CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004546
ZPP člen 76, 76/1, 82. ZZZDR člen 211. SPZ člen 67, 67/6.
ureditev razmerij med solastniki - procesne pomanjkljivosti - sposobnost biti pravdna stranka - pravdna sposobnost stranke - smrt stranke pred vložitvijo predloga - postavitev skrbnika - skrbnik za poseben primer
Prav tako pritožniki ne morejo uspeti s sklicevanjem na določilo šestega odstavka 67. člena SZ, saj ta ureja možnost postavitve skrbnika za poseben primer solastniku, ki dalj časa ni dosegljiv, ne pa, ko je ta mrtev.
protipravno ravnanje policistov - prekoračena sila – neobstoj povoda za napad – izključitev soprispevka oškodovanca – splošno znano dejstvo
Tožnik v času škodnega dogodka ni več dajal povoda za napad policistov, saj se ni več upiral ali motil javnega reda in miru. Zato je prekoračena in nepotrebna uporaba sile ustrezna dejanska podlaga za materialno pravno pravilno ugotovitev o protipravnem ravnanju obeh policistov in za izključitev tožnikovega soprispevka k nastali mu škodi.
Splošno znano dejstvo je tista okoliščina, ki je znana širšemu in nedoločenemu krogu ljudi v določenem času in okolju, kjer se opravlja sojenje (širša notornost, ki se uporablja v sodni praksi kot ustrezna in uporabljiva definicija tega pravnega standarda). Kakšni so prispevki, ki ločijo bruto znesek dohodka od neto zneska, pa je predmet konkretne zakonodajne ureditve, ki vendarle ni splošno znana, po drugi strani pa gre za konkreten oz. individualiziran izračun ob podanih posamičnih konkretnih parametrih, ki jih predstavljajo podatki o odmernih osnovnih in davčnih stopnjah.
služnost - priposestvovanje - publicitetni učinek - zaupanje v zemljiško knjigo - pošten pridobitelj lastninske pravice
Imetnik stvarne služnosti, pridobljene s priposestvovanjem, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, namreč ne more uspešno uveljavljati svoje pravice proti poštenemu pridobitelju lastninske pravice na služečem zemljišču.
ZD člen 64, 67, 67/2, 68, 76, 128, 128/1, 128/2, 132, 142, 142/1. ZLS člen 28, 33, 33/1.
oporočno dedovanje – oporočna priča – župan kot oporočna priča - obličnost – neveljavnost oporoke – relativna nesposobnost biti priča - omejitev dedovanja – socialna pomoč
V obravnavanem primeru, ko je zapustnik s sporno oporoko celotno svoje premoženje naklonil Občini, se ta ne more uspešno sklicevati, da je njen župan, ki je pri sestavi oporoke sodeloval kot oporočna priča, nastopal v funkciji fizične osebe in iz tega razloga ni mogoče šteti, da ima zaradi oporočne naklonitve kakršnokoli korist, saj v danem primeru vendar gre za tako tesno prepletenost interesov oporočne priče kot fizične osebe in kot organa občine, v korist katere je zapustnik z oporoko razpolagal, da nastopanje oporočne priče v svojstvu fizične osebe oziroma v funkciji župana ni mogoče ločiti v dve samostojni interesni sferi, za kar si pritožba sicer prizadeva. Župan je organ občine, ki občino predstavlja in zastopa, je občinski funkcionar in to funkcijo opravlja praviloma nepoklicno, zaradi česar soodvisnost in povezanost njegovih ravnanj v funkciji župana in kot fizične osebe le še dodatno pride do izraza, saj je ob opravljanju te funkcije že po naravi stvari na dlani, da si takšna oseba s celotno sfero svoje osebnosti prizadeva za dobrobit občine kot lokalne skupnosti in gotovo, tudi kadar nastopa v svojstvu fizične osebe in torej ne gre za dejanja, ki so povezana z izvrševanjem lokalne oblasti, njena ravnanja determinira korist občine. Sploh v danem primeru, ko je korist Občine zaradi oporočnega razpolaganja več kot očitna, o ločevanju zasebnih interesov od interesov lokalne skupnosti ni mogoče govoriti. Ob tako navedenem pritožbeno sodišče lahko le pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da župan občine pri oporoki, s katero zapustnik razpolaga v korist te občine, ne more nastopati kot oporočna priča.
OZ člen 376, 1060. ZIZ člen 197, 198, 207, 207/3, 207/4, 208, 208/1, 208/2. ZPP člen 337, 337/1, 366. Odvetniška tarifa tar. št. 18, 18/1, 27, 27/6.
izvršba na nepremičnine - sklep o poplačilu – poplačilo upnikove terjatve – izpodbijanje terjatev – razdelitveni narok – obračun upnikove terjatve – vrstni red terjatev – prednost pri poplačilu
V skladu s tretjim odstavkom 207. člena ZIZ lahko osebe, povabljene na razdelitveni narok, samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila, na kar jih sodišče opozori že v vabilu na narok. Pritožbeno sodišče k temu še dodaja, da lahko najkasneje na razdelitvenem naroku te osebe ugovarjajo tudi obračunu, ki ga je opravilo sodišče, za njihovo terjatev.
ZJC člen 8, 16, 19. ZGJS člen 3, 32, 33, 39, 53. ZOR člen 154.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – opustitveno ravnanje - vzročna zveza – odgovornost koncedenta – pojem subsidiarne odškodninske odgovornosti – odgovornost upravljavca cest – poškodbe na ledu – poledenel in zasnežen pločnik – načelo varstva oškodovanca
Pojem subsidiarne odškodninske odgovornosti, ki je nejasen pravni pojem, je treba razlagati v skladu z načelom varstva oškodovanca na eni strani in v skladu s primarno odgovornostjo občine za varno stanje cest na drugi strani.
ZZK-1 člen 5, 124, 131, 131/1, 147, 148, 148/1. ZIZ člen 168.
zaznamba sklepa o izvršbi - listina primerna za vpis lastninske pravice - vknjižena lastninska pravica - lastništvo nepremičnine
Dolžnik ob začetku predmetnega zemljiškoknjižnega postopka (ki se je začel v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino – sklep o izvršbi, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (5. in 133/1. člen ZZK -1) v zemljiški knjigi ni bil vknjižen kot lastnik nepremičnine, pri kateri je bil predlagan vpis zaznambe izvršbe, torej obravnavani vpis po stanju zemljiške knjige ni bil dovoljen. Pritožbene navedbe, ki se sklicujejo na 168. člen ZIZ zato v tem postopku niso relevantne, saj vpis lastninske pravice pri parceli 4620/20 k.o. B. na dolžnika po tem zakonskem določilu (še) ni bil opravljen.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – verjetnost terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena s prodajo poslovnega deleža
Tožnik ni trdil, da toženka prodaja oziroma, da namerava prodati ali obremeniti poslovni delež, temveč da mu je večkrat omenila "da bo, če bo treba poskrbela, da ne bo nič dobil in bo poslovni delež odtujila", kar ne zadošča za izkaz verjetnosti obstoja nevarnosti po 2. odst. 272. člena ZIZ. Ni trdil, da bi že potekala pogajanja ali kakršnikoli dogovori za prodajo poslovnega deleža in tudi ne, da bi mu toženka grozila, da namerava poslovni delež prodati. Nakazovanje možnosti prodaje v bodoče ne nudi podlage za pritožnikovo prikazovanje, da je dokazal verjetnost obstoja nevarnosti.
ZPP člen 112, 112/2, 286b, 451, 452, 453. ZIZ člen 40, 40/1.
rok za vložitev pripravljalne vloge v sporu majhne vrednosti – spor majhne vrednosti – pripravljalna vloga
Rok za vložitev vloge, s katero stranka odgovarja na navedbe nasprotne stranke, ne teče od vročitve vloge, temveč od dne, ko je sodišče stranki vročilo poziv, naj vloži pripravljalno vlogo ter jo opozorilo na posebne procesne določbe, ki veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti.
Zakon ne terja in ne predvideva, da bi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine moral vsebovati dejansko podlago dolžnikove obveznosti. Zato je treba dati strankam v sporih majhne vrednosti (ki so specifične narave), možnost, da po ugovoru zoper sklep o izvršbi vsaka od njiju še v eni pripravljalni vlogi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, nato pa v nadaljnji vlogi odgovarja na navedbe nasprotne stranke.
pobot v pravdi – pobotni ugovor – litispendenca – združitev postopkov – odločitev o pobotnem ugovoru – učinek pobotnega ugovora
Odločitev prvostopnega sodišča je v skladu s 3. odstavkom 189. člena ZPP, po katerem se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti stvari. Navedeno velja tudi za ugovor pobotanja v pravdi, saj o njem odloča sodišče z učinkom pravnomočnosti v izreku sodbe. Ugovori v tej smeri, da v primeru pobota ne gre za litispendenco, so zato neutemeljeni, saj sta tako teorija in sodna praksa pri nas enotni, da ustvari litispendenco tudi ugovor pobotanja v pravdi po 3. odstavku 319. člena ZPP.
Pravni interes mora biti konkreten in se mora odražati v določeni sferi strankinih pravic. Stranka mora izkazati, da lahko s pomočjo sodišča na edini možen način kot udeleženec v postopku zaščiti svoj pravni položaj.
varstvo uporabe vode – motenje posesti – dokazna prekluzija – prepozen dokazni predlog
Ker voda ni stvar, na kateri bi bila posest mogoča, se posestno varstvo uporabe vode uresničuje tako, da se zahteva varstvo posesti na stvari, v katerih se voda uporablja na primer na hiši ali zemljišču.
Prekluzija novih dokazov iz 2. odstavka 286. člena ZPP res predstavlja procesno omejitev v korist hitrosti in ekonomičnosti postopka, ni pa njen namen, da pravdne stranke kopičijo dokazne predloge za vsak primer. Omejitev iz že citiranega 2. dostavka 286. člena ZPP ima za stranko lahko učinek samo pod predpostavko, da novega dokaza brez svoje krivde ni navedla na prvem naroku.
72. člen ZOR ureja obličnost, t.j. določa načine, na katere se zagotovi oblika, če jo bodisi zahteva zakon bodisi se stranki zanjo sami odločita. Najpogostejša in običajna oblika je listina, na kateri je zapisana vsebina pogodbe, ki jo stranki podpišeta (1., 2. in 3. odstavek 72. člena ZOR). 4. odstavek 72. člena ZOR pa ureja drugačno dejansko situacijo, ko stranki obličnosti nista zagotovili na način, kot je določen v prvih treh odstavkih, ko torej nista napravili listine z zapisom pogodbe. Določilo 4. odstavka zato ne pride v poštev v primerih, ko sta stranki napravili listino o pogodbi in je iz dejanskih okoliščin primera razvidno, da sta jo nedvomno imeli namen podpisati, in pri tem tudi nista bili na kakršenkoli način ovirani. V takšnem primeru bi bilo treba (za sklenitev pogodbe) to listino pač podpisati, kot to določa 1. odstavek 72. člena ZOR.
ničnost pogodbe – kondikcijski zahtevek – ugasnitev pravice
Ugotavljanja ničnosti pogodbe ni mogoče ločiti od njenih posledic (uveljavljanja kondikcijskih zahtevkov) in ju obravnavati po različnih pravnih režimih. Ker pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, tudi ne ugasne pravica do vrnitve tega, kar je bilo izpolnjeno na podlagi nične pogodbe.
pobot - pobotanje terjatev - obseg vrnitve pri neupravičeni obogatitvi - nova dejstva in dokazi po razveljavitvi sodbe - procesni ugovor pobota
Toženec v prvem sojenju svoje nasprotne terjatve ni ustrezno procesno izjavil z ugovorom zaradi pobota. Kadar pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, je v drugem odstavku 362. člena ZPP določeno, da smejo stranke na prvem naroku nove glavne obravnave navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Ta zakonska določba torej stranke časovno omejuje le glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov, ne velja pa za druge institute, tudi ne glede procesnega ugovora pobota. V okviru že v prvem postopku podane dejstvene in dokazne podlage je torej dopusten pobotni ugovor tudi v ponovnem sojenju.
Če ne bi šlo za solastnino, bi lahko lastnik nepremičnine zahteval od tistega, ki ima nepremičnino v neposredni ali posredni posesti brez pravnega naslova, vrnitev le-te in hkrati, v primeru nedobrovernosti prejemnika, nadomestitev dosežene koristi, ki je enaka obsegu prikrajšanja oziroma plačilo uporabnine. V primeru solastnine na vsakega od solastnikov ne odpade določen fizičen del stvari, s katerim bi lahko samostojno razpolagal, ampak le računsko odrejeni (idealni) del lastninske pravice. Do realizacije delitve gre tistemu od solastnikov, ki solastne nepremičnine ne uporablja, zahtevek iz neupravičene obogatitve le ob pogoju, da izkaže lastno prikrajšanje v obsegu okoriščanja na drugi strani.
krajevna pristojnost – ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Tudi dolžnik, ki sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne nasprotuje, za opravljanje izvršbe pa se ne strinja s krajevno pristojnostjo sodišča, ki jo napove Centralni oddelek za verodostojno listino, mora ugovor krajevne pristojnosti podati najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V takšnem primeru v ugovoru nasprotuje samo krajevni pristojnosti sodišča, ki bi naj opravilo izvršbo (šesti odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - darilna pogodba - kredit - zmanjšanje premoženja - izvršba - neučinkovanje pogodbe do upnika
Ker je torej prav sporno pravno dejanje predstavljalo odločilno zmanjšanje njegovega premoženja, zaradi katerega se tožeča stranka niti v izvršbi ne more poplačati, je bil njen zahtevek za izpodbijanje konkretnega dejanja utemeljen. Preostalo dolžnikovo premoženje je sestavljeno iz idealnih deležev na številnih drugih zemljiščih in je zato vnovčevanje takega premoženja ne le izrazito težavno, temveč je zaradi drobitve kmetijskih in gozdnih zemljišč izid izvršilnega postopka na to premoženje z vidika višine dosežene kupnine močno vprašljiv. Pritožba torej utemeljeno opozarja, da gre za „nekvalitetno“ premoženje, katerega prava vrednost se lahko pokaže šele v primeru dejanske prodaje, ne pa za likvidno premoženje, ki bi upniku zanesljivo lahko omogočilo poplačilo.
neupravičena pridobitev – pravila vračanja – obseg vrnitve - nepošteni pridobitelj – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov
Možnost vedeti, da oddaja (delno) tujo stvar (ker tako izhaja iz zemljiške knjige), je prvo sodišče pravilno ocenilo kot okoliščino, ki kaže na nepoštenost najemodajalca kot pridobitelja, ob dejstvu, da v pravdi slednji ni uspel dokazati drugače (da tožnik ni solastnik do 1/6), in ob tem, da ob prejemu najemnine ni plačal solastniku niti tistega deleža, ki mu ga je sam priznaval.