etažna lastnina – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – prehodne in končne določbe – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003
Na podlagi 30. člen ZVEtL ne more zahtevati ugotovitve pripadajočega zemljišča tisti, ki je v zemljiški knjigi pri osnovnem vložku (tudi sicer vpisane etažne lastnine) že vpisan kot lastnik tam vpisanega zemljišča.
izločitev v korist potomcev – nova dejstva – pritožbena novota v pritožbenem postopku v zapuščinskem postopku
Glede na to, da so dediči v konkretni zadevi prava neuke stranke, upoštevaje naravo zahtevka iz 32. čl. ZD, ki je delno tudi dednopravne narave (zahtevek je odvisen od uvedbe dedovanja), kar pomeni, da se ta zahtevek uveljavlja v okviru zapuščinskega postopka, bi novota lahko vplivala na obseg zapuščine, pri čemer je zakonodajalec predvidel, da se v zapuščinskem postopku čim natančneje razčistijo tudi vsa vprašanja, povezana z obsegom zapuščine v razmerju med dediči, je pritožbeno sodišče pritožbeno novoto dovolilo.
odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu
Odškodninska odgovornost tožene stranke je podana za škodo, ki je tožniku nastala zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki se je kazalo v tem, da mu ni zagotavljala dela, zaradi česar se je počutil ignoriranega in razvrednotenega, zlasti še ker je delo zanj predstavljalo vrednoto.
ZPP člen 328. ZZK-1 člen 11, 12, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 98, 98/1. ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-6.
predznamba hipoteke – listine, ki so podlaga za predznambo – sklep izvršilnega sodišča – očitna pisna napaka – popravni sklep
Odprava očitne pisne pomote je mogoča tudi v zemljiškoknjižnem postopku. Na napako v sklepu izvršilnega sodišča glede vl. št. bi moralo zemljiškoknjižno sodišče slednjega opozoriti. V kolikor je samo odpravilo to napako, pa to ni vplivalo na pravilnost sklepa, saj je parcelna številka kot identifikacijski znak enaka v sklepu izvršilnega in zemljiškoknjižnega sodišča.
Na podlagi nepravnomočne odločbe dovoljena predznamba se opraviči tako, da oseba, v korist katere je bila dovoljena, predlaga vknjižbo zastavne pravice v vrstnem redu predznamovane pravice na podlagi pravnomočne odločbe. Če bo torej upnik v pravdi uspel, bo pridobil podlago za vknjižbo sedaj zgolj predznamovane zastavne pravice; če pa ne bo uspel, bo odločba, izdana v pravdnem postopku, podlaga za izbris predznambe.
Kršitev določil o obliki povzroči ničnost predpogodbe v delu, ki se je nanašal na ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo in prodajo poslovnega deleža. Ničnost enega od dveh pogodbenih predmetov povzroči zgolj delno ničnost pogodbe, če lahko pogodba obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Ker določil predpogodbe ni mogoče razumeti tako, da bi bila toženčeva obveznost prenosa nepremičnine vzajemna z nasprotno obveznostjo tožnikov, da tožencu preneseta del svojih poslovnih deležev, niti da bi bil to pogoj, da toženčeva obveznost sploh nastopi, je pisna predpogodba o prodaji nepremičnine veljavna.
OZ člen 33, 33/1, 33/3, 33/5, 103, 112, 131, 239, 240, 246.
predpogodba – zahteva za sklenitev glavne pogodbe – šestmesečni prekluzivni rok – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – učinki obveznosti – pravica do povračila škode – izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve obveznosti – pogodbena odškodninska odgovornost – oprostitev dolžnika odgovornosti – uporaba določb o povrnitvi škode
Pogodbena odškodninska obveznost lahko obstoji le v obdobju, v katerem pogodbeno razmerje ustvarja učinke med pogodbenima strankama. Tožnik bi moral ob nastopu skrajnega roka za sklenitev glavne pogodbe (in ko je bilo jasno, da tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila) bodisi odstopiti od pogodbe in zahtevati odškodnino (103. in 239. člen OZ) bodisi v zakonskem roku vložiti tožbo na sklenitev glavne pogodbe (peti odstavek 33. člena OZ).
URS člen 26, 26/1. ZPPSL člen 53, 55, 60, 61. ZST člen 28, 29. ZPP člen 169, 169/2.
odgovornost države za ravnanje stečajnega upravitelja – protipravno ravnanje stečajnega upravitelja – vračilo plačane sodne takse
Pritožbene navedbe tožeče stranke, s katerimi opozarja na paradoksalnost odločitev sodišč, so premalo konkretizirane. Manjkajo namreč konkretne navedbe o tistih posameznih ravnanjih stečajnega sodišča, ki vodijo do zaključka, da je bilo ravnanje stečajnega sodnika, stečajnega senata ali pa predsednika stečajnega senata izpod standarda skrbnosti, ki se od njih pričakuje.
Pravnomočen sklep o plačilu takse ima za posledico prisilno izterjavo (28. in 29. člen ZST). Ker je tožnik prostovoljno plačal sodno takso za pritožbo, je ne more zahtevati nazaj, pa četudi je bil doslej večkrat oproščen plačila sodnih taks.
Ker je z otrokoma v starosti devetih in treh let še veliko dela in vzgojnih obremenitev, na porazdelitev preživninskega bremena ne more vplivati sklicevanje toženca, da je strošek za izvenšolske aktivnosti starejše hčerke odpadel že z zaključkom šolskega leta 2008.
Res toženka ni predložila dokazil za stroške bivanja, vendar je njihov nastanek splošno znan. Tožnica, niti njeni starši, pri katerih živi, niso dolžni nositi stroškov, ki odpadejo na otroka in s tem toženca razbremeniti dela preživninske obveznosti.
Pri uveljavljanju zmotne ugotovitve dejanskega stanja mora pritožnik za uspeh s pritožbo navesti ne le dejstvo, ki je bilo zmotno ugotovljeno, ampak tudi obrazložiti, zakaj je bilo zmotno ugotovljeno.
izpolnitev obveznosti iz neobstoječega pogodbenega razmerja - pogodba za nadzor - gospodarska terjatev - odgovornost nadzornika za stvarne napake gradnje
Ni pomembno, kaj je tožena stranka mislila, da je podlaga za plačila, pač pa zgolj, ali je s temi plačili poravnavala obveznost, katere izpolnitev zahteva tožeča stranka s tožbo, torej, ali je bila podlaga za ta plačila Pogodba za nadzor. Če je toženka tožnici plačala kaj, česar glede na obstoječe pogodbeno razmerje med strankama ni bila dolžna, ne more s sklicevanjem na to plačilo zatrjevati izpolnitve svoje obveznosti iz obstoječega pogodbenega razmerja. Z morebitnim plačilom neobstoječe obveznosti nastane novo razmerje med strankama, ki je lahko predmet drugih (drugačnih) zahtevkov.
V času sklepanja pogodbe toženka pridobitne dejavnosti ni opravljala, kar pomeni, da pogoji iz 13. člena OZ v času sklepanja pogodbe niso bili izpolnjeni, pri tem pa ni pomembno, v kakšni pravnoorganizacijski obliki bi toženka kasneje opravljala dejavnost v prostorih, za ureditev katerih sta pravdni stranki sklenili sporno pogodbo.
Dejstvo, da je prišlo na objektu do stvarnih napak, samo po sebi ne pomeni, da tožnica svojega dela ni ustrezno opravljala. Toženka bi morala zatrjevati, da tožnica nadzora ni ustrezno izvajala in pri tem konkretno navesti, katere opustitve nadzora, ki bi ga morala tožnica opraviti, so bile vzrok posameznim napakam.
OZ člen 149, 150,153, 153/2, 153/3. ZPP člen 254. ZVCP člen 84.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – motorno vozilo in pešec – prispevek oškodovanca – oprostitev odgovornosti – prečkanje ceste izven prehoda za pešce – nepričakovanost dogodka – deljena odgovornost – dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci
Če v naselju, v bližini postajališča za mestni avtobus in 18 m od prehoda za pešce, ob 21. uri pešec prečka (steče čez) cesto, to ni nekaj neobičajnega, izrednega in kot takšnega objektivno nepričakovanega, upoštevaje pri tem posebej skrbnega voznika.
ZSPJS člen 49, 49/2, 49.a, 49.b. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
javni uslužbenec – vojak – prevedba
Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe o prevedbi formacijske dolžnosti in naziva je bistveno, kakšen je bil v času prevedbe količnik plačnega razreda, v katerega je bil tožnik razporejen na podlagi pravnomočne odločbe, kakor tudi, na katero formacijsko dolžnost je bil pravnomočno razporejen. Tožena stranka je omenjeno upoštevala, ker tožnika ni razporedila v isto ali nižjo tarifno skupino, pa ni bila dolžna upoštevati števila plačnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem – nižjem – delovnem mestu.
Tožniku je bil pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zagovor omogočen. Vabilo na zagovor skupaj s pisno obdolžitvijo mu je tožena stranka pravilno osebno vročila. Tožnik je na dan zagovora poslal pisno opravičilo, da se zagovora ne more udeležiti, ker je v bolniškem staležu. Ker obvestilu ni priložil potrdila, iz katerega bi izhajalo, da so njegove zdravstvene težave takšne narave, da preprečujejo udeležbo na zagovoru, je tožena stranka utemeljeno štela, da niso podani pogoji za preložitev zagovora oziroma da tožnikova odsotnost z zagovora ni upravičena.
ZZLPPO člen 3, 3/3, 6, 6/1, 7. ZPP člen 318, 338, 338/2.
lastninsko preoblikovanje podjetij – neolastninjeni družbeni kapital – nepremičnine, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci – zamudna sodba
Nepremičnine lastninsko preoblikovanega podjetja, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci, so z uveljavitvijo ZZLPPO na podlagi samega zakona v lasti SRD. Razlog, zaradi katerega premoženje ni bilo v bilanci, ni pomemben.
ZOR člen 606, 606/2, 606/3, 607, 607/1. ZPP člen 339/2-8.
podjemna pogodba – napake materiala – napake v projektu - odgovornost za stvarne napake – obligacija uspeha
Obveznost izvajalca po podjemni pogodbi je obligacija uspeha, kar pomeni, da je podjemnik dolžan izvršiti delo skladno s pogodbo in po pravilih posla. V skladu z določbo 606. člena ZOR pa je zakonska obveznost prevzemnika posla, da naročnika opozori tako na napake materiala, ki mu ga je izročil naročnik, kakor tudi na pomanjkljivosti v njegovem naročilu in druge okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti, in bi bile lahko pomembne za naročeno delo.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pravni interes – spor o obsegu zapuščine – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju
Edino pritožnica ima pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev, da so določene nepremičnine in premičnine, za katere iz uradnih evidenc izhaja, da so last zapustnika, skupno premoženje in da zato ne spadajo v celoti v zapuščino. Pravni interes pa je osnovni predpogoj za vložitev tožbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055720
ZIL-1 člen 123, 123/1, 123/2.
začasna odredba po ZIL-1 – težko nadomestljiva škoda – škodljive posledice – priznanje dejstev – oporekanje trditvam
Pojma težko nadomestljive škode in tehtanja škodljivih posledic sta pravna pojma, ki jih presoja sodišče samo v okviru podanih trditev. Četudi dolžnik ni konkretno oporekal navedbam upnika o nastanku škode in škodljivih posledic, s tem ni pripoznal tožbenega zahtevka (2. odstavek 3. člena ZPP), temveč je priznal dejstva (1. odstavek 214. člena ZPP), ki pa jih sodišče prve stopnje prosto ocenjuje v skladu z materialnim pravom (2. odstavek 123. člena ZIL-1).
SPZ člen 105, 105/4, 105/5, 108, 109, 110, 266, 270.
etažna lastnina – posamezni deli zgradbe – skupni deli zgradbe – solastnina na skupnih delih – lastnina na posameznem delu – neločljiva povezanost – nemožnost delitve solastnine na skupnih delih – določitev deleža na skupnih delih – nastanek etažne lastnine – načini nastanka etažne lastnine
Delež na skupnih delih se po SPZ določi s pravnim aktom, ki je podlaga za nastanek etažne lastnine, za primere, kjer je do nastanka etažne lastnine prišlo prej in etažni lastniki na skupnih delih niso določili solastnih deležev, pa morajo to po 270. členu SPZ storiti v okviru pogodbe o medsebojnih razmerjih, sami ali pa predlagati, da vsebine pogodbe določi sodišče.
Zemljišča, ki je kot skupni del stavbe v etažni lastnini vpisano v osnovni vložek, ni mogoče deliti med solastnike (5. odst 105. člena SPZ).
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/3. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Dokončno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi samo po sebi ni zadostna podlaga za zaključek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu zakonita. Ob dejstvu, da tožnik zoper mnenje komisije nima samostojnega pravnega varstva, mora sodišče v individualnem delovnem sporu za ugotovitev nezakonitosti odpovedi po vsebini presojati obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi odločitev komisije. V tem okviru mora tožena stranka dokazati tudi, da je preverila, ali je delavca mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, ali prekvalificirati za drugo delo.