ZPIZ-1 člen 12, 159, 159/1, 249. ZUP člen 225, 225/1.
delna invalidska pokojnina - ustavitev izplačevanja za nazaj
Ker je bila tožniku kot invalidu III. kategorije invalidnosti s pravnomočno odločbo priznana pravica do delne invalidske pokojnine, s katero je bilo izrecno odločeno tudi o izplačevanju delne invalidske pokojnine tako, da se zavarovancu v delovnem razmerju oziroma zavarovancu, ki je vključen v obvezno zavarovanje, izplačuje za dneve dela in druge dneve, za katere ima po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela v mesečnem znesku za nazaj, odločba o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine za nazaj, za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, ne posega v pravnomočno priznano pravico do delne invalidske pokojnine, temveč zgolj v njeno izplačevanje. Za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niso bili izpolnjeni pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
prisilna hospitalizacija - nujni postopek - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima pridržana oseba občutek, da se nanj vpliva in da ima prisluhe. Vse to pridržana oseba doživlja kot resnično (in jih ne povezuje z boleznijo), rešitev pa vidi le s posredovanjem organov pregona. Čeprav sodišče v obrazložitvi sklepa ni uporabilo terminologije zakona, pa je povsem jasno, da gre za razloge, ki utemeljujejo sklep, da sta pri udeležencu hudo motena tako presoja realnosti kot tudi sposobnost obvladovanja ravnanja.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZPIZ-1 člen 60, 66, 66/3, 249.
začasna nezmožnost za delo - omejitve pri delu - pravice na podlagi invalidnosti
Pri tožniku je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je zdravljenje v smislu pričakovanega izboljšanja zaključeno in da na podlagi takšnega dokončnega stanja tožnik ni več zmožen za delo voznika, pač pa za drugo delo z omejitvami. To pomeni, da se tožnikova začasna nezmožnost za delo lahko ugotavlja ne več za delo voznika, ker je bilo ugotovljeno, da za to delo ni več zmožen, pač pa v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti ne glede na to, ali so bile tožniku priznane pravice iz invalidskega zavarovanja ali ne.
Iz plačilnih list izhaja, da toženec mesečno skupaj z vsemi dodatki iz delovnega razmerja prejme 650,00 EUR. Dohodki tožnice, ki prejema 830,00 EUR mesečno, so sicer boljši, na njej pa je kljub obsegu stikov, ki so bili določeni, na kar opozarja toženec, večji del vzgoje in skrbi za otroka. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da preživninska obveznost toženca znaša 250,00 EUR. Tako bo vsaka stranka krila približno polovico dekličinih potreb.
ZOR člen 45, 45/5, 133, 210, 210/4. ZMZPP člen 23. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 45, 45/6, 133.
spor z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - kraj, kjer leži nepremičnina - hrvaško pravo - predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - spremenjene okoliščine
ZMZPP v 23. členu določa, da je za pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine, treba vedno uporabiti pravo države, na katere ozemlju je nepremičnina. Predmet spora je zahtevek za sklenitev pogodbe za nepremičnino, ki leži na ozemlju Republike Hrvaške. Po citirani določbi bi moralo sodišče prve stopnje pri sojenju uporabiti hrvaško materialno pravo.
načelo proste presoje dokazov - dokazni predlog - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dejansko stanje prekrška
Res je, da mora sodišče v skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku in pri tem enako skrbno pretehtati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. To pa ne pomeni, da mora sodišče slediti vsakemu dokaznemu predlogu obdolženca, pač pa mora izvesti dokaze, ki so pravno pomembni.
ZOR člen 423, 423/1, 424, 424/1, 832, 832/1, 841. CZ člen 145, 145/3, 1060.
solidarne obveznosti - notranje razmerje med solidarnimi dolžniki - zakonsko določena solidarnost - delitev na enake dele - izjema
Skladno s 1. odst. 424. čl. ZOR pa odpade na dolžnika enak del v primeru, če iz pravnih razmerij med udeleženci ne izhaja kaj drugega. V obravnavanem primeru pa bi po mnenju pritožbenega sodišča takšno pravno razmerje pomenilo vprašanje deleža odgovornosti vsakega od solidarnih dolžnikov za nastali carinski dolg.
invalid III. kategorije - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - dokazovanje - mnenje invalidske komisije - javna listina - sodni izvedenec
Ali so pri tožeči stranki (delodajalcu zavarovanca) škodljive snovi presegale dopustne vrednosti, za odločitev o vzroku zavarovančeve bolezni ni bistveno. Bistveno je le, da je bolezen - sideroza pljuč - posledica izpostavljenosti varjenju, tako da se šteje za poklicno bolezen. Doseganje ali preseganje koncentracije škodljivih snovi in zagotavljanje delovnega okolja pa je lahko pomembno za ugotavljanja delodajalčeve odgovornosti za nastanek poklicne bolezni.
OZ člen 149, 150,153, 153/2, 153/3. ZPP člen 254. ZVCP člen 84.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – motorno vozilo in pešec – prispevek oškodovanca – oprostitev odgovornosti – prečkanje ceste izven prehoda za pešce – nepričakovanost dogodka – deljena odgovornost – dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci
Če v naselju, v bližini postajališča za mestni avtobus in 18 m od prehoda za pešce, ob 21. uri pešec prečka (steče čez) cesto, to ni nekaj neobičajnega, izrednega in kot takšnega objektivno nepričakovanega, upoštevaje pri tem posebej skrbnega voznika.
izpolnitev obveznosti iz neobstoječega pogodbenega razmerja - pogodba za nadzor - gospodarska terjatev - odgovornost nadzornika za stvarne napake gradnje
Ni pomembno, kaj je tožena stranka mislila, da je podlaga za plačila, pač pa zgolj, ali je s temi plačili poravnavala obveznost, katere izpolnitev zahteva tožeča stranka s tožbo, torej, ali je bila podlaga za ta plačila Pogodba za nadzor. Če je toženka tožnici plačala kaj, česar glede na obstoječe pogodbeno razmerje med strankama ni bila dolžna, ne more s sklicevanjem na to plačilo zatrjevati izpolnitve svoje obveznosti iz obstoječega pogodbenega razmerja. Z morebitnim plačilom neobstoječe obveznosti nastane novo razmerje med strankama, ki je lahko predmet drugih (drugačnih) zahtevkov.
V času sklepanja pogodbe toženka pridobitne dejavnosti ni opravljala, kar pomeni, da pogoji iz 13. člena OZ v času sklepanja pogodbe niso bili izpolnjeni, pri tem pa ni pomembno, v kakšni pravnoorganizacijski obliki bi toženka kasneje opravljala dejavnost v prostorih, za ureditev katerih sta pravdni stranki sklenili sporno pogodbo.
Dejstvo, da je prišlo na objektu do stvarnih napak, samo po sebi ne pomeni, da tožnica svojega dela ni ustrezno opravljala. Toženka bi morala zatrjevati, da tožnica nadzora ni ustrezno izvajala in pri tem konkretno navesti, katere opustitve nadzora, ki bi ga morala tožnica opraviti, so bile vzrok posameznim napakam.
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. SPZ člen 11. ZPP člen 214, 214/4.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pravni interes
Praviloma se na pravdo napoti tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige. Če tožbe ne vloži, se mora zapuščinski postopek končati glede na zemljiškoknjižne podatke.
Pri uveljavljanju zmotne ugotovitve dejanskega stanja mora pritožnik za uspeh s pritožbo navesti ne le dejstvo, ki je bilo zmotno ugotovljeno, ampak tudi obrazložiti, zakaj je bilo zmotno ugotovljeno.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1. SPZ člen 11, 11/1, 92. ZJC člen 2, 85. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi odločbe državnega organa – razlastitev – odločba ustavnega sodišča – učinkovanje odločbe ustavnega sodišča – varstvo lastnika
Ker se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, odločitev sodišča prve stopnje ne more temeljiti na razveljavljeni določbi.
URS člen 26, 26/1. ZPPSL člen 53, 55, 60, 61. ZST člen 28, 29. ZPP člen 169, 169/2.
odgovornost države za ravnanje stečajnega upravitelja – protipravno ravnanje stečajnega upravitelja – vračilo plačane sodne takse
Pritožbene navedbe tožeče stranke, s katerimi opozarja na paradoksalnost odločitev sodišč, so premalo konkretizirane. Manjkajo namreč konkretne navedbe o tistih posameznih ravnanjih stečajnega sodišča, ki vodijo do zaključka, da je bilo ravnanje stečajnega sodnika, stečajnega senata ali pa predsednika stečajnega senata izpod standarda skrbnosti, ki se od njih pričakuje.
Pravnomočen sklep o plačilu takse ima za posledico prisilno izterjavo (28. in 29. člen ZST). Ker je tožnik prostovoljno plačal sodno takso za pritožbo, je ne more zahtevati nazaj, pa četudi je bil doslej večkrat oproščen plačila sodnih taks.
pooblastilo za zastopanje – zastopanje – brezplačna pravna pomoč – razzdružitev postopka - učinki odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči
Z razdružitvijo prvotno enotnega postopka sta nastala dva, drug od drugega povsem neodvisna postopka. Predmetno tožbo je zato potrebno obravnavati, kot da bi bili že od vsega začetka vloženi dve samostojni tožbi. Učinki odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se nanjo ne morejo raztezati. Narava v tej pravdi obravnavanega zahtevka je povračilna (verzijski zahtevek). Brezplačna pravna pomoč pa je bila tožnici dodeljena le za postopek zaradi dodelitve otroka in določitve preživnine. Enako velja za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.
Pooblastilo je potrebno tudi, če je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč.
Materialnopravno zmotno je sklepanje, da bi v posledici petletnega neizpolnjevanja svojih obveznosti iz naslova kritja obratovalnih stroškov, imelo za posledico prenehanje obveznosti za vse nadaljnje obveznosti iz naslova pripadajočih obratovalnih stroškov.
ZIZ člen 45, 45/3, 45/4. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 90.
zaznamba sklepa o izvršbi – izvršba na podlagi verodostojne listine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnost sklepa o izvršbi
Za zaznambo izvršbe mora biti sklep o izvršbi na nepremičnino pravnomočen samo, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če pa gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pa je podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi lahko tudi sklep o izvršbi, ki še ni pravnomočen.
Ker je z otrokoma v starosti devetih in treh let še veliko dela in vzgojnih obremenitev, na porazdelitev preživninskega bremena ne more vplivati sklicevanje toženca, da je strošek za izvenšolske aktivnosti starejše hčerke odpadel že z zaključkom šolskega leta 2008.
Res toženka ni predložila dokazil za stroške bivanja, vendar je njihov nastanek splošno znan. Tožnica, niti njeni starši, pri katerih živi, niso dolžni nositi stroškov, ki odpadejo na otroka in s tem toženca razbremeniti dela preživninske obveznosti.
Tožniku je bil pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zagovor omogočen. Vabilo na zagovor skupaj s pisno obdolžitvijo mu je tožena stranka pravilno osebno vročila. Tožnik je na dan zagovora poslal pisno opravičilo, da se zagovora ne more udeležiti, ker je v bolniškem staležu. Ker obvestilu ni priložil potrdila, iz katerega bi izhajalo, da so njegove zdravstvene težave takšne narave, da preprečujejo udeležbo na zagovoru, je tožena stranka utemeljeno štela, da niso podani pogoji za preložitev zagovora oziroma da tožnikova odsotnost z zagovora ni upravičena.