služnost - priposestvovanje - publicitetni učinek - zaupanje v zemljiško knjigo - pošten pridobitelj lastninske pravice
Imetnik stvarne služnosti, pridobljene s priposestvovanjem, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, namreč ne more uspešno uveljavljati svoje pravice proti poštenemu pridobitelju lastninske pravice na služečem zemljišču.
neupravičena pridobitev – pravila vračanja – obseg vrnitve - nepošteni pridobitelj – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov
Možnost vedeti, da oddaja (delno) tujo stvar (ker tako izhaja iz zemljiške knjige), je prvo sodišče pravilno ocenilo kot okoliščino, ki kaže na nepoštenost najemodajalca kot pridobitelja, ob dejstvu, da v pravdi slednji ni uspel dokazati drugače (da tožnik ni solastnik do 1/6), in ob tem, da ob prejemu najemnine ni plačal solastniku niti tistega deleža, ki mu ga je sam priznaval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004546
ZPP člen 76, 76/1, 82. ZZZDR člen 211. SPZ člen 67, 67/6.
ureditev razmerij med solastniki - procesne pomanjkljivosti - sposobnost biti pravdna stranka - pravdna sposobnost stranke - smrt stranke pred vložitvijo predloga - postavitev skrbnika - skrbnik za poseben primer
Prav tako pritožniki ne morejo uspeti s sklicevanjem na določilo šestega odstavka 67. člena SZ, saj ta ureja možnost postavitve skrbnika za poseben primer solastniku, ki dalj časa ni dosegljiv, ne pa, ko je ta mrtev.
ZZK-1 člen 5, 124, 131, 131/1, 147, 148, 148/1. ZIZ člen 168.
zaznamba sklepa o izvršbi - listina primerna za vpis lastninske pravice - vknjižena lastninska pravica - lastništvo nepremičnine
Dolžnik ob začetku predmetnega zemljiškoknjižnega postopka (ki se je začel v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino – sklep o izvršbi, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (5. in 133/1. člen ZZK -1) v zemljiški knjigi ni bil vknjižen kot lastnik nepremičnine, pri kateri je bil predlagan vpis zaznambe izvršbe, torej obravnavani vpis po stanju zemljiške knjige ni bil dovoljen. Pritožbene navedbe, ki se sklicujejo na 168. člen ZIZ zato v tem postopku niso relevantne, saj vpis lastninske pravice pri parceli 4620/20 k.o. B. na dolžnika po tem zakonskem določilu (še) ni bil opravljen.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – verjetnost terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena s prodajo poslovnega deleža
Tožnik ni trdil, da toženka prodaja oziroma, da namerava prodati ali obremeniti poslovni delež, temveč da mu je večkrat omenila "da bo, če bo treba poskrbela, da ne bo nič dobil in bo poslovni delež odtujila", kar ne zadošča za izkaz verjetnosti obstoja nevarnosti po 2. odst. 272. člena ZIZ. Ni trdil, da bi že potekala pogajanja ali kakršnikoli dogovori za prodajo poslovnega deleža in tudi ne, da bi mu toženka grozila, da namerava poslovni delež prodati. Nakazovanje možnosti prodaje v bodoče ne nudi podlage za pritožnikovo prikazovanje, da je dokazal verjetnost obstoja nevarnosti.
72. člen ZOR ureja obličnost, t.j. določa načine, na katere se zagotovi oblika, če jo bodisi zahteva zakon bodisi se stranki zanjo sami odločita. Najpogostejša in običajna oblika je listina, na kateri je zapisana vsebina pogodbe, ki jo stranki podpišeta (1., 2. in 3. odstavek 72. člena ZOR). 4. odstavek 72. člena ZOR pa ureja drugačno dejansko situacijo, ko stranki obličnosti nista zagotovili na način, kot je določen v prvih treh odstavkih, ko torej nista napravili listine z zapisom pogodbe. Določilo 4. odstavka zato ne pride v poštev v primerih, ko sta stranki napravili listino o pogodbi in je iz dejanskih okoliščin primera razvidno, da sta jo nedvomno imeli namen podpisati, in pri tem tudi nista bili na kakršenkoli način ovirani. V takšnem primeru bi bilo treba (za sklenitev pogodbe) to listino pač podpisati, kot to določa 1. odstavek 72. člena ZOR.
pripoznava dolga - pisna pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pripoznava dolga po 364. členu OZ je mogoča samo, dokler terjatev ni zastarana. Ko je terjatev zastarana, pa nastopijo enaki učinki – pretrganje zastaranja samo, če so izpolnjeni pogoji za pisno pripoznavo po 341. členu OZ (pisna oblika; enake učinke kot pisna izjava ima tudi zastava, dana za zastarano terjatev, ali kakšno drugo zavarovanje).
OZ člen 376, 1060. ZIZ člen 197, 198, 207, 207/3, 207/4, 208, 208/1, 208/2. ZPP člen 337, 337/1, 366. Odvetniška tarifa tar. št. 18, 18/1, 27, 27/6.
izvršba na nepremičnine - sklep o poplačilu – poplačilo upnikove terjatve – izpodbijanje terjatev – razdelitveni narok – obračun upnikove terjatve – vrstni red terjatev – prednost pri poplačilu
V skladu s tretjim odstavkom 207. člena ZIZ lahko osebe, povabljene na razdelitveni narok, samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila, na kar jih sodišče opozori že v vabilu na narok. Pritožbeno sodišče k temu še dodaja, da lahko najkasneje na razdelitvenem naroku te osebe ugovarjajo tudi obračunu, ki ga je opravilo sodišče, za njihovo terjatev.
ZPP člen 112, 112/2, 286b, 451, 452, 453. ZIZ člen 40, 40/1.
rok za vložitev pripravljalne vloge v sporu majhne vrednosti – spor majhne vrednosti – pripravljalna vloga
Rok za vložitev vloge, s katero stranka odgovarja na navedbe nasprotne stranke, ne teče od vročitve vloge, temveč od dne, ko je sodišče stranki vročilo poziv, naj vloži pripravljalno vlogo ter jo opozorilo na posebne procesne določbe, ki veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti.
Zakon ne terja in ne predvideva, da bi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine moral vsebovati dejansko podlago dolžnikove obveznosti. Zato je treba dati strankam v sporih majhne vrednosti (ki so specifične narave), možnost, da po ugovoru zoper sklep o izvršbi vsaka od njiju še v eni pripravljalni vlogi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, nato pa v nadaljnji vlogi odgovarja na navedbe nasprotne stranke.
ZIZ člen 34, 34/3. ZPP člen 359, 366. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40a, 41, 41/3, 46, 46/1, 46/1-3, 46a, 47, 47/1.
cenilni izvid in mnenje - odmera nagrade cenilcu - povrnitev stroškov cenilcu - potni stroški - stroški za ogled nepremičnine - stroški za čas potovanja na ogled - zbiranje in proučevanje dokumentacije - materialni stroški
V obravnavanem primeru opravljena cenitev nepremičnin po vsebini ne predstavlja zelo zahtevnega cenilnega izvida in mnenja, kljub temu da skupaj s prilogami obsega 145 strani, nedvomno pa gre za zahtevno cenilno poročilo, za katero Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik) v prvem odstavku 47. člena določa nagrado v znesku 276,00 EUR, ki jo je sodišče prve stopnje tudi odmerilo.
Pravilnik ne vsebuje nobenega določila, po katerem bi sodnemu cenilcu za vsako uro, ki jo porabi za pisanje cenilnega izvida in mnenja, pripadalo 46,00 EUR.
pobot - pobotanje terjatev - obseg vrnitve pri neupravičeni obogatitvi - nova dejstva in dokazi po razveljavitvi sodbe - procesni ugovor pobota
Toženec v prvem sojenju svoje nasprotne terjatve ni ustrezno procesno izjavil z ugovorom zaradi pobota. Kadar pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, je v drugem odstavku 362. člena ZPP določeno, da smejo stranke na prvem naroku nove glavne obravnave navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Ta zakonska določba torej stranke časovno omejuje le glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov, ne velja pa za druge institute, tudi ne glede procesnega ugovora pobota. V okviru že v prvem postopku podane dejstvene in dokazne podlage je torej dopusten pobotni ugovor tudi v ponovnem sojenju.
upnik kot upravičen predlagatelj izdaje dodatnega sklepa o dedovanju - stranka zapuščinskega postopka – pozneje najdeno premoženje – dodatni sklep o dedovanju –
Upnik res ni stranka zapuščinskega postopka, kar pa ne pomeni, da ni upravičen predlagatelj za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Določba 221. člena ZD namreč ne omejuje kroga upravičenih predlagateljev le na dediče oziroma stranke zapuščinskega postopka, temveč lahko izdajo predlaga vsaka prizadeta oseba, torej tudi upnik.
neupravičena pridobitev – dejanska sila – izklop elektrike – pravdni stroški – pravica do izbire odvetnika - kilometrina
Vsekakor je bil izklop elektrike za tožečo stranko dejanska sila, ki je ogrožala obstoj njene dejavnosti, kar izhaja že iz narave poslovanja trgovine z živili, saj tožeča stranka brez elektrike ne more poslovati oziroma je zaradi pokvarljivosti izdelkov ogroženo njeno premoženje. Dejstvo je, da ji je tožena stranka dne 22. 12. 2008 elektriko dejansko odklopila v posameznih poslovalnicah, zato je razumljivo, da je še istega dne zato, da bi ji tožena stranka ponovno priklopila elektriko in iz bojazni, da ji ne bi odklopila elektrike še v drugih poslovalnicah, vtoževani znesek, čeprav ga je dolgovala druga družba, plačala.
Ni utemeljen ugovor tožene stranke, da tožeča stranka ni upravičena do plačila kilometrine pooblaščenca tožeče stranke, saj bi lahko tožnik izbral pooblaščenca na območju sedeža sodišča. Vsaka stranka ima pravico do svobodne izbire odvetnika. V navedeni zadevi gre za precej zapleteno zadevo, zaradi česar je razumljivo, da si je tožeča stranka posebej izbrala odvetnika, ki ji ustreza po strokovnosti, ne pa na osebo, ki ima sedež v okviru območja prvostopnega sodišča.
Določila 55. točke PGU ni mogoče razumeti na način, da pravica do uveljavljanja pogodbene kazni zaradi zamude sploh ne zapade (oz. zapade kadarkoli), če končni obračun ni izdelan. V takem primeru se pač upošteva datum dejanskega prevzema del kot datum, do katerega mora naročnik izvajalcu sporočiti, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.
pobot v pravdi – pobotni ugovor – litispendenca – združitev postopkov – odločitev o pobotnem ugovoru – učinek pobotnega ugovora
Odločitev prvostopnega sodišča je v skladu s 3. odstavkom 189. člena ZPP, po katerem se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti stvari. Navedeno velja tudi za ugovor pobotanja v pravdi, saj o njem odloča sodišče z učinkom pravnomočnosti v izreku sodbe. Ugovori v tej smeri, da v primeru pobota ne gre za litispendenco, so zato neutemeljeni, saj sta tako teorija in sodna praksa pri nas enotni, da ustvari litispendenco tudi ugovor pobotanja v pravdi po 3. odstavku 319. člena ZPP.
Če ne bi šlo za solastnino, bi lahko lastnik nepremičnine zahteval od tistega, ki ima nepremičnino v neposredni ali posredni posesti brez pravnega naslova, vrnitev le-te in hkrati, v primeru nedobrovernosti prejemnika, nadomestitev dosežene koristi, ki je enaka obsegu prikrajšanja oziroma plačilo uporabnine. V primeru solastnine na vsakega od solastnikov ne odpade določen fizičen del stvari, s katerim bi lahko samostojno razpolagal, ampak le računsko odrejeni (idealni) del lastninske pravice. Do realizacije delitve gre tistemu od solastnikov, ki solastne nepremičnine ne uporablja, zahtevek iz neupravičene obogatitve le ob pogoju, da izkaže lastno prikrajšanje v obsegu okoriščanja na drugi strani.
krajevna pristojnost – ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Tudi dolžnik, ki sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne nasprotuje, za opravljanje izvršbe pa se ne strinja s krajevno pristojnostjo sodišča, ki jo napove Centralni oddelek za verodostojno listino, mora ugovor krajevne pristojnosti podati najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V takšnem primeru v ugovoru nasprotuje samo krajevni pristojnosti sodišča, ki bi naj opravilo izvršbo (šesti odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).
ZD člen 64, 67, 67/2, 68, 76, 128, 128/1, 128/2, 132, 142, 142/1. ZLS člen 28, 33, 33/1.
oporočno dedovanje – oporočna priča – župan kot oporočna priča - obličnost – neveljavnost oporoke – relativna nesposobnost biti priča - omejitev dedovanja – socialna pomoč
V obravnavanem primeru, ko je zapustnik s sporno oporoko celotno svoje premoženje naklonil Občini, se ta ne more uspešno sklicevati, da je njen župan, ki je pri sestavi oporoke sodeloval kot oporočna priča, nastopal v funkciji fizične osebe in iz tega razloga ni mogoče šteti, da ima zaradi oporočne naklonitve kakršnokoli korist, saj v danem primeru vendar gre za tako tesno prepletenost interesov oporočne priče kot fizične osebe in kot organa občine, v korist katere je zapustnik z oporoko razpolagal, da nastopanje oporočne priče v svojstvu fizične osebe oziroma v funkciji župana ni mogoče ločiti v dve samostojni interesni sferi, za kar si pritožba sicer prizadeva. Župan je organ občine, ki občino predstavlja in zastopa, je občinski funkcionar in to funkcijo opravlja praviloma nepoklicno, zaradi česar soodvisnost in povezanost njegovih ravnanj v funkciji župana in kot fizične osebe le še dodatno pride do izraza, saj je ob opravljanju te funkcije že po naravi stvari na dlani, da si takšna oseba s celotno sfero svoje osebnosti prizadeva za dobrobit občine kot lokalne skupnosti in gotovo, tudi kadar nastopa v svojstvu fizične osebe in torej ne gre za dejanja, ki so povezana z izvrševanjem lokalne oblasti, njena ravnanja determinira korist občine. Sploh v danem primeru, ko je korist Občine zaradi oporočnega razpolaganja več kot očitna, o ločevanju zasebnih interesov od interesov lokalne skupnosti ni mogoče govoriti. Ob tako navedenem pritožbeno sodišče lahko le pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da župan občine pri oporoki, s katero zapustnik razpolaga v korist te občine, ne more nastopati kot oporočna priča.
Pravni interes mora biti konkreten in se mora odražati v določeni sferi strankinih pravic. Stranka mora izkazati, da lahko s pomočjo sodišča na edini možen način kot udeleženec v postopku zaščiti svoj pravni položaj.
varstvo uporabe vode – motenje posesti – dokazna prekluzija – prepozen dokazni predlog
Ker voda ni stvar, na kateri bi bila posest mogoča, se posestno varstvo uporabe vode uresničuje tako, da se zahteva varstvo posesti na stvari, v katerih se voda uporablja na primer na hiši ali zemljišču.
Prekluzija novih dokazov iz 2. odstavka 286. člena ZPP res predstavlja procesno omejitev v korist hitrosti in ekonomičnosti postopka, ni pa njen namen, da pravdne stranke kopičijo dokazne predloge za vsak primer. Omejitev iz že citiranega 2. dostavka 286. člena ZPP ima za stranko lahko učinek samo pod predpostavko, da novega dokaza brez svoje krivde ni navedla na prvem naroku.