Obseg obrazložitve zamudne sodbe izhaja iz določb 318. člena ZPP in je glede na sodbo, izdano na podlagi opravljene glavne obravnave, omejen zgolj na utemeljitev razlogov iz prvega odstavka navedenega člena ZPP.
Kadar je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se šteje kot postranska terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko ostane v postopku z revizijo sporna le še odločitev o obrestih.
koncesijska pogodba - prenos terjatev - dovoljenost prenosa
Tožeča stranka in stranski intervenient kot pravni osebi načeloma lahko prosto razpolagata s svojimi sredstvi, med katere spadajo tudi terjatve do tožene stranke iz naslova koncesijskih pogodb. Po določbi prvega odstavka 436. člena ZOR je bil prenos terjatev prost, izvzete so bile le terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, in tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega. Pritožbeno sodišče se pri oceni, da je bil medsebojen prenos (menjava) terjatev med tožečo stranko in stranskim intervenientom prepovedan, ni opredelilo, kateri od naštetih razlogov iz prvega odstavka 436. člena ZOR naj bi bil podan. Upoštevaje, da sta oba prenosnika terjatev študentski organizaciji, ki jima te povsem istovrstne terjatve nesporno pripadajo, po oceni revizijskega sodišča ni mogoč sklep, da medsebojni prenos terjatev med njima ni bil dovoljen.
Do drugačnih odločitev sodišča v zvezi z uporabo 23. in 24. člena ZDSS je prihajalo zato, ker so se te določbe uporabljale v različnih postopkih (disciplinski, razrešitve, priznavanje pravic iz delovnega razmerja, ugotavljanje nesposobnosti, doseganje rezultatov), ker so bili različni tožbeni zahtevki, ker je sodišče imelo vedno možnost in je lahko tudi glede na težo kršitve v celoti razveljavilo odločitve delodajalca in vzpostavilo stanje pred izdajo odločbe, razveljavilo odločitev delodajalca in samo odločilo ali pa razveljavilo odločitev in zadevo vrnilo delodajalcu v novo odločitev. Zaradi različnih možnosti sodišča ni mogoče govoriti o tem, da je sodišče odločalo različno, ker gre lahko za primere z različno pravno in dejansko podlago, kljub temu, da se na prvi pogled zdijo identični.
Ker pravnomočna razveljavitev sklepa organa druge stopnje pomeni, da sicer pravilna odločitev organa prve stopnje ni dokončna, ta v skladu z določbo 106. člena ZDR/90 še ni izvršljiva. Tožnici zato iz nedokončne odločitve organa prve stopnje delovno razmerje ni moglo prenehati vse do pravnomočne odločitve sodišča v tem sporu, ki je nadomestila nezakonito odločitev organa druge stopnje pri toženi stranki.
zahteva za varstvo zakonitosti - ne ultra alterum tantum - zakonske zamudne obresti - prepoved retroaktivnosti - uveljavitev OZ - odločbe Ustavnega sodišča - kdaj obresti nehajo teči - pravnomočnost izreka sodbe - višina terjatve iz naslova zamudnih obresti - izrek izvršilnega naslova
S tem, ko sodišče odloči glede obrestnega zahtevka, da tečejo zakonske zamudne obresti od zapadlosti do plačila, ne odloči, da tečejo obresti po zakonski obrestni meri od zapadlosti pa vse do plačila, pač pa, da tečejo do plačila take obresti, ki so v skladu z zakonom, upoštevajoč celotno zakonsko ureditev zamudnih obresti in ne le obrestno mero. Splošno sprejeta formulacija obrestnega zahtevka potemtakem vsebuje tudi pravilo ne ultra alterum tantum za čas, ko je veljalo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
V primeru ukinitve samostojnega delovnega mesta kot nepotrebnega sodišče ne more nalagati delodajalcu, da tako delovno mesto kljub vsemu ohrani in tožnico zaposli za krajši delovni čas.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
V obravnavani zadevi je bilo pravnomočno ugodeno denarnemu zahtevku, kar pomeni, da je vrednost spornega predmeta enaka vrednosti glavnice (39. člen ZPP), to je 15.400,50 EUR. Ker ne presega zgoraj navedene mejne vrednosti za dovoljenost revizije ni dovoljena.
ZDU-1 člen 76.ZDDO člen 24a, 30, 31. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 8, 10.
davčna uprava - razporeditev v drug državni organ - plača - dodatki
Za delavca, ki je bil zaradi reorganizacije razporejen v drug državni organ, velja v zvezi s plačilom za delo - torej tudi v zvezi z dodatki - načelo, da se pravica do njih presoja po normah, ki veljajo za državni organ, v katerega je razporejen. Delavec ne obdrži pravice do dodatkov, ki jih je imel v prejšnjem organu, če taki dodatki niso določeni tudi za organ, v katerega je razporejen.
invalid III. kategorije - naknadno uveljavljanje pravic - - sprememba v stanju invalidnosti - uporaba ZPIZ
ZPIZ v 293. členu določa, da se v postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma za ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel do 31.3.1992, uporabljajo predpisi, ki so veljali do navedenega dne (prvi odstavek), v primerih iz prejšnjega odstavka pa se pravice na podlagi invalidnosti določijo po predpisih, veljavnih na dan nastanka invalidnosti (drugi odstavek). Ker se je postopek za uveljavljanje pravic začel šele leta 2000, je neutemeljeno revizijsko zavzemanje za uporabo določb ZPIZ/83 in ZTPPIZ, kljub temu da je bila tožnikova invalidnost ugotovljena že z 11.5.1988, torej pred začetkom veljavnosti ZPIZ.
ZDSS-1 člen 31, 31/1, 31/1-1, 32/3.ZPP člen 44, 44/2, 367, 367/2.
dopustitev revizije - premoženjski delovni spor - opredelitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije
Ker se tožbeni zahtevek nanaša tudi na plačilo razlike plače in pomeni odločitev o višini količnika za obračun plače v bistvu odločitev o temelju tega zahtevka, je spor mogoče opredeliti tudi kot premoženjski individualni delovni spor iz 1. točke 31. člena ZDSS-1. V teh sporih pa je revizija dovoljena, če je dovoljena po zakonu, ki ureja pravdni postopek.
Navedbe, da bi moralo sodišče revizijo dopustiti, ker gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in navedbe o nestrinjanju z vsebino sodbe sodišča druge stopnje, ne pomenijo utemeljenega pritožbenega razloga zoper sklep o nedopustitvi revizije.
Ni pomemben naziv same pogodbe, temveč njena vsebina.
Iz ugotovljene vsebine izhaja, da je bil predmet izpolnitve obveznosti, ki jo je s pogodbo prevzela tožena stranka, plačilo „večkrat cedirane terjatve“. Čeprav torej predmet pogodbene obveznosti tožene stranke ni bila vrnitev „blagovnega niti denarnega kredita“, temveč plačilo „terjatve, ki je nastala na podlagi cesijskih pogodb“, jo je /bila/ tožena stranka dolžna (pošteno) izpolniti (prvi odstavek 262. člena ZOR), če so, seveda, /bili/ izpolnjeni zakonski ali pogodbeno dogovorjeni pogoji.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrškedejavnosti člen 18.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - ukinitev delovnega mesta
Poslovni razlog je bil podan s tem, da je zaradi zmanjšanega obsega dela postalo nepotrebno kot samostojno delovno mesto v računovodstvu samo delovno mesto, za katerega je pogodbo o zaposlitvi sklenila tožnica. Le-ta ni opravljala drugih del, ki so jih na podobnih delovnih mestih opravljali drugi delavci. Tožena stranka pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici zato ni bila dolžna oblikovati neke kategorije primerljivih delavcev in upoštevati kriterijev za določitev presežnega delavca po kolektivni pogodbi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - dokazno breme
Utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved, je dolžna dokazati tista stranka, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. To ne pomeni tudi obrnjenega trditvenega bremena, kot izhaja iz določb prvega odstavka 7. člena in 212. člena ZPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vročitev odpovedi - večje število delavcev
Odpoved je bila podana, ko jo je tožena stranka zaradi bolniške odsotnosti tožnice v pravilni obliki, naslovljeno na naslov tožničinega bivališča (priporočena pošiljka z vročilnico) oddala na pošto.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev novih delavcev
Za obstoj utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi v načelu ni bistveno, ali je delodajalec kasneje zaposloval nove delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi v smislu delovnega razmerja, ali na podlagi pogodbe z drugim delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev.
Konvenciji o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 17, 17/1.ZOR člen 939.
zavarovalna pogodba - regres zavarovalnice - mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu - objektivna odgovornost prevoznika - izguba blaga - kraja blaga
Pri oceni, kdaj gre za primer, ko bi se prevoznik v mednarodnem cestnem prometu lahko izognil izgubi blaga, je merilo presoje prevoznikova skrbnost. Voznik toženke se ni prepričal o identiteti oseb, ki sta se predstavili kot osebi, ki sta v imenu prejemnika upravičeni za sprejem blaga, ampak jima je blago kar izročil, o tem, kako naj preveri identiteto oseb, ki bodo prevzele pošiljko, pa sploh ni dobil navodil. Že ta okoliščina kaže na premajhno skrbnost toženke, ki se zato svoje objektivne odgovornosti v tem primeru ne more rešiti.
Predlagatelj mora že v zahtevi navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode. Izkazati mora tudi, da takšna škoda zanj predstavlja težko popravljivo škodo.