ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZPIZ-1 člen 60, 66, 66/3, 249.
začasna nezmožnost za delo - omejitve pri delu - pravice na podlagi invalidnosti
Pri tožniku je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je zdravljenje v smislu pričakovanega izboljšanja zaključeno in da na podlagi takšnega dokončnega stanja tožnik ni več zmožen za delo voznika, pač pa za drugo delo z omejitvami. To pomeni, da se tožnikova začasna nezmožnost za delo lahko ugotavlja ne več za delo voznika, ker je bilo ugotovljeno, da za to delo ni več zmožen, pač pa v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti ne glede na to, ali so bile tožniku priznane pravice iz invalidskega zavarovanja ali ne.
ZDR člen 81, 81/3, 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 325. ZPol člen 3, 3/2.
policist - znaki kaznivega dejanja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto policist. S svojim ravnanjem, ko je vozil z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola ter povzročil prometno nesrečo s hudimi posledicami, ni skrbel za varovanje ugleda policista in policije nasploh, tako da mu je tožena stranka zaradi tega ravnanja utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZOR člen 45, 45/5, 133, 210, 210/4. ZMZPP člen 23. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 45, 45/6, 133.
spor z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - kraj, kjer leži nepremičnina - hrvaško pravo - predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - spremenjene okoliščine
ZMZPP v 23. členu določa, da je za pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine, treba vedno uporabiti pravo države, na katere ozemlju je nepremičnina. Predmet spora je zahtevek za sklenitev pogodbe za nepremičnino, ki leži na ozemlju Republike Hrvaške. Po citirani določbi bi moralo sodišče prve stopnje pri sojenju uporabiti hrvaško materialno pravo.
prisilna hospitalizacija - nujni postopek - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima pridržana oseba občutek, da se nanj vpliva in da ima prisluhe. Vse to pridržana oseba doživlja kot resnično (in jih ne povezuje z boleznijo), rešitev pa vidi le s posredovanjem organov pregona. Čeprav sodišče v obrazložitvi sklepa ni uporabilo terminologije zakona, pa je povsem jasno, da gre za razloge, ki utemeljujejo sklep, da sta pri udeležencu hudo motena tako presoja realnosti kot tudi sposobnost obvladovanja ravnanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053368
OZ člen 131, 131/1, 164. SPZ člen 212, 219, 219/1.
predpostavke odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – protipravnost ravnanja – motenje pri izvrševanju služnosti
Ravnanja tožencev ne predstavljajo protipravnega ravnanja, zato tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Glede na to, da tožeča stranka pravnih sredstev za zaščito svoje pravice zaradi postavljene ograje in količkov ni izkoristila, tudi vzročna zveza med zatrjevano škodo in ravnanjem tožene stranke ni podana.
ZPIZ-1 člen 12, 159, 159/1, 249. ZUP člen 225, 225/1.
delna invalidska pokojnina - ustavitev izplačevanja za nazaj
Ker je bila tožniku kot invalidu III. kategorije invalidnosti s pravnomočno odločbo priznana pravica do delne invalidske pokojnine, s katero je bilo izrecno odločeno tudi o izplačevanju delne invalidske pokojnine tako, da se zavarovancu v delovnem razmerju oziroma zavarovancu, ki je vključen v obvezno zavarovanje, izplačuje za dneve dela in druge dneve, za katere ima po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela v mesečnem znesku za nazaj, odločba o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine za nazaj, za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, ne posega v pravnomočno priznano pravico do delne invalidske pokojnine, temveč zgolj v njeno izplačevanje. Za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niso bili izpolnjeni pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
Pritožbe, ki ni pravočasno vložena, pa sodišče, ne glede na morebitno utemeljenost, po vsebini ne presoja, pač pa jo mora, tako kot je storilo sodišče prve stopnje (3. odstavek 161. člena ZP-1), zavreči.
ZDR člen 112, 112/1, 112/1-3, 112/1-7, 112/2, 112/3, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – odpravnina – odškodnina – znižano plačilo – rok za vložitev tožbe
Tožnik je zakonito podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker mu je tožena stranka v dveh mesecih izplačala le 75 % plače, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, in ker ga je poniževala na delovnem mestu. Iz tega razloga je njegov tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka neutemeljen.
Ker tožena stranka kršitve v konkretnem primeru ni mogla naknadno sanirati, je tridesetdnevni rok za vložitev tožbe začel teči po tem, ko jo je tožnik pisno opomnil na izpolnitev obveznosti in ko je pisno obvestil inšpektorja za delo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0002552
ZP-1-UPB3 člen 67, 155, 159, 163, 163/9. ZKP člen 18, 236, 237, 240, 242, 242/2.
postopek o prekršku - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov - privilegirana priča - pravni pouk o oprostitvi dolžnosti pričevanja - pomanjkljiv pravni pouk - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Odpoved pravici iz čl. 236 ZKP in izjava priče, da bo po danem pravnem pouku o možnosti, da se pričanju odpove, vseeno pričala, mora biti v zapisniku o zaslišanju priče izrecno zapisana. Če pouk in odpoved pravici, ki jo ima privilegirana priča, nista zapisana v zapisnik, je njena izpovedba neveljaven dokaz, tudi, če ji je bil pouk dejansko dan oz. se je morda priča tej pravici celo odpovedala.
URS člen 26, 26/1. ZPPSL člen 53, 55, 60, 61. ZST člen 28, 29. ZPP člen 169, 169/2.
odgovornost države za ravnanje stečajnega upravitelja – protipravno ravnanje stečajnega upravitelja – vračilo plačane sodne takse
Pritožbene navedbe tožeče stranke, s katerimi opozarja na paradoksalnost odločitev sodišč, so premalo konkretizirane. Manjkajo namreč konkretne navedbe o tistih posameznih ravnanjih stečajnega sodišča, ki vodijo do zaključka, da je bilo ravnanje stečajnega sodnika, stečajnega senata ali pa predsednika stečajnega senata izpod standarda skrbnosti, ki se od njih pričakuje.
Pravnomočen sklep o plačilu takse ima za posledico prisilno izterjavo (28. in 29. člen ZST). Ker je tožnik prostovoljno plačal sodno takso za pritožbo, je ne more zahtevati nazaj, pa četudi je bil doslej večkrat oproščen plačila sodnih taks.
Kakor hitro je izbrisna tožba vložena, je podana podlaga za zaznambo takšne tožbe v zemljiški knjigi. V primeru pravnomočne sodne odločbe, s katero je tožbeni zahtevek zavrnjen, pa pride do izbrisa zaznambe zaradi neuspešnega izida postopka v skladu s 84. členom ZZK-1 v zvezi z 245. členom ZZK-1.
Začasni zastopnik nima pritožbe zoper sklep, s katerim je bil postavljen za začasnega zastopnika, saj, razen v izjemnih primerih, zastopanja stranke (dolžnika) ne more odkloniti. Če začasni zastopnik meni, da obstajajo razlogi za odklonitev te funkcije, to sporoči sodišču, ki lahko razveljavi sklep o postavitvi začasnega zastopnika, za kar ni ovir, saj gre za sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053363
OZ člen 179.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi skaženosti – ugotavljanje skaženosti – ogled brazgotine
Sodišče je pravilno pojasnilo, da je dolžnost sodišča, da v vsakem konkretnem primeru presodi, če gre za tako spremembo zunanjosti, da oškodovanec duševno trpi. Pravilno je poudarilo, da je razen subjektivnih kriterijev treba upoštevati tudi objektivne, v okviru katerih je pomembna tudi opaznost spremenjene zunanjosti. Ogled spremenjene zunanjosti oškodovanca je eden od nujnih dokazov za presojo odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti, razen če to, glede na mesto poškodbe, ni primerno. Ker je zatrjevana brazgotina na oškodovančevem hrbtu, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko si je brazgotino ogledalo.
Kršitev določil o obliki povzroči ničnost predpogodbe v delu, ki se je nanašal na ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo in prodajo poslovnega deleža. Ničnost enega od dveh pogodbenih predmetov povzroči zgolj delno ničnost pogodbe, če lahko pogodba obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Ker določil predpogodbe ni mogoče razumeti tako, da bi bila toženčeva obveznost prenosa nepremičnine vzajemna z nasprotno obveznostjo tožnikov, da tožencu preneseta del svojih poslovnih deležev, niti da bi bil to pogoj, da toženčeva obveznost sploh nastopi, je pisna predpogodba o prodaji nepremičnine veljavna.
Tudi v kolikor tožeča stranka ob sklenitvi darilne pogodbe ne bi bila lastnica sporne nepremičnine, ji ni mogoče odrekati pravnega interesa za vložitev tožbe na razvezo darilne pogodbe. Darilna pogodba iz navedenega razloga namreč ni nična.
izpolnitev obveznosti iz neobstoječega pogodbenega razmerja - pogodba za nadzor - gospodarska terjatev - odgovornost nadzornika za stvarne napake gradnje
Ni pomembno, kaj je tožena stranka mislila, da je podlaga za plačila, pač pa zgolj, ali je s temi plačili poravnavala obveznost, katere izpolnitev zahteva tožeča stranka s tožbo, torej, ali je bila podlaga za ta plačila Pogodba za nadzor. Če je toženka tožnici plačala kaj, česar glede na obstoječe pogodbeno razmerje med strankama ni bila dolžna, ne more s sklicevanjem na to plačilo zatrjevati izpolnitve svoje obveznosti iz obstoječega pogodbenega razmerja. Z morebitnim plačilom neobstoječe obveznosti nastane novo razmerje med strankama, ki je lahko predmet drugih (drugačnih) zahtevkov.
V času sklepanja pogodbe toženka pridobitne dejavnosti ni opravljala, kar pomeni, da pogoji iz 13. člena OZ v času sklepanja pogodbe niso bili izpolnjeni, pri tem pa ni pomembno, v kakšni pravnoorganizacijski obliki bi toženka kasneje opravljala dejavnost v prostorih, za ureditev katerih sta pravdni stranki sklenili sporno pogodbo.
Dejstvo, da je prišlo na objektu do stvarnih napak, samo po sebi ne pomeni, da tožnica svojega dela ni ustrezno opravljala. Toženka bi morala zatrjevati, da tožnica nadzora ni ustrezno izvajala in pri tem konkretno navesti, katere opustitve nadzora, ki bi ga morala tožnica opraviti, so bile vzrok posameznim napakam.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL0057072
ZOSRL člen 208. Konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz (Montrealska konvencija) člen 19, 22, 22/2, 22/5.
pogodba o letalskem prevozu - odškodninska odgovornost letalskega prevoznika - neomejena odškodninska odgovornost - povrnitev škode zaradi izgubljene prtljage - premoženjska škoda - namerna povzročitev škode - namen potovanja - profesionalna skrbnost - Montrealska konvencija
Tožena stranka je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prevozom potnikov in prtljage. Prevoz mora opravljati varno in po vseh pravilih svoje stroke. Če je zvezan s prestopi, kot je bil primer v obravnavani zadevi, mora zanj poskrbeti tako, da potnik v zvezi s tem ne čuti škodljivih posledic (v primeru prtljage to pomeni, da mora pravilno in pravočasno poskrbeti za preložitev prtljage na drugo letalo oziroma poskrbeti, da bo prtljaga prepeljana skupaj s potnikom na namembni kraj).
Odločilno je ugotovljeno dejstvo, da se je listek z oznako Montreal izgubil in da je zato prtljaga obtičala v Frankfurtu. To pa pomeni, da je tožena stranka glede na pravila svoje stroke ravnala premalo skrbno in jo zadenejo pravila o njeni postroženi odgovornosti oziroma o neomejeni odškodninski odgovornosti iz 5. odst. 22. člena Montrealske konvencije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061872
OZ člen 288.
podjemna pogodba – obrtniška dela – pobotni ugovor – gradbeni dnevnik – dokazno breme
Ob ugotovitvi, da je tožeča stranka pogodbena dela opravila in da jih je tožena stranka tudi prevzela, oboje do dneva izdaje končne situacije, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tega dne terjatev iz končne situacije zapadla v plačilo.
V odločitvi o zavrnitvi pobotnega ugovora je zajeta tudi ugotovitev o neobstoju v pobot uveljavljane terjatve, zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno še posebej ugotavljati, ali so izpolnjeni pogoji pobota (istovrstnost, zapadlost, vzajemnost, likvidnost).
Tožniku je bil pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zagovor omogočen. Vabilo na zagovor skupaj s pisno obdolžitvijo mu je tožena stranka pravilno osebno vročila. Tožnik je na dan zagovora poslal pisno opravičilo, da se zagovora ne more udeležiti, ker je v bolniškem staležu. Ker obvestilu ni priložil potrdila, iz katerega bi izhajalo, da so njegove zdravstvene težave takšne narave, da preprečujejo udeležbo na zagovoru, je tožena stranka utemeljeno štela, da niso podani pogoji za preložitev zagovora oziroma da tožnikova odsotnost z zagovora ni upravičena.