bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Sodišče druge stopnje mora odgovoriti oziroma presoditi relevantne navedbe pritožbe, opustitev pa predstavlja kršitev postopka, ki je bistvenega pomena v smislu 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP samo, če je vplivala ali bi lahko vplivala na pravilnost ali zakonitost sodbe.
Sklep Maturitetne komisije o oceni pri izpitu iz maturitetnega predmeta ni dokončni posamični akt iz 2. odstavka 1. člena ZUS v zvezi s 1. odstavkom 3. člena ZUS; maturitetna ocena ni pravica ali pravna korist osebe, ki se izobražuje.
Obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja je dovoljena le v enomesečnem roku od tedaj, ko je stranka izvedela ali bi lahko izvedela za vsebino gradbenega dovoljenja.
revizija - dovoljenost - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede dovoljenosti revizije nosi revident. Če revident niti ne trdi, da je podan kateri od razlogov za dovoljenost revizije, se revizija zavrže.
Ker sodišče prve stopnje ni samo ugotavljalo dejanskega stanja zadeve oziroma ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja kot tožena stranka, pritožba zoper sodbo glede na določbo 1. odstavka 73. člena ZUS-1 ni dovoljena.
V obnovljenem postopku (drugem postopku) ni mogoče dokazovati, da je v prvem postopku v resnici obstajalo neko dejstvo, če se je v prvem postopku dejstvo dokazovalo z listino, ki pa obstoja tega dejstva v resnici ni dokazovala in je upravni organ zaradi predložene listine zašel v zmoto glede obstoja dejstev.
Domneva nelojalnosti se izpodbije lahko le, če se dokaže aktivno ravnanje v korist slovenskega naroda, ali če obstajajo kakšne druge okoliščine, ki izpodbijajo to domnevo.
procesne predpostavke za tožbo - dokončnost upravnega akta - začasna odredba - vezanost na tožbo - zavrženje začasne odredbe
V skladu z določbo 14.a člena ZLPLS-B je predviden dvostopenjski postopek v zvezi z odločanjem o vlogah za razporeditev sredstev fundacij in je zato po 2. odstavku navedenega člena zoper odločitev sveta fundacije, s katero je bilo odločeno o vlogi na javni razpis za razporeditev teh sredstev, dovoljena pritožba v roku 15 dni. To pomeni, da sam zakon predpisuje in določa možnost vložitve suspenzivnega in devolutivnega pravnega sredstva zoper odločbe prve stopnje, to je sveta fundacije. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da odločba, ki jo tožeča stranka izpodbija v upravnem sporu, ni dokončni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika.
denacionalizacija - podržavljenje zemljišča in hiše po različnih predpisih
Z odločbo z dne 1.9.1970, izdano na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1968, je bila tožniku stanovanjska zgradba razlaščena in po ZNNZG nacionalizirano zemljišče odvzeto iz posesti. Zakon o razlastitvi iz leta 1968 ne spada med predpise iz 3. člena ZDen, zato je pravilna odločitev, da v postopku denacionalizacije o vračanju stanovanjske hiše ni mogoče odločati in je predmet denacionalizacije lahko le odvzeto zemljišče, ki je prišlo v državno last po predpisu iz 9. točke 9. člena ZDen.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - izvrševanje odločb v upravnem izvršilnem postopku - začasna ureditev stanja
Predlog začasne ureditve stanja mora biti konkretiziran. Hkrati pa mora biti ob vložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe izkazana težko popravljiva škoda oziroma v skladu z določbo 3. odstavka 32. člena ZUS-1 izpolnitev pogojev iz 2. odstavka tega člena ZUS-1. Tega pa tožnica v postopku za izdajo začasne odredbe ni izkazala. Dokazno breme je na strani tožnice.
Po presoji pritožbenega sodišča tožnik ne more izpodbijati drugostopne odločbe zgolj zaradi nepristojnosti organa, ki je odločil o pritožbi, brez predloga za presojo zakonitosti prvostopne odločbe, torej akta, s katerim je bilo odločeno o njegovi pravici in pravni koristi. Na to ga je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo in ga tudi napotilo, da mora izpodbijati odločbo prvostopnega organa, kar je v skladu z določbo 2. člena ZUS-1. Ker tožnik ni sledil napotilu sodišča in je vztrajal, da je predmet izpodbijanja drugostopna odločba, ta pa ne more biti predmet upravnega spora, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
odvzem nepremičnine brez pravnega naslova - odpis v zemljiški knjigi
Po pravnih pravilih par. 39 ZZK (1930) je bilo treba za izvršitev vknjižbe navesti točno označbo nepremičnine, kar je bilo v pogodbi z dne 20.10.1972 izvedeno. Ker pa se je pri zemljiškoknjižni izvedbi pogodbe dodal še odpis pravice uporabe za parcelo št. 1445, na podlagi katerega se je pri tej parceli vknjižila pravica uporabe na kupca (kasneje pa je bila ta parcela še združena s parcelo, ki jo je kupec kupil od občine), je po stališču pritožbenega sodišča šlo pri tem za ukrep državnega organa, ki je bil v nasprotju s tedanjimi predpisi (pravili ZZK 1930), torej ukrep brez pravnega naslova po določbi 4. členu ZDen.
Spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor, izražen v denarni vrednosti. Revizija zato ne more biti dovoljena po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Če revident ne navede konkretnih posledic, niti ne trdi, zakaj bi lahko bile posledice zanj zelo hude, revizija po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Ker je tožnik vložil predlog za oprostitev sodnih taks, trenutek zamude ni nastopil z neplačilom takse ob vložitvi vloge, pač pa z dnem, ko je postala 2. točka sodbe in sklepa o zavrnitvi tožnikovega predloga za oprostitev sodnih taks pravnomočna. Vrnitev taks ureja V. Poglavje ZST, ki v 32.a členu določa, da se stranki za vlogo, ki jo sodišče zavrže, povrne polovica takse, plačane skladno z ZST. Določbe V. Poglavja ZST se, z izjemo tretjega odstavka 32.a člena ZST, ki v obravnavani zadevi ne pride v poštev, nanašajo na vračilo sodne takse, ki se po 34. členu ZST izvede na zahtevo stranke. Pravica stranke, da pod pogoji iz V. Poglavja zahteva vračilo sodne takse, pa po presoji pritožbenega sodišča ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je bila taksa odmerjena in naložena v plačilo.
nacionalizacija večstanovanjske hiše - izvzeta stanovanja - vpliv na solastniške deleže - povečanje solastninskih deležev v postopku denacionalizacije
Če so ob nacionalizaciji bila iz nacionalizacije izvzeta vrednostno neenaka stanovanja oziroma deli nepremičnine v korist posameznih bivših solastnikov, zaradi česar naj bi bila tožnika oškodovana, tega vprašanja ni mogoče reševati v denacionalizacijskem postopku, ker v ZDen za to ni podlage, če o tem ni izrecnega sporazuma med vsemi bivšimi solastniki.
Umik tožbe učinkuje neposredno in takoj, zato ga ni mogoče preklicati od trenutka, ko je izjava sprejeta. Takrat se sodišče z njo seznani in praviloma tožnik umika tožbe ne more več preklicati. Umik za tožnika velja preden tožena stranka poda izjavo, da je privolila v umik in preden poteče rok 15 dni za izjavo. Samo izjava tožene stranke lahko prepreči umik, če ta izjavi, da (ker ji je lahko v škodo) vanj ne privoli.
Morebitna zmota tožnika ni razlog za preklic umika tožbe, saj je izpodbijanje umika tožbe možno le v izjemnih primerih (na primer, če bi bil posledica kaznivega dejanja).
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev - načrt finančne reorganizacije
Sodišče načrta finančne reorganizacije in njegovih prilog ni upoštevalo kot pravne podlage za odločitev, temveč kot dokaz, da je šlo pri delih tožnice (le še) za izvrševanje dela, ki bo trajalo le še do konca leta 2004. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena iz zakonsko dopustnega razloga - izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas.
upravni spor – pritožba – dovoljenost pritožbe – pritožba v tujem jeziku
Pritožba in nadaljnje vloge pritožnika niso vložene v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi. To sicer ne onemogoča obravnavanja pritožbe, saj je po njenih podatkih mogoče ugotoviti, da je vložena proti uvodoma navedenemu sklepu in da jo je tožnik podpisal, zaradi česar je pritožba popolna (prvi in tretji odstavek 336. člena ZPP). Vendar pa je posledica opisane pomanjkljivosti vložene pritožbe, da jo je pritožbeno sodišče preizkusilo le v mejah razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
samostojni podjetnik - odjava dejavnosti - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti
Na podlagi 2. alinee prvega odstavka 16. člena ZZZPB se štejejo za brezposelno osebo tisti samozaposleni, ki dejavnosti sicer niso odjavili, vendar pa jim ta ne prinaša dohodka v višini, ki bi presegala s citiranim določilom predpisani premoženjski cenzus.
azbestna proizvodnja - upokojitev pod ugodnejšimi pogoji
Ker delovno razmerje tožeči stranki ni prenehalo in je ta še vedno zaposlena v S. d.d., zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 8. člena ZPPPAI ni upravičena do upokojitve pod ugodnejšimi pogoji.