PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS24156
ZP-1 člen 171.ZKP člen 427.ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 130.
zahteva za varstvo zakonitosti - smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - voznik začetnik - vožnja pod vplivom alkohola
Ker je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti nastal precejšen dvom o resničnosti dejstva, da je bil storilec ob storitvi prekrška voznik začetnik, je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi določbe 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijani odločbi o prekršku razveljavilo in zadevi vrnilo prekrškovnemu organu v nov postopek.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-5, 112.SZ člen 53, 53/1-4.
izpraznitev stanovanja - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlogi - motenje stanovalcev pri mirni uporabi stanovanja
Toženka in D.P. Sta v spornem obdobju s svojim obnašanjem huje motila druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja (5. točka prvega odstavka 103. člena SZ-1). Pri tem sta sodišči pravilno izhajali z vidika povprečnega stanovalca. Res je, da ravnanje toženke in D.P., storjenih pred uveljavitvijo SZ-1 (14.10.2003) ni mogoče presojati po tem zakonu, vendar pa je tudi prej veljavni SZ (Ur. list RS, št. 18/91 in nasl.) najemnikovo pogosto ali hujše motenje drugih stanovalcev pri njihovi mirni uporabi stanovanja opredeljeval kot krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe (4. alineja 1. odstavka 53. člena SZ).
Kršitev proste dokazne ocene, opredeljene v 8. členu ZPP, lahko pomeni procesno kršitev takrat, ko gre za neupoštevanje metodološkega napotka, danega v tej zakonski določbi. Res lahko pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 347. člena ZPP za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponovi le nekatere od že izvedenih dokazov, vendar je treba to zakonsko določbo obravnavati in razumeti skupaj z določbo petega odstavka 348. člena ZPP, po kateri pritožbeno sodišče na obravnavi ponovi tiste dokaze, glede katerih dvomi v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje. Če pritožbeno sodišče na pritožbeni obravnavi ponovi le nekatere o spornih okoliščinah izvedene dokaze ali če priče zasliši le o nekaterih spornih okoliščinah, njegova dokazna ocena ni skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP.
pridobitev - državljan druge republike - pojem dejanskega življenja pomorščaka v Sloveniji
Oseba, ki opravlja poklic pomorščaka, zaradi česar ne more biti stalno fizično prisotna v Sloveniji, dejansko živi v Sloveniji, če se po vsakem povratku s plovbe vrača k svoji družini v Sloveniji in z njo živi.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - sklep o zavrnitvi predloga za nadomestitev pripora z varščino
Zoper pravnomočno odločbo, s katero je bil zavrnjen predlog zagovornika za nadomestitev pripora z varščino, zahteve za varstvo zakonitosti ni dopustno vložiti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov - branje zapisnikov v soglasju s strankami - zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - obseg preizkusa
S trditvami, da kaznivo dejanje ni dokazano, se ne more utemeljevati kršitve kazenskega zakona; za kršitev kazenskega zakona gre lahko samo v primeru, ko sodišče na ugotovljeno dejansko stanje nepravilno uporabi materialni predpis.
ZSKZ člen 14, 14/1.ZKZ člen 2, 3, 3/2, 11, 11/1, 11/2, 11/5.
razlaga zakona - kmetijsko zemljišče - sistematična razlaga - status nerodovitnega zemljišča - glinokop - usposobitev zemljišča za kmetijsko proizvodnjo - upravičeni stroški - namenska razlaga
Upoštevajoč sistematično, pa tudi namensko razlago, v skladu s katero ni mogoče zanemariti osrednjega namena ZKZ, ki je v smotrni izrabi zemljišč v kmetijske namene in njihovem varstvu, ne pa v pridobivanju kmetijskih zemljišč za vsako ceno, se lahko za kmetijska zemljišča štejejo samo tista nerodovitna zemljišča, ki jih je mogoče za kmetijsko proizvodnjo usposobiti z ekonomsko upravičenimi stroški.
pisna oporoka pred pričama - neveljavnost oporoke - pristnost podpisa - lastnoročen podpis - izvedensko mnenje - dopolnitev mnenja - nov izvedenec - mnenje izven pravde
Podpis na oporoki z dne 25.1.2002 ni oporočiteljev lastnoročni podpis. S pomočjo dveh izvedencev grafološke stroke sta sodišči ugotovili, da je zapis oporočiteljevega podpisa naredil nekdo drug. Kdo je to storil, za potrebe tega pravdnega postopka ni pravno pomembno. Zato je materialnopravno pravilna in skladna z določbama 64. člena ZD presoja obeh sodišč, da sporna oporoka ni veljavna pisna oporoka pred pričama.
originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dogovor o gradnji - svobodna urejanja obligacijskih razmerij
Dogovor v zakupnih pogodbah o dovoljeni gradnji ter usodi v gradnjo vloženih sredstev je v skladu z načelom o svobodi urejanja obligacijskih razmerij iz 10. člena ZOR. Gre za avtonomno, svobodno in dopustno voljo pogodbenikov, ki pogodbenike veže glede vseh pravic in obveznosti, ki izhajajo iz konkretnega pogodbenega razmerja. Zato eden od pogodbenikov ne more uveljavljati drugačne uresničitve svoje pravice, kot je bila dogovorjena. Revizijsko sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da obstoj dogovora o gradnji izključuje uporabo pravnih pravil o originarni pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 371, 377.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe - odškodninski spor - zavrženje revizije
V reviziji navedena vrednost spornega predmeta vsebuje tudi tista dela tožbenih zahtevkov glede nepremoženjske škode, v katerih je bilo tožnicama ugodeno. Pri tem tožnici nista ocenili vrednosti izpodbijanega dela sodbe. V utemeljitvi revizije ne navedeta deleža odgovornosti prve toženke, za katerega je po njunem mnenju pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Ker vrednost izpodbijanega dela sodbe ni navedena, revizijsko sodišče ni moglo ugotoviti, ali presega revizijski prag, ki je določen v drugem odstavku 367. člena ZPP.
pripor - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti iz razlogov, predpisanih v prvem odstavku 420. člena ZKP in sklicevanje na kršitve, ki so bile uveljavljane s pritožbo, ne zadošča kriterijem iz prvega odstavka 424. člena ZKP.
Revizijski očitek, da sodišče ni prisodilo preživnine drugi toženki ne more vplivati na revizijsko usodo odločitve o tožnikovem očetovstvu. Sodišče v primeru, da ugodi zahtevku za ugotovitev očetovstva, sicer res lahko odloči o preživljanju otroka tudi brez ustreznega zahtevka, vendar tega ni dolžno storiti. Izostanek odločitve o preživnini tudi ne more vplivati na usodo sodbe, s katero je bilo ugodeno zahtevku za ugotovitev očetovstva.
Višina odmerjene odškodnine temelji na ugotovitvah v izvedenskem mnenju mag. T., izpovedbi tožnika ter medicinski dokumentaciji, pri čemer je sodišče glede na 200. in 203. členu ZOR upoštevalo in pravno pravilno ovrednotilo tako prestane neugodnosti v času zdravljenja, kot tudi trajanje in intenziteto prestanega strahu, starost tožnika, kot vsa ostala dejstva, ki jih revizija ponovno poudarja.
prodaja - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - pravna napaka - omejitve javnopravne narave - legalizacija garaže - vpis v zemljiško knjigo - pogoj nastopa potrebe po legalizaciji
Ob sklenitvi prodajne pogodbe je tožnik vedel, da je garaža zgrajena brez gradbenega dovoljenja in ni legalizirana ter se je s tem strinjal. Zaradi tega ne more razdreti pogodbe. V zvezi s pogodbeno zavezo prodajalk, da bosta speljali legalizacijski postopek, v kolikor bo nastopila potreba, pa tožnik nastopa take potrebe v roku enega meseca po sklenitvi pogodbe, ko je zahteval legalizacijo, ni niti zatrjeval niti izkazal. Tako ta pogodbena obveznost prodajalk še ni zapadla, zato ni mogel s sklicevanjem na neizpolnitev razdreti pogodbe.
ZPP člen 208, 208/1. ZGD člen 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/5.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - prekinitev postopka - izbris stranke iz sodnega registra po vložitvi pritožbe - prevzem postopka - nadaljevanje postopka - poziv pravnim naslednikom k prevzemu postopka - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - rok za uveljavljanje terjatev proti družbenikom izbrisanih družb - zahteva za varstvo zakonitosti
Možnost, ki jo daje prvi odstavek 208. člena ZPP sodišču, da lahko to brez predloga nasprotne stranke pozove pravne naslednike prvotne pravdne stranke k prevzemu postopka, v primeru prenehanja stranke po ZFPPod ne more priti v poštev. ZFPPod je upnike izbrisanih družb pri uveljavljanju terjatev proti družbenikom izbrisanih družb omejeval z enoletnim prekluzivnim rokom.
Če je sodišče obsojenca spoznalo za kriva storitvenega kaznivega dejanja davčne zatajitve po tretjem in prvem odstavku 254. člena KZ, namesto da bi ju spoznalo za kriva opustitvenega kaznivega dejanja po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 254. člena KZ, ni kršilo kazenskega zakona v škodo obsojencev, saj je za obe kaznivi dejanji predpisana enaka kazen.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 192, 200, 203, 205.OZ člen 1060. ZVJS člen 9, 9/1, 9/2, 9/3, 21/2.
krivdna odgovornost upravljalca smučišča - padec smučarja - označitev nevarnih mest na smučišču - deljena odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine
Toženka dela proge ni uredila v skladu z določbami ZVJS, saj je sredi sicer steptane proge pustila nesteptani sneg, česar tudi ni označila. Po določbi prvega odstavka 9. člena ZVJS morajo biti proge na smučišču pripravljene tako, da ni nevarnih mest. Ker lahko cel sneg na progi, ki je drugod steptana, zaradi drugačnega drsenja smuči povzroči padec smučarja, nesteptani sneg sredi proge tudi po presoji revizijskega sodišča predstavlja nevarno mesto, ki ga na progi ne bi smelo biti oziroma nevarno mesto, ki bi ga morala toženka vsaj označiti tako kot zahteva drugi in tretji odstavek 9. člena ZVJS. Ker toženka ni ravnala s skrbnostjo, ki ji jo nalaga 9. člen ZVJS sta sodišči pravilno zaključili, da se ni uspela razbremeniti svoje odgovornosti. Sodišči sta ustrezno določili tudi delež tožnika, ki ga je ta prispeval k nastali škodi s kršitvijo drugega odstavka 21. člena ZVJS.
S tem ko je v izpodbijani odločbi obrazložena neogibnost pripora za varnost ljudi, sodišče niti ni bilo dolžno posebej utemeljevati, zakaj zoper osumljenca ni odredilo milejšega ukrepa.
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 126, 126/5, 244, 244/1.ZPod člen 57.
kršitev kazenskega zakona - gospodarska dejavnost - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - direktor podjetja
Za gospodarsko dejavnost gre tudi v primeru, če je bil obtoženi kot vršilec dolžnosti direktorja v podjetju, ki se je nedvomno ukvarjalo z gospodarsko dejavnostjo, zadolžen za vodenje in odgovoren tudi za zakonitost dela podjetja; njegovo ugotavljanje trajnih presežnih delavcev na način in v obsegu, kot izhaja iz opisa dejanja, ki ima za posledico še izplačilo odpravnine in jubilejne nagrade, vsebuje vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po prvem odstavku 244. člena KZ.