načelo proste presoje dokazov - dokazni predlog - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dejansko stanje prekrška
Res je, da mora sodišče v skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku in pri tem enako skrbno pretehtati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. To pa ne pomeni, da mora sodišče slediti vsakemu dokaznemu predlogu obdolženca, pač pa mora izvesti dokaze, ki so pravno pomembni.
ZOR člen 423, 423/1, 424, 424/1, 832, 832/1, 841. CZ člen 145, 145/3, 1060.
solidarne obveznosti - notranje razmerje med solidarnimi dolžniki - zakonsko določena solidarnost - delitev na enake dele - izjema
Skladno s 1. odst. 424. čl. ZOR pa odpade na dolžnika enak del v primeru, če iz pravnih razmerij med udeleženci ne izhaja kaj drugega. V obravnavanem primeru pa bi po mnenju pritožbenega sodišča takšno pravno razmerje pomenilo vprašanje deleža odgovornosti vsakega od solidarnih dolžnikov za nastali carinski dolg.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053368
OZ člen 131, 131/1, 164. SPZ člen 212, 219, 219/1.
predpostavke odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – protipravnost ravnanja – motenje pri izvrševanju služnosti
Ravnanja tožencev ne predstavljajo protipravnega ravnanja, zato tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Glede na to, da tožeča stranka pravnih sredstev za zaščito svoje pravice zaradi postavljene ograje in količkov ni izkoristila, tudi vzročna zveza med zatrjevano škodo in ravnanjem tožene stranke ni podana.
zaslišanje strank v dokazne namene – razveza zakonske zveze – dokazovanje z zaslišanjem strank – zloraba procesnih pravic
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic takrat, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama.
Dolžnost sodišča je, da stranki omogoči njeno zaslišanje, ne pa tudi, da jo v to prisili. Zaslišanje strank je le eden od dokazov in je namenjen dokazovanju navedb, ne pa predstavitvi dejanskih in pravnih argumentov v sporu.
Ravnanje toženca, ki je preko pooblaščenca skušal ponovno doseči preložitev naroka z zatrjevanim dejstvom obravnave pred drugim sodiščem, za kar je moral vedeti bistveno prej, brez dvoma kaže na poskus zlorabe procesnih pravic. Da je temu tako, kažejo podatki spisa, saj je bila zaradi opravičevanj toženca (praviloma z neustreznimi dokazili) glavna obravnava doslej kar šestkrat preložena.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZPIZ-1 člen 60, 66, 66/3, 249.
začasna nezmožnost za delo - omejitve pri delu - pravice na podlagi invalidnosti
Pri tožniku je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je zdravljenje v smislu pričakovanega izboljšanja zaključeno in da na podlagi takšnega dokončnega stanja tožnik ni več zmožen za delo voznika, pač pa za drugo delo z omejitvami. To pomeni, da se tožnikova začasna nezmožnost za delo lahko ugotavlja ne več za delo voznika, ker je bilo ugotovljeno, da za to delo ni več zmožen, pač pa v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti ne glede na to, ali so bile tožniku priznane pravice iz invalidskega zavarovanja ali ne.
procesna legitimacija – kolektivni delovni spor – ničnost kolektivne pogodbe
Tožba s tožbenim zahtevkom, s katerim se zahteva ugotovitev ničnosti posameznih določb kolektivne pogodbe tožene stranke, se zavrže, saj tožnik kot posamezni delavec nima procesne legitimacije v postopku ugotavljanja skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom, medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami. Tovrstni spori se uvrščajo med kolektivne delovne spore.
ZIZ člen 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 441, 441/1.
razveljavitev sklepa o izvršbi - nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - umik tožbe - razveljavitev kondemnatorenga dela sklepa o izvršbi - odločitev o izvršilnih stroških v pravdi
S tem, ko je sodišče z izpodbijanim sklepom po temelju razveljavilo 1. točko izreka sklepa o izvršbi (t.i. kondemnatorni del), je hkrati po temelju razveljavilo tudi stroške. Sama višina (odmera) izvršilnih stroškov pa ima učinek le v izvršilnem postopku.
ZDR člen 18, 18/1, 31, 32, 88, 88/1, 88/1-3. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 43, 43/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Odvetnik lahko po pooblastilu delodajalca poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožnica se ne more razbremeniti odgovornosti za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki je bila v tem, da je odklonila opravljanje dela na terenu, s sklicevanjem na dejstvo, da ji tožena stranka ni pravočasno izplačevala potnih stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053363
OZ člen 179.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi skaženosti – ugotavljanje skaženosti – ogled brazgotine
Sodišče je pravilno pojasnilo, da je dolžnost sodišča, da v vsakem konkretnem primeru presodi, če gre za tako spremembo zunanjosti, da oškodovanec duševno trpi. Pravilno je poudarilo, da je razen subjektivnih kriterijev treba upoštevati tudi objektivne, v okviru katerih je pomembna tudi opaznost spremenjene zunanjosti. Ogled spremenjene zunanjosti oškodovanca je eden od nujnih dokazov za presojo odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti, razen če to, glede na mesto poškodbe, ni primerno. Ker je zatrjevana brazgotina na oškodovančevem hrbtu, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko si je brazgotino ogledalo.
ZOR člen 606, 606/2, 606/3, 607, 607/1. ZPP člen 339/2-8.
podjemna pogodba – napake materiala – napake v projektu - odgovornost za stvarne napake – obligacija uspeha
Obveznost izvajalca po podjemni pogodbi je obligacija uspeha, kar pomeni, da je podjemnik dolžan izvršiti delo skladno s pogodbo in po pravilih posla. V skladu z določbo 606. člena ZOR pa je zakonska obveznost prevzemnika posla, da naročnika opozori tako na napake materiala, ki mu ga je izročil naročnik, kakor tudi na pomanjkljivosti v njegovem naročilu in druge okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti, in bi bile lahko pomembne za naročeno delo.
Tožniku je bil pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zagovor omogočen. Vabilo na zagovor skupaj s pisno obdolžitvijo mu je tožena stranka pravilno osebno vročila. Tožnik je na dan zagovora poslal pisno opravičilo, da se zagovora ne more udeležiti, ker je v bolniškem staležu. Ker obvestilu ni priložil potrdila, iz katerega bi izhajalo, da so njegove zdravstvene težave takšne narave, da preprečujejo udeležbo na zagovoru, je tožena stranka utemeljeno štela, da niso podani pogoji za preložitev zagovora oziroma da tožnikova odsotnost z zagovora ni upravičena.
zemljiškoknjižni lastnik – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – zaznamba sklepa o izvršbi
Ker se sodna odločba nanaša oziroma učinkuje zoper T.P., ne učinkuje pa zoper M.P., ki je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, glede katerih se odloča o vpisu, vpis zoper M.P. ni dovoljen.
URS člen 2, 21, 22. ZPP člen 5, 12, 14, 152, 212, 214, 262, 280, 339, 339/2, 339/2-8. ZKP člen 194.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – pravica do izjave v postopku – pravica do prisotnosti na glavni obravnavi – kontradiktornost – prihod stranke na narok iz zapora – priprava na narok – uporaba prisilnih ukrepov zoper stranko
V pravdnem postopku je omogočena udeležba na naroku tudi strankam, ki prestajajo zaporno kazen, a pod pogojem, da si stroške poti in varovanja predhodno krijejo sami.
V pravdnem postopku zoper stranke ni mogoče uporabljati prisilnih ukrepov za zagotovitev njihove navzočnosti na glavni obravnavi, kot je to značilno za kazenski postopek. Sodišče zgolj obvesti upravo zapora, da mora omogočiti zaporniku udeležbo na naroku v pravdni zadevi, če stroške poti na sodišče krije sam.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057075
ZZK-1 člen 243, 243/1. OZ člen 435, 435/1.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice v stečaju - prodaja dolžnika v stečaju - razpolagalno upravičenje - kondikcijski zahtevek - odstop od pogodbe - sklepčnost tožbe
V posledici odstopa stečajne upraviteljice je (ne glede na veljavnost odstopa) pravna prednica tožnice (lahko) pridobila kondikcijski (vrnitveni) zahtevek, ne pa tudi lastninske pravice spornih nepremičnin oziroma nepremičnin, ki so bile predmet tangiranih pogodb (le-ta je z vknjižbo prešla na pravno prednico toženke oziroma toženko). Tangirana vknjižba (v trenutku njenega učinkovanja) ni bila materialnopravno neveljavna (temveč je kvečjemu to šele postala - z odpovedjo). Poleg tega pravna prednica toženke v trenutku sklepanja zavezovalnega pravnega posla s tožnico (njeno pravno prednico) ni imela razpolagalnega upravičenja, zato tega tudi ni mogla (veljavno) prenesti na tožnico, s čimer bi ta pridobila upravičenje (aktivno legitimacijo) za uveljavljanje izbrisne tožbe (kršitev pravice določene osebe na nepremičnini). Tožnica (njena pravna prednica) je (iz obligacijskega razmerja s prodajalko) pridobila le upravičenje zahtevati izpolnitev pogodbene obveznosti izročitve stvari (tangiranih nepremičnin - predmeta pogodb) tako, da bo na njej pridobila lastninsko pravico, ne pa tudi kakšne pravice na navedenih nepremičninah (kar je ena od predpostavk izbrisne tožbe).
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0055454
ZIZ člen 17, 26, 55, 238, 238/2. OZ člen 33.
izvršilni naslov - notarski zapis pogodbe - pogojna in vzajemna obveznost - menjalna pogodba - izjava volje - zemljiškoknjižno dovolilo - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik – predpogodba - tožba na izjavo volje
V primeru, da bi stranki res soglašali, da po 28. 02. 2009 med njima velja menjalna pogodba, ki jo predstavlja obravnavani notarski zapis, bi moral le-ta vsebovati vse elemente menjalne pogodbe, da bi se v skladu z določbo 238. člena ZIZ v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe v določenem roku, štelo, da je obveznost izpolnjena. V takem primeru zato upnik niti ne bi imel pravnega interesa za vodenje izvršilnega postopka, katerega namen je dolžnika prisiliti k izpolnitvi obveznosti. Tako pa višje sodišče ugotavlja, da je bila s predmetnim notarskim zapisom sklenjena le predpogodba, s katero sta stranki prevzeli obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna – menjalna pogodba. Na taki podlagi pa ima upnik možnost le s tožbo zahtevati od dolžnice, da sklene glavno pogodbo, v kateri mora želeno izjavo volje v celoti in izrecno povzeti v tožbeni predlog, saj se bo v skladu z določbo 238. člena ZIZ v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe v določenem roku, štelo, da je obveznost izpolnjena s pravnomočnostjo sodbe in bo izrek sodbe nadomestil pogodbo.
SPZ člen 24, 26, 32, 33, 34, 35. ZPP člen 213, 214, 426.
posest – imetništvo – motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva posesti – varstvo med več posestniki – neposredna oblast nad stvarjo – soposest – prehod skozi trgovino – izključnost posesti – dostopnost posesti – narava prehajanja skozi trgovino – prekarij – posestno varstvo prekarista – posest služnosti – posest pravice
Posest ni vsako fizično razmerje osebe do stvari, ampak zgolj tisto, ki zadovoljuje kriterije zunanje vidnosti, trajnosti, izključnosti in dostopnosti. Ti kriteriji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno. Tožeče stranke niso imele izključujoče posesti nad prehodom, kar pomeni, da niso imele možnosti odvrniti tretjih oseb od souporabe stvari, poleg tega pa niso imele dostopnosti nad stvarjo, saj so lahko neovirano dostopale čez prehod zgolj v odpiralnem času tožene stranke.
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice in na tej podlagi varstvo služnosti ni več mogoče.
delitev skupnega premoženja – predmet delitve – spor o obsegu skupnega premoženja – prekinitev postopka – vezanost strank na napotitveni sklep
Predmet delitve ne morejo biti stvari, ki so prodane in niso več v posesti udeležencev.
Stranka ni vezana na napotitveni sklep glede vložitve tožbe za ureditev spornega razmerja. Sklep o napotitvi na pravdo veže udeležence le glede vprašanja, kdo je tisti, ki mora tožiti, nikakor pa ne glede velikosti uveljavljenega deleža. Tožeča stranka je tista, ki nosi breme pravilne objektivne in subjektivne opredelitve tožbenega zahtevka, zato na napotitveni sklep vsebinsko ni vezana.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/3. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Dokončno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi samo po sebi ni zadostna podlaga za zaključek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu zakonita. Ob dejstvu, da tožnik zoper mnenje komisije nima samostojnega pravnega varstva, mora sodišče v individualnem delovnem sporu za ugotovitev nezakonitosti odpovedi po vsebini presojati obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi odločitev komisije. V tem okviru mora tožena stranka dokazati tudi, da je preverila, ali je delavca mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, ali prekvalificirati za drugo delo.
nepravdni postopek - skupnost - odsvojitev poslovnega deleža - delitev poslovnega deleža
V vseh primerih, ko med dvema ali več pravnimi subjekti obstaja neko materialnopravno razmerje, oziroma se zatrjuje, da to obstaja, pa med udeleženci ne pride do dogovora v zvezi z medsebojnimi razmerji, mora ta urediti oziroma o njih odločiti sodišče.