravnega spora.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - združitev pravd
Predvidena združitev več pravd, ki tečejo pri različnih sodiščih, bi bila sicer lahko razlog za prenos pristojnosti (ker bi se tako morda laže opravil postopek), vendar samo, če bi šlo za sodišča iste stvarne pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - strokovna sodelavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna pristranskost sodišča
Dejstvo, da je toženka strokovna sodelavka pri pristojnem sodišču je tehten razlog za prenos pristojnosti.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 18. Uredba o vojaških sodiščih člen 14.
kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - vojno zločinstvo - prijavljanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - enkratno dejanje - cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev - uporaba določb Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo - uporaba določb Uredbe o vojaških sodiščih po odločbi Ustavnega sodišča RS - prepoved retroaktivnosti - uporaba milejšega zakona
Ravnanja, ki so opisana z nedovršnimi glagoli (npr. prijavljanje, kdor proizvaja), predstavljajo kazniva dejanja z indiferentnim številom ponavljanj, pri čemer je kaznivo dejanje podano ne glede na to, ali je storilec tako ravnal enkrat ali večkrat.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika višjega sodišča - rok za zahtevo za izločitev - izločitveni razlog - spor med sodnikom in zagovornikom
ZKP ne zavezuje pritožbenega sodišča, da vnaprej obvesti stranke o sestavi pritožbenega senata. Obdolženčev zagovornik pa je imel kljub temu, da za sestavo senata ni vedel, možnost, da zahteva izločitev višjega sodnika, ki moral po zagovornikovi presoji biti izločen iz razloga po 6. točki 39. člena ZKP.
razširitev oziroma dopolnitev zahtevka - rok za vložitev
Ker so tožnice vložile jasen in določen denacionalizacijski zahtevek za (del) zemljišča v izmeri 232 m2 in se tudi sklicevale na odločbo, s katero je bil ta del zemljišča v takšni izmeri izvzet iz uporabe, je širitev zahtevka še za preostali del zemljišča (560 m2), ki je bil izvzet iz uporabe z drugo odločbo, po preteku roka iz 64. člena ZDen, prepozna.
zahteva za varstvo zakonitosti proti sklepu sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep drugostopenjskega sodišča o (delni) razveljavitvi obsodilne sodbe prvostopenjskega sodišča in o vrnitvi zadeve v navedenem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje, ni dovoljena.