Pritožbe, ki ni pravočasno vložena, pa sodišče, ne glede na morebitno utemeljenost, po vsebini ne presoja, pač pa jo mora, tako kot je storilo sodišče prve stopnje (3. odstavek 161. člena ZP-1), zavreči.
ZOR člen 45, 45/5, 133, 210, 210/4. ZMZPP člen 23. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 45, 45/6, 133.
spor z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - kraj, kjer leži nepremičnina - hrvaško pravo - predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - spremenjene okoliščine
ZMZPP v 23. členu določa, da je za pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine, treba vedno uporabiti pravo države, na katere ozemlju je nepremičnina. Predmet spora je zahtevek za sklenitev pogodbe za nepremičnino, ki leži na ozemlju Republike Hrvaške. Po citirani določbi bi moralo sodišče prve stopnje pri sojenju uporabiti hrvaško materialno pravo.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZPIZ-1 člen 60, 66, 66/3, 249.
začasna nezmožnost za delo - omejitve pri delu - pravice na podlagi invalidnosti
Pri tožniku je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je zdravljenje v smislu pričakovanega izboljšanja zaključeno in da na podlagi takšnega dokončnega stanja tožnik ni več zmožen za delo voznika, pač pa za drugo delo z omejitvami. To pomeni, da se tožnikova začasna nezmožnost za delo lahko ugotavlja ne več za delo voznika, ker je bilo ugotovljeno, da za to delo ni več zmožen, pač pa v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti ne glede na to, ali so bile tožniku priznane pravice iz invalidskega zavarovanja ali ne.
začasna odredba o varstvu in preživljanju skupnih otrok v sporih iz razmerij med starši in otroki – preživninska terjatev – namen začasne odredbe
Začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok v sporih iz razmerij med starši in otroki so oblika začasne pravne zaščite otrok oziroma zavarovanja njihovih koristi med pravdnim postopkom, katerih namen je v olajšanju položaja otroka, ko je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.
Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasnih odredbah ni enak tistemu v sodbi. Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, tako kot v sodbi, pač pa nujno preživljanje.
postopek o prekršku - poziv sodišča na pisni zagovor - osebno vročanje - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku
Obdolžencu je bila na podlagi določbe 2. odstavka 67. člena ZP-1 vročitev opravljena ob smiselni uporabi določb 87. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kjer je določen postopek osebnega vročanja. Zato odločitev sodišča prve stopnje, da sodbo v skladu z določbo drugega odstavka 115. čl. ZP-1 izda brez obdolženčevega zaslišanja, ne pomeni kršitve obdolženčevih pravic v postopku odločanja o prekršku.
Pavšalna pritožba je pritožbenemu sodišču narekovala zgolj preizkus materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe. Ta zajema individualni preizkus in primerjalni preizkus prisojene denarne odškodnine po merilih pravnega standarda pravične denarne odškodnine iz 1. odstavka 179. člena OZ in ob upoštevanju dodatnega kriterija iz 2. odstavka 179. člena OZ, po katerem sodišče pri odmeri denarne odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine ter na to, da višina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom odškodnine.
ZPIZ-1 člen 12, 159, 159/1, 249. ZUP člen 225, 225/1.
delna invalidska pokojnina - ustavitev izplačevanja za nazaj
Ker je bila tožniku kot invalidu III. kategorije invalidnosti s pravnomočno odločbo priznana pravica do delne invalidske pokojnine, s katero je bilo izrecno odločeno tudi o izplačevanju delne invalidske pokojnine tako, da se zavarovancu v delovnem razmerju oziroma zavarovancu, ki je vključen v obvezno zavarovanje, izplačuje za dneve dela in druge dneve, za katere ima po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela v mesečnem znesku za nazaj, odločba o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine za nazaj, za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, ne posega v pravnomočno priznano pravico do delne invalidske pokojnine, temveč zgolj v njeno izplačevanje. Za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niso bili izpolnjeni pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
invalid III. kategorije - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - dokazovanje - mnenje invalidske komisije - javna listina - sodni izvedenec
Ali so pri tožeči stranki (delodajalcu zavarovanca) škodljive snovi presegale dopustne vrednosti, za odločitev o vzroku zavarovančeve bolezni ni bistveno. Bistveno je le, da je bolezen - sideroza pljuč - posledica izpostavljenosti varjenju, tako da se šteje za poklicno bolezen. Doseganje ali preseganje koncentracije škodljivih snovi in zagotavljanje delovnega okolja pa je lahko pomembno za ugotavljanja delodajalčeve odgovornosti za nastanek poklicne bolezni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061872
OZ člen 288.
podjemna pogodba – obrtniška dela – pobotni ugovor – gradbeni dnevnik – dokazno breme
Ob ugotovitvi, da je tožeča stranka pogodbena dela opravila in da jih je tožena stranka tudi prevzela, oboje do dneva izdaje končne situacije, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tega dne terjatev iz končne situacije zapadla v plačilo.
V odločitvi o zavrnitvi pobotnega ugovora je zajeta tudi ugotovitev o neobstoju v pobot uveljavljane terjatve, zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno še posebej ugotavljati, ali so izpolnjeni pogoji pobota (istovrstnost, zapadlost, vzajemnost, likvidnost).
vročanje pisanj - pregled spisov – način vročanja – osebna vročitev – naslov za vročanje – vročanje s fikcijo
Toženec ne zatrjuje, da bi se iz naslova stalnega bivališča odselil za več kot tri mesece, niti, da bi upravnemu organu sporočil naslov za vročanje, zato je bila sodba uspešno vročena s fikcijo na naslovu toženčevega stalnega bivališča.
Pri uveljavljanju zmotne ugotovitve dejanskega stanja mora pritožnik za uspeh s pritožbo navesti ne le dejstvo, ki je bilo zmotno ugotovljeno, ampak tudi obrazložiti, zakaj je bilo zmotno ugotovljeno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0002552
ZP-1-UPB3 člen 67, 155, 159, 163, 163/9. ZKP člen 18, 236, 237, 240, 242, 242/2.
postopek o prekršku - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov - privilegirana priča - pravni pouk o oprostitvi dolžnosti pričevanja - pomanjkljiv pravni pouk - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Odpoved pravici iz čl. 236 ZKP in izjava priče, da bo po danem pravnem pouku o možnosti, da se pričanju odpove, vseeno pričala, mora biti v zapisniku o zaslišanju priče izrecno zapisana. Če pouk in odpoved pravici, ki jo ima privilegirana priča, nista zapisana v zapisnik, je njena izpovedba neveljaven dokaz, tudi, če ji je bil pouk dejansko dan oz. se je morda priča tej pravici celo odpovedala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053363
OZ člen 179.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi skaženosti – ugotavljanje skaženosti – ogled brazgotine
Sodišče je pravilno pojasnilo, da je dolžnost sodišča, da v vsakem konkretnem primeru presodi, če gre za tako spremembo zunanjosti, da oškodovanec duševno trpi. Pravilno je poudarilo, da je razen subjektivnih kriterijev treba upoštevati tudi objektivne, v okviru katerih je pomembna tudi opaznost spremenjene zunanjosti. Ogled spremenjene zunanjosti oškodovanca je eden od nujnih dokazov za presojo odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti, razen če to, glede na mesto poškodbe, ni primerno. Ker je zatrjevana brazgotina na oškodovančevem hrbtu, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko si je brazgotino ogledalo.
ZPP člen 2, 3, 3/3, 3/3-1, 199, 199/1. OZ člen 92. ZGD člen 246. ZGD-1 člen 265, 418, 494, 522.
pripoznava tožbenega zahtevka – razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi – pravni interes – zainteresirana oseba
Pravni interes je treba presojati z vidika, ali bi ugotovitev ničnosti pogodbe (v obravnavanem primeru) intervenientu odprla možnost uveljavitve kakšne njegove pravice ali koristi, ki ji po zakonu pripada.
Po stališču pritožnika je pojem zainteresirane osebe širši od pojma osebe s pravnim interesom. S takim stališčem pritožbeno sodišče ne soglaša, saj pojem zainteresirane osebe tako pravna teorija, kot tudi sodna praksa opredeljujeta z osebo, ki ima pravno korist od uveljavljanja ničnosti pogodbe.
Čim je tožba kot nedopustna zavržena, je s tem izključena pravica tožeče stranke, da v tem postopku izposluje meritorno odločitev sodišča o (ne)utemeljenosti njenega tožbenega zahtevka, s tem pa je izključeno tudi razpolaganje tožene stranke v smislu pripoznave tožbenega zahtevka s ciljem izposlovanja sodbe na podlagi pripoznave, ki je prav tako meritorna odločitev sodišča. Dopustitev takega razpolaganja tožene stranke bi bilo v nasprotju s prisilnim predpisom o nedopustnosti tožbe in izključitvi meritorne obravnave tožbenega zahtevka.
gradbena pogodba – popis del – dodatna dela – oblika gradbene pogodbe – aneks k pogodbi
Da bi bil popis del lahko odločilen za dokazovanje, katere obveznosti je tožeča stranka s pogodbo prevzela, bi tožena stranka morala dokazati najprej, da so predloženi popisi del in predizmere sestavni del Osnovne pogodbe, sklenjene med investitorjem in toženo stranko, in bi kot taki lahko vplivali tudi na obseg prevzetih obveznosti tožeče stranke.
Določba pogodbe, v kateri sta se tožena stranka in investitor dogovorila, da je potrebno za dodatna dela skleniti aneks k pogodbi, ni mogoče podvesti pod določbo 2. odstavka 70. člena ZOR, po kateri pogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki, nima pravnega učinka, če sta stranki dogovorili, da je pogoj za njeno veljavnost posebna oblika. Iz prej navedenega pogodbenega določila namreč ne izhaja, da sta pogodbeni stranki posebno obliko dogovorili kot pogoj za veljavnost aneksa, temveč le, da je za dodatna dela potrebno skleniti aneks.
odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu
Odškodninska odgovornost tožene stranke je podana za škodo, ki je tožniku nastala zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki se je kazalo v tem, da mu ni zagotavljala dela, zaradi česar se je počutil ignoriranega in razvrednotenega, zlasti še ker je delo zanj predstavljalo vrednoto.
etažna lastnina – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – prehodne in končne določbe – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003
Na podlagi 30. člen ZVEtL ne more zahtevati ugotovitve pripadajočega zemljišča tisti, ki je v zemljiški knjigi pri osnovnem vložku (tudi sicer vpisane etažne lastnine) že vpisan kot lastnik tam vpisanega zemljišča.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL0057072
ZOSRL člen 208. Konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz (Montrealska konvencija) člen 19, 22, 22/2, 22/5.
pogodba o letalskem prevozu - odškodninska odgovornost letalskega prevoznika - neomejena odškodninska odgovornost - povrnitev škode zaradi izgubljene prtljage - premoženjska škoda - namerna povzročitev škode - namen potovanja - profesionalna skrbnost - Montrealska konvencija
Tožena stranka je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prevozom potnikov in prtljage. Prevoz mora opravljati varno in po vseh pravilih svoje stroke. Če je zvezan s prestopi, kot je bil primer v obravnavani zadevi, mora zanj poskrbeti tako, da potnik v zvezi s tem ne čuti škodljivih posledic (v primeru prtljage to pomeni, da mora pravilno in pravočasno poskrbeti za preložitev prtljage na drugo letalo oziroma poskrbeti, da bo prtljaga prepeljana skupaj s potnikom na namembni kraj).
Odločilno je ugotovljeno dejstvo, da se je listek z oznako Montreal izgubil in da je zato prtljaga obtičala v Frankfurtu. To pa pomeni, da je tožena stranka glede na pravila svoje stroke ravnala premalo skrbno in jo zadenejo pravila o njeni postroženi odgovornosti oziroma o neomejeni odškodninski odgovornosti iz 5. odst. 22. člena Montrealske konvencije.
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke le do razpisa glavne obravnave, tako da sklep o nepristojnosti, sprejet na prvem naroku za glavno obravnavo, ni zakonit.
URS člen 2, 21, 22. ZPP člen 5, 12, 14, 152, 212, 214, 262, 280, 339, 339/2, 339/2-8. ZKP člen 194.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – pravica do izjave v postopku – pravica do prisotnosti na glavni obravnavi – kontradiktornost – prihod stranke na narok iz zapora – priprava na narok – uporaba prisilnih ukrepov zoper stranko
V pravdnem postopku je omogočena udeležba na naroku tudi strankam, ki prestajajo zaporno kazen, a pod pogojem, da si stroške poti in varovanja predhodno krijejo sami.
V pravdnem postopku zoper stranke ni mogoče uporabljati prisilnih ukrepov za zagotovitev njihove navzočnosti na glavni obravnavi, kot je to značilno za kazenski postopek. Sodišče zgolj obvesti upravo zapora, da mora omogočiti zaporniku udeležbo na naroku v pravdni zadevi, če stroške poti na sodišče krije sam.