razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Vsebino pojma nevzdržnost zakonske zveze opredeljujejo vse tiste okoliščine in vzroki, zaradi katerih konkretna zakonska zveza ne temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči.
državna štipendija – Zoisova štipendija – izbirna pravica
Zgolj zato, ker je bila tožnici z odločbo že priznana pravica do državne štipendije, ji ob izpolnjevanju drugih pogojev ni mogoče zavrniti pravice do Zoisove štipendije. Določilo 1. alineje 1. odstavka 9. člena ZŠtip, kjer je kot eden izmed splošnih pogojev za pridobitev štipendije določen pogoj, da štipendijo lahko pridobi upravičenec, če hkrati ne prejema katere od štipendij iz 5. odstavka ZŠtip, katere namen je preprečiti sočasno prejemanje več štipendij, ne omejuje upravičenca, da bi izbral, katero štipendijo, za katero izpolnjuje pogoje, bo prejemal.
zaslišanje strank v dokazne namene – razveza zakonske zveze – dokazovanje z zaslišanjem strank – zloraba procesnih pravic
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic takrat, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama.
Dolžnost sodišča je, da stranki omogoči njeno zaslišanje, ne pa tudi, da jo v to prisili. Zaslišanje strank je le eden od dokazov in je namenjen dokazovanju navedb, ne pa predstavitvi dejanskih in pravnih argumentov v sporu.
Ravnanje toženca, ki je preko pooblaščenca skušal ponovno doseči preložitev naroka z zatrjevanim dejstvom obravnave pred drugim sodiščem, za kar je moral vedeti bistveno prej, brez dvoma kaže na poskus zlorabe procesnih pravic. Da je temu tako, kažejo podatki spisa, saj je bila zaradi opravičevanj toženca (praviloma z neustreznimi dokazili) glavna obravnava doslej kar šestkrat preložena.
Pritožbe, ki ni pravočasno vložena, pa sodišče, ne glede na morebitno utemeljenost, po vsebini ne presoja, pač pa jo mora, tako kot je storilo sodišče prve stopnje (3. odstavek 161. člena ZP-1), zavreči.
ZDR člen 184, 184/1, 186, 186/4. OZ člen 131, 135, 149, 149/1, 153.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku - solidarna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - vmesna sodba
Delodajalec, ki sklene pogodbo, na podlagi katere njegovi delavci opravljajo določeno delo v drugem podjetju, odgovarja solidarno s tem podjetjem za škodo, ki jo delavci utrpijo na delu, če je škoda posledica uporabe nevarne stvari ali okoliščin s povečano nevarnostjo, ker imata tako ena kakor druga organizacija korist od dela.
Delo v transformatorski postaji, pri čemer je postaja pod napetostjo, je nevarno delo, dejavnost podjetja, v okviru katerega oziroma za katerega je delavec opravljal to nevarno delo, pa je nevarna dejavnost. Za škodo, ki izvira iz te nevarne dejavnosti, se odgovarja objektivno.
ZDR člen 18, 18/1, 31, 32, 88, 88/1, 88/1-3. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 43, 43/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Odvetnik lahko po pooblastilu delodajalca poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožnica se ne more razbremeniti odgovornosti za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki je bila v tem, da je odklonila opravljanje dela na terenu, s sklicevanjem na dejstvo, da ji tožena stranka ni pravočasno izplačevala potnih stroškov.
ZPIZ-1 člen 12, 159, 159/1, 249. ZUP člen 225, 225/1.
delna invalidska pokojnina - ustavitev izplačevanja za nazaj
Ker je bila tožniku kot invalidu III. kategorije invalidnosti s pravnomočno odločbo priznana pravica do delne invalidske pokojnine, s katero je bilo izrecno odločeno tudi o izplačevanju delne invalidske pokojnine tako, da se zavarovancu v delovnem razmerju oziroma zavarovancu, ki je vključen v obvezno zavarovanje, izplačuje za dneve dela in druge dneve, za katere ima po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela v mesečnem znesku za nazaj, odločba o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine za nazaj, za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, ne posega v pravnomočno priznano pravico do delne invalidske pokojnine, temveč zgolj v njeno izplačevanje. Za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niso bili izpolnjeni pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
etažna lastnina – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – prehodne in končne določbe – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003
Na podlagi 30. člen ZVEtL ne more zahtevati ugotovitve pripadajočega zemljišča tisti, ki je v zemljiški knjigi pri osnovnem vložku (tudi sicer vpisane etažne lastnine) že vpisan kot lastnik tam vpisanega zemljišča.
lastninska pravica več oseb – solastnina na nepremičnini – upravičenja solastnika – pridobitev lastninske pravice – načini pridobitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – adaptacija – nova stvar
Če ni soglasja solastnikov, da se zaradi vlaganj poveča solastni delež enega od solastnikov in če vlaganja niso takšna, da predstavljajo novo stvar, opravljena adaptacijska dela ne vplivajo na stvarnopravna razmerja med solastniki.
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 67/1-3, 163, 163/8, 202, 202a. ZKP člen 89, 89/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - dokazna ocena - zaslišanje storilca - prejudiciranje dokaza
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da naknadna poprava enega elementa potnega naloga ne izkazuje resničnosti storilčevih navedb o datumu vrnitve v Slovenijo, je preuranjen. Če obstaja dvom o tem, kateri podatek v zasebni listini je pravilen, in je možno o tem izvesti dodatne dokaze, je ta dvom potrebno odpraviti z izvedbo dodatnih dokazov in dokaznega predloga za zaslišanje storilca ni mogoče zavrniti kot nepotrebnega.
Če je tožeča stranka vlagala v poslovne prostore, ki jih je na podlagi najemne pogodbe tudi uporabljala, toženi stranki (najemoddajalki), ki očitno ni bila lastnica spornih nepremičnin, ni mogla nastati premoženjska korist brez pravne podlage.
Materialnopravno zmotno je zatrjevanje, da naj bi neupravičena korist tožene stranke (najemodajalke in nelastnice) izvirala že iz dejstva, da je tožena stranka ves čas od tožeče stranke (najemnice) prejemala najemnino. Prejeta najemnina ima namreč pogodbeno podlago, zato ni mogoče govoriti, da gre za prejeto korist brez pravne podlage.
odškodninska odgovornost prevoznika - objektivna odgovornost prevoznika – odgovornost prevoznika za poškodbo tovora - izključitveni razlog – nepredvidljive posledice
Ob taki teži vozila ne more iti za nepredvidljive posledice, ko je prišlo do vdrtja bankine, na katerega je zapeljal voznik tožene stranke. Ker bankina že pojmovno ni namenjena prometu vozil, da bi voznik tako težkega tovora vozila lahko nanjo varno zapeljal, je zmotno sklepanje tožene stranke, da bi voznik takšnega tovornega vozila utemeljeno pričakoval, da bo ta del cestišča ob pomanjkanju drugačnih oznak moral zdržati takšno obremenitev.
ZPP člen 2, 3, 3/3, 3/3-1, 199, 199/1. OZ člen 92. ZGD člen 246. ZGD-1 člen 265, 418, 494, 522.
pripoznava tožbenega zahtevka – razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi – pravni interes – zainteresirana oseba
Pravni interes je treba presojati z vidika, ali bi ugotovitev ničnosti pogodbe (v obravnavanem primeru) intervenientu odprla možnost uveljavitve kakšne njegove pravice ali koristi, ki ji po zakonu pripada.
Po stališču pritožnika je pojem zainteresirane osebe širši od pojma osebe s pravnim interesom. S takim stališčem pritožbeno sodišče ne soglaša, saj pojem zainteresirane osebe tako pravna teorija, kot tudi sodna praksa opredeljujeta z osebo, ki ima pravno korist od uveljavljanja ničnosti pogodbe.
Čim je tožba kot nedopustna zavržena, je s tem izključena pravica tožeče stranke, da v tem postopku izposluje meritorno odločitev sodišča o (ne)utemeljenosti njenega tožbenega zahtevka, s tem pa je izključeno tudi razpolaganje tožene stranke v smislu pripoznave tožbenega zahtevka s ciljem izposlovanja sodbe na podlagi pripoznave, ki je prav tako meritorna odločitev sodišča. Dopustitev takega razpolaganja tožene stranke bi bilo v nasprotju s prisilnim predpisom o nedopustnosti tožbe in izključitvi meritorne obravnave tožbenega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053306
OZ člen 251, 251/5, 299, 300, 435. SPZ člen 49, 111, 141. SZ-1 člen 123. ZPP člen 286.b.
predmet prodajne pogodbe - stanovanje kot posamičen del objekta - etažna lastnina - obveznost prodajalca - pogodbena kazen - obremenjena nepremičnina – hipoteka- izpolnitev z napako - upniška zamuda - zamudne obresti
Upnik mora pogodbeno kazen uveljavljati najkasneje takoj po sprejemu izpolnitve. Nobenega dvoma pa ni, da jo lahko zahteva že prej in sicer takrat, ko je dolžnik prišel v zamudo, oziroma ko je gotovo, da bo do zamude šele prišlo.
Kupcu stanovanja je bilo (zaradi še neoblikovane etažne lastnine) izdano ZK dovolilo za vknjižbo na solastniškem deležu na zemljišču in hkrati na tem solastniškem deležu dogovorjena hipoteka. To pa ne pomeni, da je bilo s hipoteko obremenjeno stanovanje, kar bi pomenilo kršitev pogodbene obveznosti, za katero je bila predvidena pogodbena kazen.
ZIZ člen 45, 45/3, 45/4. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 90.
zaznamba sklepa o izvršbi – izvršba na podlagi verodostojne listine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnost sklepa o izvršbi
Za zaznambo izvršbe mora biti sklep o izvršbi na nepremičnino pravnomočen samo, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če pa gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pa je podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi lahko tudi sklep o izvršbi, ki še ni pravnomočen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064046
SPZ člen 25, 65, 66, 100.
solastnina – način uporabe solastnine– izključna uporaba – skupna uporaba - varstvo solastnika
Solastniki lahko solastno stvar uporabljajo tako, da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari (deljena posest) ali pa da posest vsi izvršujejo hkrati (hkratna posest), mogoča pa je tudi kombinacija obojega. Odločilna je volja solastnikov, pri tem pa ni nujno, da način uporabe/posesti ustreza pravnemu razmerju idealnih deležev. Solastnik, ki stvar poseduje v manjšem obsegu, kot mu pripada, ne sme samovoljno spremeniti dosedanjega izvrševanja načina posesti, lahko pa zahteva, da mu takšno ustrezno (njegovemu solastniškemu delu odgovarjajočo) uporabo določi sodišče na podlagi njegove solastninske pravice. Sporazum o načinu delitve stvari ali sporazum o načinu uporabe stvari med solastniki pa uživa pravno varstvo po 100. členu SPZ.