Odpravnina iz 250. člena ZGD je bila lahko tudi predmet avtonomnega pogodbenega urejanja, vendar le izven kogentnih zakonskih okvirov, to je nad minimalnim 24- kratnikom zadnje mesečne plače. To pomeni, da je bilo določilo pogodbe o zaposlitvi, ki je določalo le minimalno 12-kratnik zadnje plače, v nasprotju z določbo drugega odstavka 250. člena ZGD in tudi v nasprotju z določbami 10., 12. in 13. člena ZOR.
prenehanje delovnega razmerja - rok za sodno varstvo - zavrženje tožbe
Ker nižje sodišče ni upoštevalo roka, v katerem je dovoljeno pred pristojnim sodiščem uveljavljati pravice ob prenehanju delovnega razmerja, je revizijsko sodišče ob smiselnem upoštevanju določb 379. člena ZPP reviziji delno ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na obstoj delovnega razmerja.
V smislu 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP so nova dejstva le tista, ki so nastala do trenutka nastopa pravnomočnosti z obnovo postopka napadene odločbe. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogla uporabiti.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog
Pri odločanju o pritožbi zoper sklep o razveljavitvi prvostopenjske sodbe se sodišče ne more in ne sme opredeljevati do že sprejetih dokaznih zaključkov in materialnopravnih stališč nižjih sodišč. Navedbe, s katerimi pritožnik nasprotuje materialnopravnim izhodiščem v izpodbijanem sklepu in stališčem, da je potrebno izvesti še nadaljnje dokaze, ne pomenijo utemeljenega pritožbenega razloga. Tožena stranka bi lahko ta sklep izpodbijala zgolj z utemeljenimi navedbami, da bi moralo sodišče druge stopnje v sklepu navedene dokaze samo izvesti in v skladu z določbami 30. člena ZDSS-1 na obravnavi samo ustrezno dopolniti dokazni postopek.n
Ker se je tožnik že 19.2.1998 predčasno upokojil, so mu bile vsaj od takrat dalje znane vse posledice odločitev tožene stranke. Zastaralni rok za uveljavitev pravice do dokupa zavarovalne dobe je zato pričel teči s tem dnem in ne kasneje, kot to zmotno meni tožnik.
Tožnik po dejanskem prenehanju funkcije v.d. direktorja z odločbo delodajalca ni bil razporejen na neko konkretno delovno mesto. Tožena stranka je tista, ki bi mu morala zagotoviti ustrezno delo z izdajo ustrezne (dokončne) odločbe o razporeditvi; dokler tega ni storila, je bil tožnik nerazporejen in na strani tožene stranke obstajajo razlogi za to, da ni delal.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - veriženje pogodb - začasno povečan obseg dela - trajanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
V skladu z drugim odstavkom 53. člena ZDR lahko delavec in delodajalec za obdobje začasno povečanega obsega dela skleneta eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, s tem, da neprekinjen čas trajanja takšnega delovnega razmerja ne sme biti daljši od dveh let (v prehodnem obdobju na podlagi 237. člena ZDR ne daljši od treh let). Na podlagi te določbe se lahko sklepa, da tudi začasno povečan obseg dela, kot zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz 52. člena ZDR, lahko traja najdlje dve oziroma tri leta. Hkrati pa iz te določbe izhaja, da je lahko tudi v primeru začasno povečanega obsega dela trajanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas omejeno z določenim datumom. Zgolj zato, ker takšna časovna omejitev pogodbe o zaposlitvi ne sovpada s trajanjem začasno povečanega obsega dela, pogodba praviloma ni nezakonito sklenjena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - uporaba kolektivne pogodbe - bruto plača
Ker ZDR ni določil najvišjih zneskov odpravnin, je potrebno upoštevati določbo drugega odstavka 7. člena ZDR, da se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon, torej tudi višje odpravnine. Izraz plača pomeni bruto plačo, kolikor ni izrecno predpisano drugače.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Sodba sodišča druge stopnje temelji na razlagi določb drugega odstavka 276. člena ZPIZ-1, s katerimi je bila s 1.1.2000 drugače in v bistvu povsem na novo urejena obveznost tožene stranke glede plačila odškodnine v zvezi z izplačili denarnih dajatev za nazaj. Odločitve Vrhovnega sodišča, na katere se sklicuje pritožba, ne temelje na teh določbah ZPIZ-1, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodba sodišča druge stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
plačilo razlike plače - plačilo nagrade - pogodba o zaposlitvi s profesionalnim športnim igralcem
Ker sta se stranki v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da bo tožena stranka izplačevala tožniku skupaj z minimalno plačo tudi tolarsko protivrednost ... DEM in iz pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da bi bilo to plačilo odvisno od dejanskega tožnikovega igranja, mora tožena stranka tožniku izplačati vtoževano razliko v plači, saj je pogodbene zaveze treba izpolnjevati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004222
ZKP člen 371, 371/1-11, 394, 398.KZ člen 181, 181/1.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - seja pritožbenega senata - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - načelo neposrednosti - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - spolno nasilje
Sodišče druge stopnje je v nasprotju z načeloma neposrednosti in kontradiktornosti dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje neposredno izvedlo, na seji pritožbenega senata ocenilo drugače kot sodišče prve stopnje in ugotovilo popolnoma drugačno dejansko stanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24149
ZKP člen 378, 392, 392/5.KZ člen 196/1.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - seja pritožbenega senata - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - načelo neposrednosti - neupravičen promet z mamili - namen prodaje
Sodišče druge stopnje krši načelo neposrednosti, če na pritožbeni seji bistveno drugače oceni dokazno vrednost zagovora in izpovedb prič, ki jih je sodišče prve stopnje zaslišalo.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatka, pomembnega za opravljanje dela
Ker na vprašanje zmožnosti za opravljanje dela tožnika ne bi vplival podatek o operaciji kile (pruha) v mladosti, tožnikovo zamolčanje tega podatka ni pomenilo zamolčanja podatka, pomembnega za opravljanje dela.
Glede terjatev tožnikov iz naslova delovnega razmerja se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na nezmožnost izpolnitve ugotovljenih obveznosti, pa tudi ne na ukrepe mednarodne skupnosti v vmesnem obdobju zoper državo, v kateri ima tožena stranka svoj sedež.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - poslovodni organ
Za začetek teka zastaralnega roka je pomemben trenutek, ko je za kršitev in storilca zvedel tisti, ki je po zakonu in splošnem aktu delodajalca upravičen zahtevati uvedbo disciplinskega postopka. Sprememba osebe, ki opravlja poslovodno funkcijo, ne vpliva na začetek in tek zastaralnega roka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24148
ZKP člen 236, 236/3, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372/1-2.KZ člen 127, 127/2-2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zaslišanje priče - oprostitev dolžnosti pričanja - pouk priči o pravni dobroti - priviligirana priča - obdolženec kot priča - strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave - izvedenstvo - nasprotja o odločilnih dejstvih - protispisnost - dokazna ocena - sposobnost biti priča - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - umor iz koristoljubnosti - sostorilstvo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazni
Le v primeru, če je nekdo zaslišan kot priča, pozneje pa v istem postopku zaslišan kot obdolženec o istih dejstvih, je treba izločiti iz spisov zapisnik o njegovem zaslišanju kot priče.
starostna pokojnina - mednarodni sporazum o socialni varnosti - najvišja pokojninska osnova
Glede odločitve o vtoževani pravici določila 2. in 3. člena Sporazuma o socialni varnosti med Vlado RS in Vlado Kanade napotujejo na uporabo ZPIZ-1, katerega posamezna določila bi lahko tožena stranka pri odločanju o priznanju pravice izključila le, če bi se pogodbenici v Sporazumu tako izrecno dogovorili.
Ker je pokojninska osnova tožeče stranke presegla najvišjo pokojninsko osnovo iz prvega odstavka 49. člena ZPIZ-1, je tožena stranka utemeljeno upoštevala omejitev iz tretjega odstavka tega člena in pri odmeri pokojnine upoštevala zakonsko določeno najvišjo pokojninsko osnovo.
ZDR (1990) člen 100, 106, 106/1. ZPP člen 189, 319, 319/2.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - vezanost na odločitev o pravicah delavca
Ker se je tožena stranka pritožila zoper sodbo sodišča prve stopnje o razveljavitvi disciplinskega sklepa, o tožnikovi disciplinski odgovornosti ni mogla ponovno odločati, dokler sodba o razveljavitvi prvotnega dokončnega disciplinskega sklepa ni postala pravnomočna.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5.ZPP člen 224.ZZVZZ člen 81.
disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - bolniška odsotnost - mnenje zdravniške komisije - javna listina
Mnenje zdravniške komisije je le strokovno medicinsko mnenje o zdravstveni sposobnosti zavarovanca za delo, ki pa ne pomeni odločitve o pravici iz delovnega razmerja in je zato v postopku odločanja o prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičenih izostankov z dela lahko le eden od možnih dokazov.
Mnenje zdravniške komisije, ki ima naravo javne listine, resda dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje ali določa, vendar je v skladu z določilom tretjega odstavka 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so dejstva v javni listini neresnično ugotovljena ali da je listina nepravilno sestavljena.
Zoper drugostopenjski sklep, s katerim je bil del sodbe sodišča prve stopnje razveljavljen in zadeva vrnjena temu sodišču v novo sojenje, revizija ni dovoljena.
Ker stranko zavezuje samo pravnomočni del sodbe, to je izrek, ima pravico vložiti pravno sredstvo samo zoper izrek. Za vložitev pritožbe zoper obrazložitev sodbe stranka nima pravnega interesa, zato je potrebno takšno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.