sodne takse - prisilna izterjava - ugovor nepravilnosti odmere
Ker v postopku prisilne izterjave ni mogoče uveljavljati ugovora v zvezi z obveznostjo plačila sodne takse, so pritožbene navedbe tožeče stranke v smeri neutemeljeno zaračunane sodne takse neupoštevne.
ZGO člen 33a. ZUN člen 54, 54/2, 55, 55/1.ZUS-1 člen 40, 40/3, 75, 75/2, 85, 85/1-1, 59, 59/2. ZUS člen 72, 72/4.
dopustnost gradnje - pogoji PUP - opustitev oprave glavne obravnave
Ker tožena stranka v upravnem postopku ni ugotovila, v katero od različnih območij, glede na primarni namen po Odloku PUP, spada parcela prizadete stranke, ji je prvostopno sodišče pravilno naložilo, da mora v ponovljenem postopku ugotoviti, v katerem območju leži parcela. Skladno s to ugotovitvijo bo lahko tožena stranka presodila, ali dejavnost prizadete stranke (orodjarstvo) izpolnjuje pogoje Odloka PUP o dovoljenih dejavnostih na območju, kamor spada parcela ter ali je dejavnost dopustna z vidika povzročanja motenj v okolju.
ZUP (1986) člen 249.ZDen člen 25, 25/5, 25/6, 25/7.SZ člen 116, 117.
obnova postopka - pravni interes za obnovo postopka - zahtevek za povrnitev vlaganj - ločenost postopka za povrnitev vlaganj in denacionalizacijskega postopka - dopolnilni postopek
Če z odločbo še ni bilo odločeno o nekem zahtevku in je kasnejša odločitev o tem zahtevku še mogoča, potem stranka, ki uveljavlja ta zahtevek, nima pravnega interesa za obnovo postopka.
Maturitetna ocena ni pravica ali pravna korist osebe, zato se pri odločanju o njej ne uporabljajo določbe ZUP. Tudi akt, ki je izdan o pritožbi zoper to oceno, ni upravni akt.
zavrženje revizije - razlogi za dopustitev revizije - trditveno in dokazno breme
Revizija predstavlja zgolj procesno upravičenje stranke (1. odstavek 83. člena ZUS-1). Stranka mora, če želi to upravičenje izkoristiti, nositi trditveno in (glede na okoliščine) tudi dokazno breme. Stranka mora zato določno zatrjevati obstoj razlogov, zaradi katerih je revizija dovoljena. Vrhovno sodišče namreč razlogov za dovoljenost revizije po uradni dolžnosti ne ugotavlja.
Ugotovitev istovetnosti prosilca za mednarodno zaščito za nadaljevanje postopka je bistvenega pomena. Zato je istovetnost prosilca za mednarodno zaščito v primeru, ko ta ne razpolaga z dokumenti, s katerimi bi lahko izkazal svojo identiteto, potrebno ugotavljati z drugimi dokaznimi sredstvi, ki jih omogočajo veljavni predpisi, kar traja določen čas.
ZAzil člen 27, 27/1-3, 36, 36/1-2.ZUS-1 člen 40, 40/3.
azil - omejitev gibanja - meje prostega preudarka
Upravni akt, izdan po prostem preudarku, mora v obrazložitvi zajemati vse tiste dejanske in pravne okoliščine o načinu in mejah uporabe prostega preudarka, ki omogočajo preizkus upravnega akta. Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ni prekoračila meje prostega preudarka, ko se je odločila za ukrep omejitve gibanja in sicer po določbi 3. alinee prvega odstavka 27. člena v povezavi z 2. alineo 36. člena ZAzil (sum zavajanja ali zlorabe postopka v smislu lažne predstavitve razlogov, na katere se prosilec za azil sklicuje). Prostega preudarka tudi ni uporabila na način, ki ne bi ustrezal namenu, za katerega je določen, saj je v navedenem delu, ki se nanaša na zgoraj citirani razlog, v zadostni meri obrazložila vse dejanske, pravno relevantne okoliščine o načinu in mejah uporabe prostega preudarka.
pridobitev državljanstva - pogoj dejanskega življenja
Pogoj dejanskega življenja ni vezan na dan 23.12.1990. To pomeni, da prosilec samo zato, ker je na ta dan dejansko živel v Sloveniji, še ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja.
Če tožnik določno ne navede vrste stroškov in kolikšen znesek zahteva kot nadomestilo za posamezno vrsto stroškov, ne zadosti bremenu, ki ga nosi po 2. odstavku 163. člena ZPP. Sodišče ga ni dolžno pozvati k dopolnitvi takšne vloge (108. člen ZPP).
Zaradi poteka zastaralnega roka iz prvega odstavka 9. člena ZST je zastarala tudi pravica terjati plačilo sodne takse. Ker plačilo sodne takse zoper tožnika ni več mogoče zahtevati in sodne takse tudi ni več mogoče prisilno izterjati, tožnik nima več pravno varovanega interesa, da izdano odločbo izpodbija.
CZ člen 125, 125/1, 145, 145/1, 145/2, 145/3-4, 150.
odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - nastanek carinskega dolga - carinski dolžnik - zavezanec za plačilo carine - solidarni dolžniki
V obravnavani zadevi je bilo v postopku ugotovljeno in niti ni sporno, da carinsko blago, prijavljeno v tranzitni postopek, ni bilo odpeljano namembni carinarnici, kar bi moralo biti storjeno glede na ECL, ampak je bilo odstranjeno izpod carinskega nadzora. Ker pa je tožeča stranka z vpisom v polje 50 ECL navedena kot glavna zavezanka, je glede na določbo 4. alinee 3. odstavka 145. člena CZ tudi carinska dolžnica za carinski dolg iz 1. odstavka tega člena CZ.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/3, 89.ZPP člen 86, 86/1, 86/4, 141, 141/2, 142, 142/4, 142/5.
postulacijska sposobnost za vložitev revizije - dovoljenost revizije - fikcija vročitve
Tožnik je v obravnavani zadevi revizijo vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker tega ni storil niti po pozivu sodišča, vročenem po 2. odstavku 141. člena ZPP, revizija ni dovoljena. Zato je revizijsko sodišče nedovoljeno revizijo zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.
Prizadete stranke so pritožbo vložile dne 4.1.2007, torej, ko je že veljal ZUS-1. Zato v tem primeru ni mogoče uporabiti določbe 2. odstavka 107. člena ZUS-1. Ker je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba le, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt (73. člen ZUS-1), sodišče prve stopnje pa je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponovni postopek, je taka sodba postala pravnomočna dne 1.1.2007, pritožba zoper njo pa ni dovoljena.
ZPVAS člen 4, 4/1, 5, 5/1, 5/2, 8, 8/1, 8/2, 8/4, 9, 9/1.ZUS-1 člen 86.
agrarna skupnost - članstvo v agrarni skupnosti - revizijski očitek brez razlogov
Člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti so le osebe, ki sklenejo sporazum o njeni ponovni vzpostavitvi. Če revizijski očitek o kršitvi določb postopka v upravnem sporu ni obrazložen, je brez razlogov. Utemeljenosti očitka zato niti ni mogoče preizkusiti.
sprejem v državljanstvo - izbris iz registra državljanov - vpis v register stalnega prebivalstva - razdružitev tožbenih zahtevkov - odprava pomanjkljivosti tožbe - kumulacija tožbenih zahtevkov
Tožnik je s tožbo izpodbijal odločbo o zavrnitvi prošnje za sprejem v državljanstvo; hkrati pa je zahteval še vpis v register prebivalstva, vpis v volilni imenik, izdajo osebnih dokumentov in izdajo odločbe o izbrisu iz registra prebivalcev leta 1992; ker ni hotel zahtevkov razdružiti, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo njegovo tožbo.
priglasitev del - izkazanost pravice graditi - lastništvo zemljišča
Ker v obravnavani zadevi iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da sta investitorja lastnika parc.št. 15 k.o. ..., je pravilna ugotovitev upravnega organa v izpodbijani odločbi, da je investitor izkazal razpolagalno pravico z zemljiščem.
Trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi.
davki in prispevki - obračun davkov in prispevkov od drugih prejemkov iz delovnega razmerja - prejemki iz naslova udeležbe na dobičku - dohodki iz delovnega razmerja - članstvo v upravi družbe - načelo zakonitosti v upravnem pravu
Prejemniki, ki so bili izplačani na podlagi udeležbe na dobičku, ki ne temeljijo na podlagi vloženega kapitala, pač pa le na podlagi članstva v upravi družbe, sodijo med dohodke iz delovnega razmerja.
azil - pospešeni ali redni azilni postopek - preganjanje - zakonski pogoji za priznanje azila
Zakonske pogoje za odločanje v pospešenem azilnem postopku je treba razlagati restriktivno. Zakonski kriterij za odločanje v pospešenem azilnem postopku je izpolnjen samo takrat, ko prosilec za azil zatrjuje take dejanske okoliščine, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja. Če mora pristojni organ za sprejem odločitve, da prosilcu za azil očitno ne grozi preganjanje, ocenjevati in presojati stopnjo intenzivnosti zatrjevanih kršitev človekovih pravic v skladu s pogoji, določenimi v Ženevski konvenciji, ne more biti že iz prošnje očitno, da prosilcu ne grozi preganjanje.