V primeru direktne tožbe tretjega oškodovanca proti zavarovalnici gre za obveznost zavarovalnice namesto odgovornega zavarovanca. Ko je tako, je vsebina obveznosti zavarovalnice enaka temu, za kar je odgovoren zavarovanec. 919. člen ZOR se namreč uporablja le za pogodbena razmerja med zavarovalnico in zavarovancem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - subjektivna pristranskost sodnika - odločanje o predlogu glede končane faze postopka
Ker je o toženčevem predlogu za obnovo postopka prvostopenjsko sodišče že odločilo, toženec nima pravnega interesa, da se za že končano fazo postopka določi drugo prvostopenjsko sodišče.
Toženčevo subjektivno prepričanje, da je nepravilnosti v glavnem postopku pripisati pristranskosti prvostopenjske sodnice, ki da je nato z napredovanjem na mesto višje sodnice vplivala na odločitev o toženčevi pritožbi proti sodbi o glavni stvari in bo vplivala tudi na odločitev o toženčevi pritožbi v obnovitvenem postopku, ne pomeni drugega tehtnega razloga v smislu 67. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe - sklep o nadaljevanju postopka - dovolitev izvršbe proti osebi, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot dolžnik - dovolitev izvršbe proti družbeniku izbrisane družbe
Drugi odstavek 24. člena ZIZ se nanaša zgolj na predloge (postopke) za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in ga ni mogoče razširiti na predloge (postopke) za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Četrti odstavek 24. člena ZIZ se nanaša na vse izvršilne postopke v vseh fazah.
Pritožbeno sodišče je materialnopravno pravilno potrdilo prvostopenjsko sodbo. Toženca sta namreč kot dolžnika iz kreditne pogodbe do avstrijske banke dolžna plačati tožnici regres na podlagi določb prvega odstavka 939. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Tožnica je na podlagi subrogacije upravičena, da od toženca zahteva znesek, ki ga je izplačala zavarovani banki zato, ker je toženec kršil svoje pogodbene obveznosti.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0010454
ZUKZ člen 3, 46, 50, 53. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 1, 3, 7, 8, 9, 10, 11.ZPP člen 128, 128/5, 384, 384/1, 377.
razmerja z mednarodnim elementom - odškodninski spor - uporaba tujega materialnega prava - prometna nesreča v tujini - dovoljenost revizije - revizija proti odločitvi o stroških pravdnega postopka - zavrženje revizije
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče ne napotuje na uporabo kolizijskih norm tujega pravnega reda oziroma kot sredstvo unifikacije prava med suverenimi državami ne dopušča zavračanja.
Inkontinenco vode in blaga v tako dolgem obdobju (2 leti voda in 6 mesecev blato) pri tako mladem človeku (27 let) je mogoče šteti za hudo nevšečnost in ne zgolj kot manjšo popoškodbeno stresno motnjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0010441
ZPP člen 2, 339, 339/2-14.ZOR člen 26, 28, 99.ZZK-1 člen 243.
darilna pogodba - preklic darila - velika nehvaležnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - protispisnost - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - predmet pogodbe - pogodbena volja strank - izbrisna tožba - vsebina tožbenega zahtevka
"Protispisnost" obstaja le, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma izpovedbe prič, torej takrat, ko je sodišče dokazom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče te dokaze napačno dokazno tolmači (jim pripiše napačni dokazni pomen). V tem primeru gre lahko le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Omenjena kršitev postopka tudi ni podana, če se v utemeljitev svoje ugotovitve sodišče na dokaz sploh ne sklicuje ali če je določeno dejstvo ugotovilo drugače, kot izhaja iz listine oziroma izpovedbe priče. V teh primerih gre za dokazno oceno, ne pa za "protispisnost".
Bistvo presoje, ali je zaradi neskladja razlogov podana absolutna bistvena kršitev glede sestave odločbe, je v testu, ali ima sodba takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti.
Kadar med samima pogodbenikoma ni spora, da določena parcela ni bila predmet pogodbe, zapis tudi te parcele v pogodbi kot zapis njune pogodbene volje ne more povzročiti, da pogodba v tem delu nastane. Zunanji izraz pogodbene volje, ki pa je dejansko ni bilo, je sicer omogočil zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice na sporni parceli in je tožena stranka postala formalni zemljiškoknjižni lastnik, ne pa dejanski. Takšna vknjižba je materialnopravno neveljavna, ker do takega pravnega posla sploh ni prišlo.
ZP-1 člen 57, 57/6, 62, 62-2, 63, 63/6, 65, 65/1. URS člen 22..
zahteva za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku
Čeprav postopkovne določbe ZP-1 tega izrecno ne zahtevajo, bi moralo sodišče že na podlagi osnovnih jamstev poštenega sodnega postopka pred odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo storilca seznaniti s ključnimi obremenilnimi dejstvi in mu omogočiti, da se o njih izjavi.
ZPP člen 25, 25/2.ZUODNO člen 2, 2/2, 2/2-135a, 2/2-79.ZS člen 114, 114/1-26.ZIZ člen 100, 100/1.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - pristojnost po kraju dolžnikovega prebivališča - sodni okraj - ustanovitev nove občine
Ker je Središče ob Dravi, preden je postalo samostojna občina, spadalo v občino Ormož, je bilo v sodnem okraju Ormož, za območje katerega je po 26. točki prvega odstavka 114. člena ZS pristojno Okrajno sodišče v Ormožu. Povedano omogoča sklep, da je za sodni okraj Središče ob Dravi, pristojno Okrajno sodišče v Ormožu.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 200, 203.OZ člen 1060.
objektivna odgovornost države - nevarna dejavnost - služenje vojaškega roka - vojaška vaja - poškodba med sestopom s tanka - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Tožnik je v slabih vremenskih razmerah - v mrazu in dežju, potem ko je več ur sedel v tanku, sestopil s tanka, ki je bil moker, blaten in spolzek. Navedene okoliščine so spremenile tveganje za nastanek poškodbe pri sestopanju v taki meri, da jih je treba tudi za vojaka opredeliti kot nevarne. Kriterij nevarnosti dejavnosti ali stvari se pri vojakih strožje presoja kot pri civilistih, vendar pa to ne pomeni, da za vojaka ni nevarna nobena dejavnost.
Okoliščine, da je obdolženi utemeljeno osumljen štirih kaznivih dejanj, ki jih je storil v preizkusni dobi, da je bil že večkrat obravnavan in obsojen, zoper njega je vloženih več kazenskih ovadb, vse zaradi premoženjskih kaznivih dejanj ter okoliščine, da ni zaposlen, nima rednih dohodkov in je odvisen od drog, kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obdolženec na prostosti ponavljal tovrstna kazniva dejanja.
Tudi če je prekrškovni organ izdal plačilni nalog zaradi izmikanja odvzemu vozniškega dovoljenja na podlagi takrat še veljavne odločbe o prekršku z določeno stransko sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je kršil prvi odstavek 252. člena ZIKS-1, ker se kasnejša odločba Ustavnega sodišča, s katero je bilo ugotovljeno absolutno zastaranje postopka o prekršku, razteza tudi na odločbe, izdane pred odločbo Ustavnega sodišča.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - zahteva za izločitev - rok za zahtevo za izločitev - prekluzija - odločanje o dokaznem predlogu - kršitev kazenskega zakona - izključen kazenski pregon - postopek za izročitev - načelo specialnosti - obstoj kaznivega dejanja - odločba o kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočnost - obseg preizkusa
Vsakdo ima pravico, da mu sodi nepristranski sodnik, vendar pa zakon zahteva, da to svojo pravico pravočasno uveljavi - izločitev sodnika mora zahtevati v zakonskem roku.
priposestvovanje - opravičljiva zmota - dobra vera
Revizijsko nesporno dejstvo, da prva tožena stranka tožeči stranki spornega stanovanja ni podarila niti kako drugače nanjo prenesla lastninske pravice, zadošča za sklep, da sta bila tožnika v dvomu o tem, ali sta lastnika stanovanja ali ne. Obstoj dvoma pa izključuje dobrovernost.
Kaznivo dejanje krive izpovedbe po drugem odstavku 289. člena KZ stori stranka, ki pri dokazovanju z zaslišanjem strank, med drugim tudi v pravdnem postopku, krivo izpove in sodišče na to izpovedbo opre svojo odločbo; pri tem zadostuje, da se na krivo izpovedbo stranke opira odločba, sprejeta na prvi stopnji.
pripor - odreditev pripora - sklep o priporu - obrazložitev - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora za varnost ljudi - zakonitost odločbe - pravilnost odločbe
Obrazložitev sklepa o priporu mora obdolžencu zagotoviti seznanitev z razlogi, na podlagi katerih je sodišče sklepalo o obstoju pogojev za pripor in mu omogočiti pravico do učinkovite pritožbe.
Revizija zmotno trdi, da za valorizacijo plačanih zneskov odškodnin po 28.6.2003, ko je prenehal veljati ZPOMZO-A, ni več pravne podlage, saj ta ni bil podlaga ne valorizaciji odškodninskih obveznosti iz naslova nepremoženjske škode, ne valorizaciji delnih plačil teh obveznosti.
ugotovitvena tožba - procesne predpostavke za ugotovitveno tožbo - zavrženje tožbe - pravica do izpodbijanja terjatev drugih upnikov - pravni interes
Toženec je bil v izvršilnem postopku napoten na pravdo zaradi izpodbijanja tožničine terjatve do tretje dolžnice, zato tožnica nima pravnega interesa s tožbo zahtevati ugotovitev, da toženec nima pravice izpodbijati njeno terjatev.