ničnost pogodbe – kondikcijski zahtevek – ugasnitev pravice
Ugotavljanja ničnosti pogodbe ni mogoče ločiti od njenih posledic (uveljavljanja kondikcijskih zahtevkov) in ju obravnavati po različnih pravnih režimih. Ker pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, tudi ne ugasne pravica do vrnitve tega, kar je bilo izpolnjeno na podlagi nične pogodbe.
neupravičena pridobitev – dejanska sila – izklop elektrike – pravdni stroški – pravica do izbire odvetnika - kilometrina
Vsekakor je bil izklop elektrike za tožečo stranko dejanska sila, ki je ogrožala obstoj njene dejavnosti, kar izhaja že iz narave poslovanja trgovine z živili, saj tožeča stranka brez elektrike ne more poslovati oziroma je zaradi pokvarljivosti izdelkov ogroženo njeno premoženje. Dejstvo je, da ji je tožena stranka dne 22. 12. 2008 elektriko dejansko odklopila v posameznih poslovalnicah, zato je razumljivo, da je še istega dne zato, da bi ji tožena stranka ponovno priklopila elektriko in iz bojazni, da ji ne bi odklopila elektrike še v drugih poslovalnicah, vtoževani znesek, čeprav ga je dolgovala druga družba, plačala.
Ni utemeljen ugovor tožene stranke, da tožeča stranka ni upravičena do plačila kilometrine pooblaščenca tožeče stranke, saj bi lahko tožnik izbral pooblaščenca na območju sedeža sodišča. Vsaka stranka ima pravico do svobodne izbire odvetnika. V navedeni zadevi gre za precej zapleteno zadevo, zaradi česar je razumljivo, da si je tožeča stranka posebej izbrala odvetnika, ki ji ustreza po strokovnosti, ne pa na osebo, ki ima sedež v okviru območja prvostopnega sodišča.
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. ZPIZ-1 člen 260, 260/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Ker je bila tožniku, ki je s tožbenim zahtevkom kot vzrok invalidnosti I. kategorije namesto bolezni uveljavljal poklicno bolezen in ki je s predlogom za izdajo začasne odredbe predlagal, da se mu začasno izplačuje akontacija invalidske pokojnine, ta akontacija že odmerjena z dokončno, pravnomočno in izvršljivo odločbo toženca, s katero je bilo odločeno tudi, od kdaj dalje se mu le-ta izplačuje, njegov predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen. Akontacija invalidske pokojnine niti ni predmet glavnega spora, temveč je lahko le predmet upravne izvršbe, zaradi česar bi bilo tožnikov predlog treba celo zavreči.
pripoznava dolga - pisna pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pripoznava dolga po 364. členu OZ je mogoča samo, dokler terjatev ni zastarana. Ko je terjatev zastarana, pa nastopijo enaki učinki – pretrganje zastaranja samo, če so izpolnjeni pogoji za pisno pripoznavo po 341. členu OZ (pisna oblika; enake učinke kot pisna izjava ima tudi zastava, dana za zastarano terjatev, ali kakšno drugo zavarovanje).
Če ne bi šlo za solastnino, bi lahko lastnik nepremičnine zahteval od tistega, ki ima nepremičnino v neposredni ali posredni posesti brez pravnega naslova, vrnitev le-te in hkrati, v primeru nedobrovernosti prejemnika, nadomestitev dosežene koristi, ki je enaka obsegu prikrajšanja oziroma plačilo uporabnine. V primeru solastnine na vsakega od solastnikov ne odpade določen fizičen del stvari, s katerim bi lahko samostojno razpolagal, ampak le računsko odrejeni (idealni) del lastninske pravice. Do realizacije delitve gre tistemu od solastnikov, ki solastne nepremičnine ne uporablja, zahtevek iz neupravičene obogatitve le ob pogoju, da izkaže lastno prikrajšanje v obsegu okoriščanja na drugi strani.
krajevna pristojnost – ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Tudi dolžnik, ki sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne nasprotuje, za opravljanje izvršbe pa se ne strinja s krajevno pristojnostjo sodišča, ki jo napove Centralni oddelek za verodostojno listino, mora ugovor krajevne pristojnosti podati najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V takšnem primeru v ugovoru nasprotuje samo krajevni pristojnosti sodišča, ki bi naj opravilo izvršbo (šesti odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).
protipravno ravnanje policistov - prekoračena sila – neobstoj povoda za napad – izključitev soprispevka oškodovanca – splošno znano dejstvo
Tožnik v času škodnega dogodka ni več dajal povoda za napad policistov, saj se ni več upiral ali motil javnega reda in miru. Zato je prekoračena in nepotrebna uporaba sile ustrezna dejanska podlaga za materialno pravno pravilno ugotovitev o protipravnem ravnanju obeh policistov in za izključitev tožnikovega soprispevka k nastali mu škodi.
Splošno znano dejstvo je tista okoliščina, ki je znana širšemu in nedoločenemu krogu ljudi v določenem času in okolju, kjer se opravlja sojenje (širša notornost, ki se uporablja v sodni praksi kot ustrezna in uporabljiva definicija tega pravnega standarda). Kakšni so prispevki, ki ločijo bruto znesek dohodka od neto zneska, pa je predmet konkretne zakonodajne ureditve, ki vendarle ni splošno znana, po drugi strani pa gre za konkreten oz. individualiziran izračun ob podanih posamičnih konkretnih parametrih, ki jih predstavljajo podatki o odmernih osnovnih in davčnih stopnjah.
neupravičena obogatitev - upravnik – stroški obratovanja in vzdrževanja – delitev stroškov med etažnimi lastniki - posel, ki presega okvir rednega upravljanja – pojasnilo spornih postavk na računu
Za ugotovitev in odpravo „nenormalno visoke porabe toplotne energije“ bi upravnik potreboval posebno naročilo oziroma soglasje vseh uporabnikov, saj zamenjava oziroma popravilo cevi na dvorišču predstavlja posel, ki presega okvir rednega upravljanja poslovnega prostora. Sanacijo izgube toplotne energije zaradi prehoda cevi po dvorišču od odjemnega mesta do poslovne stavbe je mogoče uvrstiti med tista investicijska vzdrževalna dela, za katera je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov nepremičnine, saj gre za njeno izboljšavo, in ne za vzdrževanje.
Upravnik je na pobudo etažnih lastnikov dolžan pojasniti sporne postavke posameznih stroškov, vendar pa zamuda upravnika pri poročanju ne vpliva na zapadlost njegove terjatve iz tega naslova.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti – veljavnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastane ob vložitvi tožbe, sklep o oprostitvi plačila sodnih taks pa velja zgolj za vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
ZGD-1 člen 176, 176/2, 230, 230/7, 397, 399, 399/1, 399/2.
delniška družba (d. d.) - pravice delničarjev - pravica do dela dobička - sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička - delitev dobička delničarjem najmanj v višini 4% osnovnega kapitala - sodno izpodbijanje skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička - sprememba sklepa s sodno odločbo
Sodišče ne more s spremembo skupščinskega sklepa odločiti o delitvi več kot 4% skupne dividende (drugi odstavek 399. člena ZGD-1).
Zmotno je stališče tožnice, da bi sodišče moralo upoštevati kot podlago za določitev nadomestila za konkurenčno prepoved določbe novega ZDR, ki je pričel veljati 1. 1. 2003. Ker je bila pogodba o zaposlitvi med strankama sklenjena in se je izvajala le v času stare delovnopravne zakonodaje, ni podlage, da bi sodišče pogodbeno voljo strank nadomestilo z zakonskim minimumom, določenim v 2. odstavku 39. člena ZDR. Zato je potrebno upoštevati veljavno pogodbo o zaposlitvi in njene določbe v zvezi z višino nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule.
izbris iz sodnega registra – prenehanje pooblastila odvetniku – upravičenost za zastopanje
.
Z dnem izbrisa tožeče stranke iz sodnega registra je prenehalo pooblastilo odvetniku za zastopanje tožeče stranke, zato je sodišče pritožbo, ki jo je vložil odvetnik, zavrglo.
Ker je bil vdovi iz poznejše zakonske zveze pokojnega zavarovanca priznan le 15 % delež vdovske pokojnine, je tožnica kot razvezana vdova, ki je bila po pokojnem zavarovancu uživalka pravice do preživnine, upravičena do preostalega dela vdovske pokojnine, to je do 85 % vdovske pokojnine. V primeru, ko je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in je na podlagi 4. odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteval le del vdovske pokojnine, je namreč preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada preostalemu upravičencu do vdovske pokojnine.
ZPP člen 337, 337/1. Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 6, 7.
pravna oseba s sedežem v EU - vročanje naslovniku v tujini - vročanje po zaprošenem organu - nedopustna pritožbena novota - Uredba Sveta (ES) 1348/2000
Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da sodišče ni postopalo po ZPP in tam navedenih predvidenih načinih vročanja. Uporaba navedenega predpisa za vročanje sodnega pisanja toženim strankam v tujini v obravnavanem primeru ni prihajala v poštev, ampak že omenjena Uredba ES št. 1348/2000.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90. ZPP člen 392.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – sodna poravnava
Tožnica in tožena stranki sta v individualnem delovnem sporu v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela sklenili sodno poravnavo, s katero se je tožena stranka izrecno zavezala, da tožnici v roku enega leta ne bo podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker ima sodna poravnava enak učinek kot pravnomočna sodba, se je bila dolžna tožena stranka držati obveznosti, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi), ki jo je kljub obveznosti podala, pa ni zakonita.
Dejstvo, da tožena stranka tožnici ne more več zagotavljati službenega avtomobila, ne predstavlja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
Plačni sistem zavarovalnih zastopnikov in s tem tudi tožnika temelji izključno na proviziji, ki zajema vse stroške dela. Takšna ureditev ni v nasprotju s splošnimi določbami o plači v ZDR.
ZPP člen 249, 253, 253/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
nagrada za izvedensko delo - dopolnitev izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - odgovor izvedenca na pripombe strank
Odgovora izvedenca na pripombe strank k njegovemu mnenju ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja.
Če je sodišče izvedencu glede na naravo izvedenskega dela omogočilo, da svoj izvid in mnenje (najprej) izdela pisno, bi moral izvedenec kljub temu svoj izvid in mnenje nato podati tudi ustno na obravnavi, ker se pravdni stranki obravnavanju tega dokaza na naroku nista odpovedali, izvedenskega mnenja pa tudi nista sprejeli brez pripomb in pomislekov. Sodišče prve stopnje bi torej izvedenca moralo zaslišati.
ZIZ člen 9, 9/3, 15. ZPP člen 149, 224, 224/1, 224/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - vročilnica - javna listina - izpodbijanje verodostojnosti vročilnice
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje, da je naslovnik na določen dan pošiljko prejel (1. odst. 224. čl. ZPP, v zvezi s 149. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ). Sicer je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena (4. odst. 224. čl. ZPP), vendar pa zgolj sklicevanje na lastne evidence oziroma evidentiranje prejema pošiljk pri dolžniku, v tem smislu ne zadošča.
ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZFPPIPP člen 242, 242/2, 443, 443/1, 443/2, 496.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPod - pravne posledice prenehanja družbe zaradi izbrisa - uporaba določb ZFPPod v primerih izbrisa pred 7.4.2007 - pravno nasledstvo aktivnih družbenikov na pasivni strani - stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem
Družbeniki izbrisane družbe niso več njeni univerzalni pravni nasledniki, ampak so le pravni nasledniki njenih obveznosti. Vendar pa takšna ureditev pravnih posledic ne velja za družbe, ki so bile izbrisane pred 7.4.2007 (496. čl. ZFPPIPP).