dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker nobena od vrednosti spornega predmeta (tako po tožbi kot po nasprotni tožbi) ne presega 1.000.000 SIT, revizija ni dovoljena (drugi odstavek 367. člena ZPP).
ZZZDR člen 87, 123, 129.ZPP člen 217. Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah člen 1.
ugotovitev očetovstva - izvedba dokaza v tujini - izvedba analize DNA - procesna neaktivnost strank - preživnina
Materialno pravo ne določa pravil o tem, s katerimi dejstvi se sme ugotavljati očetovstvo oziroma kateri dokazi morajo biti podani, da je lahko kdo spoznan za naravnega očeta po sodni poti, zato sodišče v konkretnem primeru ni bilo zavezano izvesti dokaza z genetsko preiskavo. Neutemeljen je tudi revizijski očitek, da je bilo sodišče kljub dejstvu, da predujem ni bil založen, na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (Ur. l. EU, L 174, 27.6.2001, str. P. 0001-0024) dolžno opraviti DNA analizo na Švedskem, kot je to zahteval toženec. Kdaj bo sodišče države članice EU izvedlo dokaz v drugi državi članici, se v skladu z določilom 1. člena citirane uredbe presoja v skladu s pravom te države. Uredba o pridobivanju dokazov določa le poenoten sistem pridobivanja dokazov v tujini za vse države članice in uveljavlja neposredno komunikacijo sodišč brez posredovanja ministrstev, pristojnih za pravosodje. V konkretnem primeru je tako treba izhajati iz določila 217. člena ZPP.
S potekom paricijskega roka je inšpekcijska odločba postala izvršljiva. Ker zavezanec davka ni plačal, je organ pristopil k prisilni izterjavi. S pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24075
ZKP člen 372, 372/1-5, 383, 383/1-2.KZ člen 55, 55/2.
kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - roki za preklic pogojne obsodbe - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - pravnomočnost
Sodba o preklicu pogojne obsodbe, v kateri je bil naložen dodaten pogoj, mora postati tudi pravnomočna v roku za preklic pogojne obsodbe iz drugega odstavka 55. člena KZ (eno leto, odkar je pretekla preizkusna doba).
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0010528
Uredba o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja člen 3, 8. Temeljna ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS člen 4, 16. ZZK-1člen 124, 148, 243.
pravne osebe s sedežem na območju nekdanje SFRJ - osamosvojitev RS preoblikovanje poslovnih enot tuje pravne osebe - ničnost prodajne pogodbe - lastninska pravica tujcev - pravica razpolaganja - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - predhodno vprašanje - izpraznitev poslovnega prostora
Po 16. členu jamči Republika Slovenija tujcem lastninsko pravico in druge stvarne pravice ob pogoju vzajemnosti v obsegu, kot jih imajo ob uveljavitvi tega zakona. Po eni strani ta določba varuje tujce pred neupravičenimi posegi v njihovo premoženje po nastanku novih držav, po drugi strani pa z zahtevo po vzajemnosti omogoča poseg v njihove pravice v javnem interesu zaradi varstva domačih pravnih oseb, ki imajo premoženje na območju republik bivše SFRJ. Ker je namen Uredbe, ureditev prehodnega obdobja v času osamosvajanja Slovenije, je bil poseg v razpolagalno komponento lastninske pravice dopusten.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0010456
ZTLR člen 25.ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/1, 44/2, 367, 377.
solastninska pravica na nepremičnini - povečanje vrednosti nepremičnine z gradnjo - verzija solastnika - sklepanja od podobnega na podobno - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V situaciji, ko je toženka uveljavila solastninsko pravico na objektu, pa postane tudi očitno, da je tožnica upravičena do določenega verzijskega zahtevka v zvezi z gradnjo. 13., 14., 15. in 16. člen ZTLR urejajo institut solastnine, posest, uporabo in upravljanje stvari ter njeno delitev, ne urejajo pa verzijskih zahtevkov solastnika, ki je z gradnjo povečal vrednost nepremičnine in s tem tudi vrednost solastninskega deleža drugega solastnika. Uporaba četrtega odstavka 25. člena ZTLR v nastali situaciji predstavlja ustrezen primer sklepanja od podobnega na podobno (argumentum a simili ad simile). Če mora izključni lastnik zemljišča, ki je zahteval, da mu pripade lastninska pravica na gradbenem objektu, nadomestiti vrednost objekta graditelju, ki nima na zemljišču nikakršnih lastninskih upravičenj, ni nikakršnega razloga, da k nadomestilu dela vrednosti ne bi bil zavezan solastnik objekta. Upoštevanje povprečne gradbene cene pri nadomestilu ustreznega dela vrednosti objekta zato v nobenem primeru ne more biti v škodo toženke.
carine – začasni uvoz – tatvina ko razlog za oprostitev plačila carinskih dajatev - zastaranje
Tatvina začasno uvoženega blaga ni zakoniti razlog za oprostitev vračila blaga v tujino in za oprostitev plačila carinskih dajatev. Zastaralni rok, določen v 56. členu Carinskega zakona iz leta 1976, ne pretrga le uradno dejanje pristojnega organa, izraženo v obliki odločbe, temveč vsako uradno dejanje pristojnega organa, ki je lahko izraženo v različni pisni obliki, kot poziv, dopis, zapisnik ali odločba.
revizija – dovoljenost revizije – novo pooblastilo – posebno pooblastilo
Izredna pravna sredstva so izjema, saj predstavljajo poseg v pravnomočnost sodne odločbe. Odločitev za vložitev izrednega pravnega sredstva naj bo rezultat posebnega preudarka stranke. Zato mora pooblastilo časovno izvirati iz časa, v katerem je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, torej po pravnomočnosti sodbe. Prav tako pa mora biti iz pooblastila razvidno, da je dano za zastopanje v postopku revizije v predmetnem upravnem sporu.
ZVojI člen 87, 87/2.ZUS-1 člen 85, 86, 91, 92, 107, 107/1, 107/2.
vojni invalidi - dedovanje denarnih prejemkov
Dediči po uživalcu denarnih prejemkov po Zakonu o vojnih invalidih lahko uveljavljajo izplačilo le tistih denarnih prejemkov, ki so ob uživalčevi smrti že zapadli v plačilo, pa še niso bili izplačani. Z novelo zakona, tudi če velja za nazaj, na novo določeni oziroma povišani denarni prejemki zapadejo v plačilo šele po uveljavitvi novele zakona, praviloma v roku, ki ga taka novela zakona določi.
ZKP člen 10, 83, 240, 240/4, 371, 371/1-8, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - zahteva za izločitev - zaslišanje priče - zaslišanje mladoletne osebe - izjava na odgovor državnega tožilca na zahtevo za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Obsojenec ne more izločitev dokaza prvič predlagati v zahtevi za varstvo zakonitosti, saj je v tej pravici prekludiran.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - nebivanje v Sloveniji - zaposlitev v tujini
Prosilec za državljanstvo RS, ki živi in dela v tujini, v Slovenijo pa prihaja le na dopust, dejansko ne živi v Republiki Sloveniji, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva po 40/1 členu zakona.
Vsebina zahteve za denacionalizacijo se določi po podatkih in vsebinah listin, predpisanih z 62. členom ZDen. Če je v zahtevi za denacionalizacijo naveden upravičenec in podlaga podržavljenja za tega upravičenca, je zahteva za denacionalizacijo glede upravičenca določno opredeljena. Čeprav se ta zahteva za denacionalizacijo nanaša na celotno nepremičnino, iz priloženih zemljiškoknjižnih izpiskov pa izhaja, da je bila sporna nepremičnina v solasti ter da je bil tudi solastniški delež drugega lastnika kasneje podržavljen, to ne pomeni, da sta vlagatelja s pravočasno zahtevo izrazila svojo voljo zahtevati denacionalizacijo po obeh.
ZP-1 člen 23, 23/4, 26, 26/6.ZVCP-1 člen 235, 235/4.
prekrški - kazni za prekrške - splošna pravila za odmero sankcije - omilitev kazni - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - prepoved vožnje motornega vozila
Sodišče mora vozniku začetniku kot storilcu prekrška stransko sankcijo kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja omiliti tako, da izreče manj kot 7 kazenskih točk, sicer bi omilitev sankcije izgubila svoj smisel, saj ne bi dosegla namena, da se storilcu zaradi storjenega prekrška ne izreče takšna stranska sankcija, ki ima za posledico izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Tehten razlog za delegacijo pristojnosti je lahko tudi izpolnjevanje zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti vsak resen dvom, ki bi lahko omajal zaupanje strank v odločanje določenega sodišča. Zaradi sorodstva toženčevih otrok s sodnicama celjskih sodišč je v navedenem kontekstu podan razlog iz 67. člena ZPP in je zato Vrhovno sodišče ugodilo predlogu za delegacijo pristojnosti.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - uporaba motornega vozila kot pravni standard - specialno motorno vozilo - gozdarski tovornjak - prevozna funkcija vozila - delovna funkcija vozila - montirano dvigalo
Zmotno je revizijsko opozarjanje, da 15. člen ZOZP ne omenja uporabe motornega vozila prav v prometu, saj to jasno izhaja že iz samega naslova zakona, njegovih uvodnih določb in določb njegovega tretjega poglavja.
Tako kot za traktor tudi za obravnavano specialno tovorno vozilo (gozdarski tovornjak) velja, da lahko opravlja enkrat prevozno, drugič le delovno funkcijo in da se zato obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti ne razširja na primere, ko opravlja le delovno funkcijo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - prekoračitev obtožbe - sprememba obtožbe - rok za pripravo obrambe - prepoved spremembe na slabše - posredno storilstvo - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga
Čeprav je sodišče vstavilo v opis kaznivega dejanja, da je obsojenka dvigovala denar sama ali po neznani osebi, ni poseglo v identiteto med obtožbo in sodbo, saj poseg ne spreminja dejanja, kot je opisano v obtožbi glede dejstev, ki predstavljajo uresničitev znakov kaznivega dejanja in sprememba ne povečuje kriminalne količine in teže očitanega dejanja.