• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 24
  • >
  • >>
  • 41.
    VDSS sklep Psp 118/2010
    22.4.2010
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0005425
    ZPIZ člen 12, 202, 202/3, 218. ZPIZ-1 člen 191, 203. ZDSS-1 člen 61, 62.
    pokojninska osnova – matična evidenca – plačilo prispevkov
    V primeru, da po krivdi delodajalca ali toženca v matični evidenci zavarovancev, ki jo v sodelovanju z delodajalcem vodi toženec, za posamezno obdobje ni podatkov o zavarovančevi plači za odmero pokojnine, zavarovanec plačilo prispevkov lahko dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi, kar mora biti ugotovljeno z zadostno stopnjo verjetnosti. Ob tem, da je bil tožnik kot zavarovanec iz 12. člena ZPIZ kot lastnik zasebnega podjetja dolžan sam vložiti prijavo podatkov o zavarovalni dobi, plačah in osnovah za posamezno koledarsko leto, mu zgolj zaradi tega, ker druge pravne osebe (davčna uprava, agencija za plačilni promet in agencija za javnopravne evidence in storitve) ne razpolagajo več z evidencami glede obračunanih in plačanih prispevkov, obdobja, za katerega v matični evidenci ni podatkov o plači, ni mogoče šteti v zavarovalno dobo, temveč je plačilo prispevkov potrebno ugotoviti z zadostno stopnjo verjetnosti.
  • 42.
    VSL sodba II Cp 683/2010
    22.4.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0053351
    OZ člen 131, 171, 179, 179/1, 179/2.
    krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
    Pavšalna pritožba je pritožbenemu sodišču narekovala zgolj preizkus materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe. Ta zajema individualni preizkus in primerjalni preizkus prisojene denarne odškodnine po merilih pravnega standarda pravične denarne odškodnine iz 1. odstavka 179. člena OZ in ob upoštevanju dodatnega kriterija iz 2. odstavka 179. člena OZ, po katerem sodišče pri odmeri denarne odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine ter na to, da višina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom odškodnine.
  • 43.
    VSK sodba PRp 63/2010
    22.4.2010
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0004699
    ZP-1-UPB3 člen 67, 67/2, 115. ZUP člen 87, 87/2.
    postopek o prekršku - poziv sodišča na pisni zagovor - osebno vročanje - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku
    Obdolžencu je bila na podlagi določbe 2. odstavka 67. člena ZP-1 vročitev opravljena ob smiselni uporabi določb 87. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kjer je določen postopek osebnega vročanja. Zato odločitev sodišča prve stopnje, da sodbo v skladu z določbo drugega odstavka 115. čl. ZP-1 izda brez obdolženčevega zaslišanja, ne pomeni kršitve obdolženčevih pravic v postopku odločanja o prekršku.
  • 44.
    VSK sklep Cpg 195/2009
    22.4.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0004722
    ZOR člen 423, 423/1, 424, 424/1, 832, 832/1, 841. CZ člen 145, 145/3, 1060.
    solidarne obveznosti - notranje razmerje med solidarnimi dolžniki - zakonsko določena solidarnost - delitev na enake dele - izjema
    Skladno s 1. odst. 424. čl. ZOR pa odpade na dolžnika enak del v primeru, če iz pravnih razmerij med udeleženci ne izhaja kaj drugega. V obravnavanem primeru pa bi po mnenju pritožbenega sodišča takšno pravno razmerje pomenilo vprašanje deleža odgovornosti vsakega od solidarnih dolžnikov za nastali carinski dolg.
  • 45.
    VDSS sklep Pdp 475/2010
    22.4.2010
    DELOVNO PRAVO
    VDS0004957
    ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c, 47, 47/1.
    procesna legitimacija – kolektivni delovni spor – ničnost kolektivne pogodbe
    Tožba s tožbenim zahtevkom, s katerim se zahteva ugotovitev ničnosti posameznih določb kolektivne pogodbe tožene stranke, se zavrže, saj tožnik kot posamezni delavec nima procesne legitimacije v postopku ugotavljanja skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom, medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami. Tovrstni spori se uvrščajo med kolektivne delovne spore.
  • 46.
    VDSS sodba in sklep Pdp 1213/2009
    22.4.2010
    DELOVNO PRAVO
    VDS0007918
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
    Tožena stranka je tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, in zaradi hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepoma ali iz hude malomarnosti, ker je kot novinar v zvezi z opravljanjem svojega dela vodje športne redakcije s predstavnico za stike z javnostjo športne zveze preko sms sporočil, posredovanih z njegovega službenega telefona, komuniciral na neprimeren način ter jo žalil, pri čemer imajo njegova dejanja vse znake nadaljevanega kaznivega dejanja razžalitve.
  • 47.
    VSL sodba IV Cp 505/2010
    22.4.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0053355
    ZZZDR člen 106a, 123, 129.
    določitev preživnine - določitev stikov - preživninsko breme
    Iz plačilnih list izhaja, da toženec mesečno skupaj z vsemi dodatki iz delovnega razmerja prejme 650,00 EUR. Dohodki tožnice, ki prejema 830,00 EUR mesečno, so sicer boljši, na njej pa je kljub obsegu stikov, ki so bili določeni, na kar opozarja toženec, večji del vzgoje in skrbi za otroka. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da preživninska obveznost toženca znaša 250,00 EUR. Tako bo vsaka stranka krila približno polovico dekličinih potreb.
  • 48.
    VDSS sodba Psp 40/2010
    22.4.2010
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - INVALIDI
    VDS0008131
    ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZPIZ-1 člen 60, 66, 66/3, 249.
    začasna nezmožnost za delo - omejitve pri delu - pravice na podlagi invalidnosti
    Pri tožniku je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je zdravljenje v smislu pričakovanega izboljšanja zaključeno in da na podlagi takšnega dokončnega stanja tožnik ni več zmožen za delo voznika, pač pa za drugo delo z omejitvami. To pomeni, da se tožnikova začasna nezmožnost za delo lahko ugotavlja ne več za delo voznika, ker je bilo ugotovljeno, da za to delo ni več zmožen, pač pa v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti ne glede na to, ali so bile tožniku priznane pravice iz invalidskega zavarovanja ali ne.
  • 49.
    VDSS sklep Pdp 150/2010
    21.4.2010
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005049
    ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/3. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
    redna odpove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
    Dokončno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi samo po sebi ni zadostna podlaga za zaključek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu zakonita. Ob dejstvu, da tožnik zoper mnenje komisije nima samostojnega pravnega varstva, mora sodišče v individualnem delovnem sporu za ugotovitev nezakonitosti odpovedi po vsebini presojati obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi odločitev komisije. V tem okviru mora tožena stranka dokazati tudi, da je preverila, ali je delavca mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, ali prekvalificirati za drugo delo.
  • 50.
    VSL sodba II Cp 675/2010
    21.4.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060101
    URS člen 2, 21, 22. ZPP člen 5, 12, 14, 152, 212, 214, 262, 280, 339, 339/2, 339/2-8. ZKP člen 194.
    identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – pravica do izjave v postopku – pravica do prisotnosti na glavni obravnavi – kontradiktornost – prihod stranke na narok iz zapora – priprava na narok – uporaba prisilnih ukrepov zoper stranko
    V pravdnem postopku je omogočena udeležba na naroku tudi strankam, ki prestajajo zaporno kazen, a pod pogojem, da si stroške poti in varovanja predhodno krijejo sami.

    V pravdnem postopku zoper stranke ni mogoče uporabljati prisilnih ukrepov za zagotovitev njihove navzočnosti na glavni obravnavi, kot je to značilno za kazenski postopek. Sodišče zgolj obvesti upravo zapora, da mora omogočiti zaporniku udeležbo na naroku v pravdni zadevi, če stroške poti na sodišče krije sam.
  • 51.
    VDSS sodba Pdp 448/2010
    21.4.2010
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005600
    ZSPJS člen 49, 49/2, 49.a, 49.b. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
    javni uslužbenec – vojak – prevedba
    Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe o prevedbi formacijske dolžnosti in naziva je bistveno, kakšen je bil v času prevedbe količnik plačnega razreda, v katerega je bil tožnik razporejen na podlagi pravnomočne odločbe, kakor tudi, na katero formacijsko dolžnost je bil pravnomočno razporejen. Tožena stranka je omenjeno upoštevala, ker tožnika ni razporedila v isto ali nižjo tarifno skupino, pa ni bila dolžna upoštevati števila plačnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem – nižjem – delovnem mestu.
  • 52.
    VSL sklep I Ip 3534/2009
    21.4.2010
    IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0055454
    ZIZ člen 17, 26, 55, 238, 238/2. OZ člen 33.
    izvršilni naslov - notarski zapis pogodbe - pogojna in vzajemna obveznost - menjalna pogodba - izjava volje - zemljiškoknjižno dovolilo - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik – predpogodba - tožba na izjavo volje
    V primeru, da bi stranki res soglašali, da po 28. 02. 2009 med njima velja menjalna pogodba, ki jo predstavlja obravnavani notarski zapis, bi moral le-ta vsebovati vse elemente menjalne pogodbe, da bi se v skladu z določbo 238. člena ZIZ v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe v določenem roku, štelo, da je obveznost izpolnjena. V takem primeru zato upnik niti ne bi imel pravnega interesa za vodenje izvršilnega postopka, katerega namen je dolžnika prisiliti k izpolnitvi obveznosti. Tako pa višje sodišče ugotavlja, da je bila s predmetnim notarskim zapisom sklenjena le predpogodba, s katero sta stranki prevzeli obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna – menjalna pogodba. Na taki podlagi pa ima upnik možnost le s tožbo zahtevati od dolžnice, da sklene glavno pogodbo, v kateri mora želeno izjavo volje v celoti in izrecno povzeti v tožbeni predlog, saj se bo v skladu z določbo 238. člena ZIZ v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe v določenem roku, štelo, da je obveznost izpolnjena s pravnomočnostjo sodbe in bo izrek sodbe nadomestil pogodbo.
  • 53.
    VSL sklep I Cp 606/2010
    21.4.2010
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0053349
    ZIZ člen 45, 45/3, 45/4. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 90.
    zaznamba sklepa o izvršbi – izvršba na podlagi verodostojne listine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnost sklepa o izvršbi
    Za zaznambo izvršbe mora biti sklep o izvršbi na nepremičnino pravnomočen samo, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če pa gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pa je podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi lahko tudi sklep o izvršbi, ki še ni pravnomočen.
  • 54.
    VSL sklep I Cp 587/2010
    21.4.2010
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0060074
    ZD člen 212, 212-1, 213. ZZZDR člen 51, 59.
    napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pravni interes – spor o obsegu zapuščine – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju
    Edino pritožnica ima pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev, da so določene nepremičnine in premičnine, za katere iz uradnih evidenc izhaja, da so last zapustnika, skupno premoženje in da zato ne spadajo v celoti v zapuščino. Pravni interes pa je osnovni predpogoj za vložitev tožbe.
  • 55.
    VSL sklep I Cpg 1095/2009
    21.4.2010
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0055720
    ZIL-1 člen 123, 123/1, 123/2.
    začasna odredba po ZIL-1 – težko nadomestljiva škoda – škodljive posledice – priznanje dejstev – oporekanje trditvam
    Pojma težko nadomestljive škode in tehtanja škodljivih posledic sta pravna pojma, ki jih presoja sodišče samo v okviru podanih trditev. Četudi dolžnik ni konkretno oporekal navedbam upnika o nastanku škode in škodljivih posledic, s tem ni pripoznal tožbenega zahtevka (2. odstavek 3. člena ZPP), temveč je priznal dejstva (1. odstavek 214. člena ZPP), ki pa jih sodišče prve stopnje prosto ocenjuje v skladu z materialnim pravom (2. odstavek 123. člena ZIL-1).
  • 56.
    VSL sklep II Cp 456/2010
    21.4.2010
    NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0060094
    SPZ člen 105, 105/4, 105/5, 108, 109, 110, 266, 270.
    etažna lastnina – posamezni deli zgradbe – skupni deli zgradbe – solastnina na skupnih delih – lastnina na posameznem delu – neločljiva povezanost – nemožnost delitve solastnine na skupnih delih – določitev deleža na skupnih delih – nastanek etažne lastnine – načini nastanka etažne lastnine
    Delež na skupnih delih se po SPZ določi s pravnim aktom, ki je podlaga za nastanek etažne lastnine, za primere, kjer je do nastanka etažne lastnine prišlo prej in etažni lastniki na skupnih delih niso določili solastnih deležev, pa morajo to po 270. členu SPZ storiti v okviru pogodbe o medsebojnih razmerjih, sami ali pa predlagati, da vsebine pogodbe določi sodišče.

    Zemljišča, ki je kot skupni del stavbe v etažni lastnini vpisano v osnovni vložek, ni mogoče deliti med solastnike (5. odst 105. člena SPZ).
  • 57.
    VSL sodba II Cp 292/2010
    21.4.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0061311
    OZ člen 6, 9, 13, 299, 378.
    izpolnitev obveznosti iz neobstoječega pogodbenega razmerja - pogodba za nadzor - gospodarska terjatev - odgovornost nadzornika za stvarne napake gradnje
    Ni pomembno, kaj je tožena stranka mislila, da je podlaga za plačila, pač pa zgolj, ali je s temi plačili poravnavala obveznost, katere izpolnitev zahteva tožeča stranka s tožbo, torej, ali je bila podlaga za ta plačila Pogodba za nadzor. Če je toženka tožnici plačala kaj, česar glede na obstoječe pogodbeno razmerje med strankama ni bila dolžna, ne more s sklicevanjem na to plačilo zatrjevati izpolnitve svoje obveznosti iz obstoječega pogodbenega razmerja. Z morebitnim plačilom neobstoječe obveznosti nastane novo razmerje med strankama, ki je lahko predmet drugih (drugačnih) zahtevkov.

    V času sklepanja pogodbe toženka pridobitne dejavnosti ni opravljala, kar pomeni, da pogoji iz 13. člena OZ v času sklepanja pogodbe niso bili izpolnjeni, pri tem pa ni pomembno, v kakšni pravnoorganizacijski obliki bi toženka kasneje opravljala dejavnost v prostorih, za ureditev katerih sta pravdni stranki sklenili sporno pogodbo.

    Dejstvo, da je prišlo na objektu do stvarnih napak, samo po sebi ne pomeni, da tožnica svojega dela ni ustrezno opravljala. Toženka bi morala zatrjevati, da tožnica nadzora ni ustrezno izvajala in pri tem konkretno navesti, katere opustitve nadzora, ki bi ga morala tožnica opraviti, so bile vzrok posameznim napakam.
  • 58.
    VSL sklep I Cpg 86/2010
    21.4.2010
    POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0055705
    ZOR člen 606, 606/2, 606/3, 607, 607/1. ZPP člen 339/2-8.
    podjemna pogodba – napake materiala – napake v projektu - odgovornost za stvarne napake – obligacija uspeha
    Obveznost izvajalca po podjemni pogodbi je obligacija uspeha, kar pomeni, da je podjemnik dolžan izvršiti delo skladno s pogodbo in po pravilih posla. V skladu z določbo 606. člena ZOR pa je zakonska obveznost prevzemnika posla, da naročnika opozori tako na napake materiala, ki mu ga je izročil naročnik, kakor tudi na pomanjkljivosti v njegovem naročilu in druge okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti, in bi bile lahko pomembne za naročeno delo.
  • 59.
    VSL sklep I Cp 792/2010
    21.4.2010
    DEDNO PRAVO
    VSL0060078
    ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. SPZ člen 11. ZPP člen 214, 214/4.
    napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pravni interes
    Praviloma se na pravdo napoti tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige. Če tožbe ne vloži, se mora zapuščinski postopek končati glede na zemljiškoknjižne podatke.
  • 60.
    VSL sodba IV Cp 603/2010
    21.4.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0053356
    ZZZDR člen 129, 129a.
    določitev preživnine - preživninsko breme – zmožnosti staršev – porazdelitev preživninskega bremena – stroški bivanja
    Ker je z otrokoma v starosti devetih in treh let še veliko dela in vzgojnih obremenitev, na porazdelitev preživninskega bremena ne more vplivati sklicevanje toženca, da je strošek za izvenšolske aktivnosti starejše hčerke odpadel že z zaključkom šolskega leta 2008.

    Res toženka ni predložila dokazil za stroške bivanja, vendar je njihov nastanek splošno znan. Tožnica, niti njeni starši, pri katerih živi, niso dolžni nositi stroškov, ki odpadejo na otroka in s tem toženca razbremeniti dela preživninske obveznosti.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 24
  • >
  • >>