ZZK-1 člen 5, 124, 131, 131/1, 147, 148, 148/1. ZIZ člen 168.
zaznamba sklepa o izvršbi - listina primerna za vpis lastninske pravice - vknjižena lastninska pravica - lastništvo nepremičnine
Dolžnik ob začetku predmetnega zemljiškoknjižnega postopka (ki se je začel v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino – sklep o izvršbi, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (5. in 133/1. člen ZZK -1) v zemljiški knjigi ni bil vknjižen kot lastnik nepremičnine, pri kateri je bil predlagan vpis zaznambe izvršbe, torej obravnavani vpis po stanju zemljiške knjige ni bil dovoljen. Pritožbene navedbe, ki se sklicujejo na 168. člen ZIZ zato v tem postopku niso relevantne, saj vpis lastninske pravice pri parceli 4620/20 k.o. B. na dolžnika po tem zakonskem določilu (še) ni bil opravljen.
upnik kot upravičen predlagatelj izdaje dodatnega sklepa o dedovanju - stranka zapuščinskega postopka – pozneje najdeno premoženje – dodatni sklep o dedovanju –
Upnik res ni stranka zapuščinskega postopka, kar pa ne pomeni, da ni upravičen predlagatelj za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Določba 221. člena ZD namreč ne omejuje kroga upravičenih predlagateljev le na dediče oziroma stranke zapuščinskega postopka, temveč lahko izdajo predlaga vsaka prizadeta oseba, torej tudi upnik.
pobot - pobotanje terjatev - obseg vrnitve pri neupravičeni obogatitvi - nova dejstva in dokazi po razveljavitvi sodbe - procesni ugovor pobota
Toženec v prvem sojenju svoje nasprotne terjatve ni ustrezno procesno izjavil z ugovorom zaradi pobota. Kadar pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, je v drugem odstavku 362. člena ZPP določeno, da smejo stranke na prvem naroku nove glavne obravnave navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Ta zakonska določba torej stranke časovno omejuje le glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov, ne velja pa za druge institute, tudi ne glede procesnega ugovora pobota. V okviru že v prvem postopku podane dejstvene in dokazne podlage je torej dopusten pobotni ugovor tudi v ponovnem sojenju.
stranke in njihovi zakoniti zastopniki – sposobnost biti stranka – pravdna sposobnost - pravdna nesposobnost – pomanjkanje pravdne sposobnosti – nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti – prekinitev pravdnega postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dejstvo, da je v teku nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti, pravdnega sodišča ne zavezuje, da postopek prekine. Obenem pa ga tudi ne odvezuje dolžnosti, da v skladu s 80. členom ZPP pazi na pravdno sposobnost in v zvezi s tem ukine vse, kar mu nalaga zakon.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – verjetnost terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena s prodajo poslovnega deleža
Tožnik ni trdil, da toženka prodaja oziroma, da namerava prodati ali obremeniti poslovni delež, temveč da mu je večkrat omenila "da bo, če bo treba poskrbela, da ne bo nič dobil in bo poslovni delež odtujila", kar ne zadošča za izkaz verjetnosti obstoja nevarnosti po 2. odst. 272. člena ZIZ. Ni trdil, da bi že potekala pogajanja ali kakršnikoli dogovori za prodajo poslovnega deleža in tudi ne, da bi mu toženka grozila, da namerava poslovni delež prodati. Nakazovanje možnosti prodaje v bodoče ne nudi podlage za pritožnikovo prikazovanje, da je dokazal verjetnost obstoja nevarnosti.
služnosti – stvarna služnost – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – osvoboditev služnosti – usucapio libertatis – zastaranje služnosti – subjektivna prvina
Pri osvoboditvi služnosti (usucapio libertatis) za razliko od primera zastaranja služnosti ni mogoče sprejeti apriornega stališča, da služnost, ki se izvršuje v manjšem obsegu od njene vsebine, po preteku treh let delno preneha.
72. člen ZOR ureja obličnost, t.j. določa načine, na katere se zagotovi oblika, če jo bodisi zahteva zakon bodisi se stranki zanjo sami odločita. Najpogostejša in običajna oblika je listina, na kateri je zapisana vsebina pogodbe, ki jo stranki podpišeta (1., 2. in 3. odstavek 72. člena ZOR). 4. odstavek 72. člena ZOR pa ureja drugačno dejansko situacijo, ko stranki obličnosti nista zagotovili na način, kot je določen v prvih treh odstavkih, ko torej nista napravili listine z zapisom pogodbe. Določilo 4. odstavka zato ne pride v poštev v primerih, ko sta stranki napravili listino o pogodbi in je iz dejanskih okoliščin primera razvidno, da sta jo nedvomno imeli namen podpisati, in pri tem tudi nista bili na kakršenkoli način ovirani. V takšnem primeru bi bilo treba (za sklenitev pogodbe) to listino pač podpisati, kot to določa 1. odstavek 72. člena ZOR.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti – veljavnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastane ob vložitvi tožbe, sklep o oprostitvi plačila sodnih taks pa velja zgolj za vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
neupravičena obogatitev - upravnik – stroški obratovanja in vzdrževanja – delitev stroškov med etažnimi lastniki - posel, ki presega okvir rednega upravljanja – pojasnilo spornih postavk na računu
Za ugotovitev in odpravo „nenormalno visoke porabe toplotne energije“ bi upravnik potreboval posebno naročilo oziroma soglasje vseh uporabnikov, saj zamenjava oziroma popravilo cevi na dvorišču predstavlja posel, ki presega okvir rednega upravljanja poslovnega prostora. Sanacijo izgube toplotne energije zaradi prehoda cevi po dvorišču od odjemnega mesta do poslovne stavbe je mogoče uvrstiti med tista investicijska vzdrževalna dela, za katera je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov nepremičnine, saj gre za njeno izboljšavo, in ne za vzdrževanje.
Upravnik je na pobudo etažnih lastnikov dolžan pojasniti sporne postavke posameznih stroškov, vendar pa zamuda upravnika pri poročanju ne vpliva na zapadlost njegove terjatve iz tega naslova.
Ker je bil vdovi iz poznejše zakonske zveze pokojnega zavarovanca priznan le 15 % delež vdovske pokojnine, je tožnica kot razvezana vdova, ki je bila po pokojnem zavarovancu uživalka pravice do preživnine, upravičena do preostalega dela vdovske pokojnine, to je do 85 % vdovske pokojnine. V primeru, ko je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in je na podlagi 4. odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteval le del vdovske pokojnine, je namreč preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada preostalemu upravičencu do vdovske pokojnine.
izbris iz sodnega registra – prenehanje pooblastila odvetniku – upravičenost za zastopanje
.
Z dnem izbrisa tožeče stranke iz sodnega registra je prenehalo pooblastilo odvetniku za zastopanje tožeče stranke, zato je sodišče pritožbo, ki jo je vložil odvetnik, zavrglo.
Zmotno je stališče tožnice, da bi sodišče moralo upoštevati kot podlago za določitev nadomestila za konkurenčno prepoved določbe novega ZDR, ki je pričel veljati 1. 1. 2003. Ker je bila pogodba o zaposlitvi med strankama sklenjena in se je izvajala le v času stare delovnopravne zakonodaje, ni podlage, da bi sodišče pogodbeno voljo strank nadomestilo z zakonskim minimumom, določenim v 2. odstavku 39. člena ZDR. Zato je potrebno upoštevati veljavno pogodbo o zaposlitvi in njene določbe v zvezi z višino nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule.
ZIZ člen 9, 9/3, 15. ZPP člen 149, 224, 224/1, 224/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - vročilnica - javna listina - izpodbijanje verodostojnosti vročilnice
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje, da je naslovnik na določen dan pošiljko prejel (1. odst. 224. čl. ZPP, v zvezi s 149. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ). Sicer je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena (4. odst. 224. čl. ZPP), vendar pa zgolj sklicevanje na lastne evidence oziroma evidentiranje prejema pošiljk pri dolžniku, v tem smislu ne zadošča.
ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZFPPIPP člen 242, 242/2, 443, 443/1, 443/2, 496.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPod - pravne posledice prenehanja družbe zaradi izbrisa - uporaba določb ZFPPod v primerih izbrisa pred 7.4.2007 - pravno nasledstvo aktivnih družbenikov na pasivni strani - stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem
Družbeniki izbrisane družbe niso več njeni univerzalni pravni nasledniki, ampak so le pravni nasledniki njenih obveznosti. Vendar pa takšna ureditev pravnih posledic ne velja za družbe, ki so bile izbrisane pred 7.4.2007 (496. čl. ZFPPIPP).
ZGD-1 člen 176, 176/2, 230, 230/7, 397, 399, 399/1, 399/2.
delniška družba (d. d.) - pravice delničarjev - pravica do dela dobička - sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička - delitev dobička delničarjem najmanj v višini 4% osnovnega kapitala - sodno izpodbijanje skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička - sprememba sklepa s sodno odločbo
Sodišče ne more s spremembo skupščinskega sklepa odločiti o delitvi več kot 4% skupne dividende (drugi odstavek 399. člena ZGD-1).
ZDR člen 126, 130. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo člen 45, 50.
zavarovalni zastopnik - plača - osnovna plača - provizija - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - dodatek k plači
Tožena stranka je tožniku v spornem obdobju poravnala vse obveznosti iz delovnega razmerja in sicer tako, da mu je plačala osnovno plačo skupaj s stroški dela v odvisnosti od doseženih provizij. Ker je bil tak način obračunavanja plače in stroškov dela urejen v kolektivnih pogodbah (panožni in podjetniški), je bilo plačilo zakonito izvršeno in tožnik do dodatnega plačila iz tega naslova ni upravičen.
ZPP člen 337, 337/1. Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 6, 7.
pravna oseba s sedežem v EU - vročanje naslovniku v tujini - vročanje po zaprošenem organu - nedopustna pritožbena novota - Uredba Sveta (ES) 1348/2000
Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da sodišče ni postopalo po ZPP in tam navedenih predvidenih načinih vročanja. Uporaba navedenega predpisa za vročanje sodnega pisanja toženim strankam v tujini v obravnavanem primeru ni prihajala v poštev, ampak že omenjena Uredba ES št. 1348/2000.
Plačni sistem zavarovalnih zastopnikov in s tem tudi tožnika temelji izključno na proviziji, ki zajema vse stroške dela. Takšna ureditev ni v nasprotju s splošnimi določbami o plači v ZDR.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90. ZPP člen 392.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – sodna poravnava
Tožnica in tožena stranki sta v individualnem delovnem sporu v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela sklenili sodno poravnavo, s katero se je tožena stranka izrecno zavezala, da tožnici v roku enega leta ne bo podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker ima sodna poravnava enak učinek kot pravnomočna sodba, se je bila dolžna tožena stranka držati obveznosti, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi), ki jo je kljub obveznosti podala, pa ni zakonita.
Dejstvo, da tožena stranka tožnici ne more več zagotavljati službenega avtomobila, ne predstavlja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.