zmotna uporaba materialnega prava - velika tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - vdor v zaprt prostor - tatvina denarja iz bančnega avtomata
Jemanje tuje premične stvari (denarja) iz bančnega avtomata z uporabo ponarejene bančne kartice in varnostne kode z namenom protipravne prilastitve pomeni uresničevanje zakonskih znakov kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24121
ZKP člen 10, 23, 23/2. KZ člen 126, 126/5-1, 244. URS člen 31..
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - postopek pred delovnim sodiščem - predhodno vprašanje - zloraba položaja ali pravic - gospodarska dejavnost - sodba brez obrazložitve - zahteva za varstvo zakonitosti
Ugotovitev delovnega in socialnega sodišča, da obsojenka ni storila kaznivega dejanja, za kazensko sodišče ni zavezujoča in odločitev tudi ne pomeni kršitve prepovedi ponovnega sojenja v isti stvari.
Za gospodarsko dejavnost gre tudi v primeru, če je obsojenka vodila finančno poslovanje in s tem sodelovala pri upravljanju v okviru možnega dostopa in razpolaganja s sredstvi gospodarske družbe in ni nujno, da bi imela "vodstveno funkcijo".
Pri kaznivem dejanju po petem odstavku 311. člena KZ mora sodišče neogibnost odreditve pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti zaradi varnosti ljudi obrazložiti s konkretnimi okoliščinami (način transporta prebežnikov, neustrezni osnovni higienski pogoji itd.).
Čeprav osumljeni do sedaj ni bil kaznovan in skrbi za družino in podjetje, je glede na obsojenčevo ravnanje (teža dejanj, način storitve, sodelovanje z dobro organiziranimi in povezanimi posamezniki v Sloveniji in tujini pri izvršitvi kaznivega dejanja z namenom pridobitve premoženjske koristi) v povezavi z okoliščino, da kot organizator fizično ni sodeloval pri spravljanju tujcev čez mejo, temveč po telefonu vodil dogovarjanja in izvršitev kaznivih dejanj, pravilna ocena o obstoju ponovitvene nevarnosti za odreditev pripora.
renta - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pogodba o poravnavi - sprememba rente - analogna uporaba določil ZOR
Za pogodbo o poravnavi veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega (prvi odstavek 1093. člena ZOR). Ker zakon za primer, ko pride po sklenitvi pogodbe o poravnavi do spremenjenih okoliščin, ne določa kaj drugega, bi torej po splošnih pravilih o razvezi ali spremembi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin tožnik ne bil upravičen do zahtevka, kakršnega je uveljavil.
S pogodbo o poravnavi sta pogodbeni stranki uredili razmerje trajnega značaja. Dogovorili sta se namreč za plačevanje mesečne rente zaradi izgubljenega zaslužka tožnika. Razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin v takem primeru ne bi predstavljala (dokončne) ureditve razmerja med strankama, saj bi bilo treba drugačno višino rente določiti bodisi sporazumno bodisi s posredovanjem sodišča na zahtevo upravičene stranke. Tega sta se očitno zavedali tudi pravdni stranki, ki sta tekom pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje sporazumno v določeni meri upoštevali spremenjene okoliščine za določeno časovno obdobje, sodišči prve in druge stopnje pa sta z analogno uporabo 196. člena ZOR tožniku dopustili zahtevek na spremembo pogodbe. Edino z analogno uporabo omenjenega zakonskega določila je namreč tožniku mogoče priznati pravico zahtevati spremembo dogovorjene rente.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
S pavšalnimi, nekonkretiziranimi in kar na pamet izrečenimi obtožbami, da naj bi "uradno osebje" Okrajnega sodišča v Kopru in Okrožnega sodišča v Kopru delovalo organizirano proti dolžniku, da naj bi šlo za nekakšno zaroto zoper njega, ni mogoče doseči prenosa krajevne pristojnosti na kako drugo stvarno pristojno sodišče.
Višina odmerjene odškodnine temelji na ugotovitvah v izvedenskem mnenju, izpovedbi tožnika ter medicinski dokumentaciji, pri čemer je sodišče glede na 200. in 203. členu Zakona o obligacijskih razmerjih upoštevalo in pravno pravilno ovrednotilo tako prestane neugodnosti v času zdravljenja, kot tudi trajanje in intenziteto strahu, kako se zmanjšanje življenjske aktivnosti odraža v tožnikovem vsakdanjem življenju, kot vsa ostala dejstva, ki jih revizija ponovno izpostavlja.
zahteva za varstvo zakonitosti proti sklepu sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep drugostopenjskega sodišča o (delni) razveljavitvi obsodilne sodbe prvostopenjskega sodišča in o vrnitvi zadeve v navedenem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje, ni dovoljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24140
ZKP člen 299, 299/5, 329, 329/2, 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ člen 11..
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - silobran - posebno huda telesna poškodba
Pri odločanju o dokaznem predlogu mora sodišče upoštevati naslednja merila: 1. glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost; 2. sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlagata stranki; 3. predlagani dokaz mora biti materialnopravno relevanten; 4. stranki morata pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti in 5. v dvomu je šteti vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno, da ne more biti uspešen.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 18. Uredba o vojaških sodiščih člen 14.
kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - vojno zločinstvo - prijavljanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - enkratno dejanje - cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev - uporaba določb Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo - uporaba določb Uredbe o vojaških sodiščih po odločbi Ustavnega sodišča RS - prepoved retroaktivnosti - uporaba milejšega zakona
Ravnanja, ki so opisana z nedovršnimi glagoli (npr. prijavljanje, kdor proizvaja), predstavljajo kazniva dejanja z indiferentnim številom ponavljanj, pri čemer je kaznivo dejanje podano ne glede na to, ali je storilec tako ravnal enkrat ali večkrat.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - strokovna sodelavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna pristranskost sodišča
Dejstvo, da je toženka strokovna sodelavka pri pristojnem sodišču je tehten razlog za prenos pristojnosti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika višjega sodišča - rok za zahtevo za izločitev - izločitveni razlog - spor med sodnikom in zagovornikom
ZKP ne zavezuje pritožbenega sodišča, da vnaprej obvesti stranke o sestavi pritožbenega senata. Obdolženčev zagovornik pa je imel kljub temu, da za sestavo senata ni vedel, možnost, da zahteva izločitev višjega sodnika, ki moral po zagovornikovi presoji biti izločen iz razloga po 6. točki 39. člena ZKP.
razširitev oziroma dopolnitev zahtevka - rok za vložitev
Ker so tožnice vložile jasen in določen denacionalizacijski zahtevek za (del) zemljišča v izmeri 232 m2 in se tudi sklicevale na odločbo, s katero je bil ta del zemljišča v takšni izmeri izvzet iz uporabe, je širitev zahtevka še za preostali del zemljišča (560 m2), ki je bil izvzet iz uporabe z drugo odločbo, po preteku roka iz 64. člena ZDen, prepozna.
ZDavP člen 89, 91, 92, 223a, 235.ZZVZZ člen 60. ZUP (1986) člen 246.ZUP člen 255.ZUS-1 člen 28, 85, 86, 92, 107, 107/1, 107/2. ZUS člen 26.
odpis davčnega dolga oziroma odlog njegovega plačila
Davčni dolg je mogoče odpisati le, če so za to izpolnjeni pogoji iz 89. člena ZDavP; plačilo davčnega dolga pa je mogoče odložiti, če so za to izpolnjeni pogoji iz 91. oziroma 92. člena ZDavP. O odpisu oziroma odlogu plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje in za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne odloča davčni organ. Odpis davčnega dolga iz naslova prometnega davka glede na ZPD ni mogoč. Če upravni organ ne odloči o vseh zahtevkih stranke, je to razlog za vložitev pritožbe v upravnem postopku oziroma tožbe v upravnem sporu zaradi molka organa.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zagovornik po uradni dolžnosti - pravica do prevajanja - pravica do uporabe jezika v postopku - zagovornik v interesu pravičnost
Pri odločitvi, ali je v interesu pravičnosti, da ima obdolženec zunaj primerov iz 70. člena ZKP postavljenega zagovornika, bo sodišče v vsaki posamezni zadevi upoštevalo obdolženčevo osebnost, težo kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika in druge konkretne specifične okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec strokovno obrambo z zagovornikom.
revizija – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse – pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev – trditveno in dokazno breme
Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je zaradi odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča revizija dovoljena le v primeru, če izpodbijana sodba od sodne prakse vrhovnega sodišča odstopa glede pravnega vprašanja, ki je v konkretni zadevi bistveno za odločitev.