Tožnik zaradi nesreče pri delu še vedno trpi škodo na zaslužku, ker pri svojem sedanjem delodajalcu prejema nižjo plačo od plače, ki bi jo prejemal, če bi delal v svojem poklicu orodjar. Ker je jasno, da mu bo škoda v obliki prikrajšanja pri plači nastajala tudi v prihodnje, je tožbeni zahtevek za plačilo rente utemeljen.
ZPIZ-1 člen 12, 159, 159/1, 249. ZUP člen 225, 225/1.
delna invalidska pokojnina - ustavitev izplačevanja za nazaj
Ker je bila tožniku kot invalidu III. kategorije invalidnosti s pravnomočno odločbo priznana pravica do delne invalidske pokojnine, s katero je bilo izrecno odločeno tudi o izplačevanju delne invalidske pokojnine tako, da se zavarovancu v delovnem razmerju oziroma zavarovancu, ki je vključen v obvezno zavarovanje, izplačuje za dneve dela in druge dneve, za katere ima po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela v mesečnem znesku za nazaj, odločba o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine za nazaj, za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, ne posega v pravnomočno priznano pravico do delne invalidske pokojnine, temveč zgolj v njeno izplačevanje. Za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niso bili izpolnjeni pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
prisilna hospitalizacija - nujni postopek - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima pridržana oseba občutek, da se nanj vpliva in da ima prisluhe. Vse to pridržana oseba doživlja kot resnično (in jih ne povezuje z boleznijo), rešitev pa vidi le s posredovanjem organov pregona. Čeprav sodišče v obrazložitvi sklepa ni uporabilo terminologije zakona, pa je povsem jasno, da gre za razloge, ki utemeljujejo sklep, da sta pri udeležencu hudo motena tako presoja realnosti kot tudi sposobnost obvladovanja ravnanja.
invalid III. kategorije - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - dokazovanje - mnenje invalidske komisije - javna listina - sodni izvedenec
Ali so pri tožeči stranki (delodajalcu zavarovanca) škodljive snovi presegale dopustne vrednosti, za odločitev o vzroku zavarovančeve bolezni ni bistveno. Bistveno je le, da je bolezen - sideroza pljuč - posledica izpostavljenosti varjenju, tako da se šteje za poklicno bolezen. Doseganje ali preseganje koncentracije škodljivih snovi in zagotavljanje delovnega okolja pa je lahko pomembno za ugotavljanja delodajalčeve odgovornosti za nastanek poklicne bolezni.
V primeru, da po krivdi delodajalca ali toženca v matični evidenci zavarovancev, ki jo v sodelovanju z delodajalcem vodi toženec, za posamezno obdobje ni podatkov o zavarovančevi plači za odmero pokojnine, zavarovanec plačilo prispevkov lahko dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi, kar mora biti ugotovljeno z zadostno stopnjo verjetnosti. Ob tem, da je bil tožnik kot zavarovanec iz 12. člena ZPIZ kot lastnik zasebnega podjetja dolžan sam vložiti prijavo podatkov o zavarovalni dobi, plačah in osnovah za posamezno koledarsko leto, mu zgolj zaradi tega, ker druge pravne osebe (davčna uprava, agencija za plačilni promet in agencija za javnopravne evidence in storitve) ne razpolagajo več z evidencami glede obračunanih in plačanih prispevkov, obdobja, za katerega v matični evidenci ni podatkov o plači, ni mogoče šteti v zavarovalno dobo, temveč je plačilo prispevkov potrebno ugotoviti z zadostno stopnjo verjetnosti.
ZOR člen 45, 45/5, 133, 210, 210/4. ZMZPP člen 23. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 45, 45/6, 133.
spor z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - kraj, kjer leži nepremičnina - hrvaško pravo - predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - spremenjene okoliščine
ZMZPP v 23. členu določa, da je za pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine, treba vedno uporabiti pravo države, na katere ozemlju je nepremičnina. Predmet spora je zahtevek za sklenitev pogodbe za nepremičnino, ki leži na ozemlju Republike Hrvaške. Po citirani določbi bi moralo sodišče prve stopnje pri sojenju uporabiti hrvaško materialno pravo.
Iz plačilnih list izhaja, da toženec mesečno skupaj z vsemi dodatki iz delovnega razmerja prejme 650,00 EUR. Dohodki tožnice, ki prejema 830,00 EUR mesečno, so sicer boljši, na njej pa je kljub obsegu stikov, ki so bili določeni, na kar opozarja toženec, večji del vzgoje in skrbi za otroka. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da preživninska obveznost toženca znaša 250,00 EUR. Tako bo vsaka stranka krila približno polovico dekličinih potreb.
zaslišanje strank v dokazne namene – razveza zakonske zveze – dokazovanje z zaslišanjem strank – zloraba procesnih pravic
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic takrat, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama.
Dolžnost sodišča je, da stranki omogoči njeno zaslišanje, ne pa tudi, da jo v to prisili. Zaslišanje strank je le eden od dokazov in je namenjen dokazovanju navedb, ne pa predstavitvi dejanskih in pravnih argumentov v sporu.
Ravnanje toženca, ki je preko pooblaščenca skušal ponovno doseči preložitev naroka z zatrjevanim dejstvom obravnave pred drugim sodiščem, za kar je moral vedeti bistveno prej, brez dvoma kaže na poskus zlorabe procesnih pravic. Da je temu tako, kažejo podatki spisa, saj je bila zaradi opravičevanj toženca (praviloma z neustreznimi dokazili) glavna obravnava doslej kar šestkrat preložena.
Tudi v kolikor tožeča stranka ob sklenitvi darilne pogodbe ne bi bila lastnica sporne nepremičnine, ji ni mogoče odrekati pravnega interesa za vložitev tožbe na razvezo darilne pogodbe. Darilna pogodba iz navedenega razloga namreč ni nična.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/3. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Dokončno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi samo po sebi ni zadostna podlaga za zaključek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu zakonita. Ob dejstvu, da tožnik zoper mnenje komisije nima samostojnega pravnega varstva, mora sodišče v individualnem delovnem sporu za ugotovitev nezakonitosti odpovedi po vsebini presojati obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi odločitev komisije. V tem okviru mora tožena stranka dokazati tudi, da je preverila, ali je delavca mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, ali prekvalificirati za drugo delo.
nepravdni postopek - skupnost - odsvojitev poslovnega deleža - delitev poslovnega deleža
V vseh primerih, ko med dvema ali več pravnimi subjekti obstaja neko materialnopravno razmerje, oziroma se zatrjuje, da to obstaja, pa med udeleženci ne pride do dogovora v zvezi z medsebojnimi razmerji, mora ta urediti oziroma o njih odločiti sodišče.
OZ člen 33, 33/1, 33/3, 33/5, 103, 112, 131, 239, 240, 246.
predpogodba – zahteva za sklenitev glavne pogodbe – šestmesečni prekluzivni rok – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – učinki obveznosti – pravica do povračila škode – izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve obveznosti – pogodbena odškodninska odgovornost – oprostitev dolžnika odgovornosti – uporaba določb o povrnitvi škode
Pogodbena odškodninska obveznost lahko obstoji le v obdobju, v katerem pogodbeno razmerje ustvarja učinke med pogodbenima strankama. Tožnik bi moral ob nastopu skrajnega roka za sklenitev glavne pogodbe (in ko je bilo jasno, da tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila) bodisi odstopiti od pogodbe in zahtevati odškodnino (103. in 239. člen OZ) bodisi v zakonskem roku vložiti tožbo na sklenitev glavne pogodbe (peti odstavek 33. člena OZ).
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1. SPZ člen 11, 11/1, 92. ZJC člen 2, 85. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi odločbe državnega organa – razlastitev – odločba ustavnega sodišča – učinkovanje odločbe ustavnega sodišča – varstvo lastnika
Ker se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, odločitev sodišča prve stopnje ne more temeljiti na razveljavljeni določbi.
Materialnopravno zmotno je sklepanje, da bi v posledici petletnega neizpolnjevanja svojih obveznosti iz naslova kritja obratovalnih stroškov, imelo za posledico prenehanje obveznosti za vse nadaljnje obveznosti iz naslova pripadajočih obratovalnih stroškov.
Če je tožeča stranka vlagala v poslovne prostore, ki jih je na podlagi najemne pogodbe tudi uporabljala, toženi stranki (najemoddajalki), ki očitno ni bila lastnica spornih nepremičnin, ni mogla nastati premoženjska korist brez pravne podlage.
Materialnopravno zmotno je zatrjevanje, da naj bi neupravičena korist tožene stranke (najemodajalke in nelastnice) izvirala že iz dejstva, da je tožena stranka ves čas od tožeče stranke (najemnice) prejemala najemnino. Prejeta najemnina ima namreč pogodbeno podlago, zato ni mogoče govoriti, da gre za prejeto korist brez pravne podlage.
ZPP člen 328. ZZK-1 člen 11, 12, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 98, 98/1. ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-6.
predznamba hipoteke – listine, ki so podlaga za predznambo – sklep izvršilnega sodišča – očitna pisna napaka – popravni sklep
Odprava očitne pisne pomote je mogoča tudi v zemljiškoknjižnem postopku. Na napako v sklepu izvršilnega sodišča glede vl. št. bi moralo zemljiškoknjižno sodišče slednjega opozoriti. V kolikor je samo odpravilo to napako, pa to ni vplivalo na pravilnost sklepa, saj je parcelna številka kot identifikacijski znak enaka v sklepu izvršilnega in zemljiškoknjižnega sodišča.
Na podlagi nepravnomočne odločbe dovoljena predznamba se opraviči tako, da oseba, v korist katere je bila dovoljena, predlaga vknjižbo zastavne pravice v vrstnem redu predznamovane pravice na podlagi pravnomočne odločbe. Če bo torej upnik v pravdi uspel, bo pridobil podlago za vknjižbo sedaj zgolj predznamovane zastavne pravice; če pa ne bo uspel, bo odločba, izdana v pravdnem postopku, podlaga za izbris predznambe.
Kršitev določil o obliki povzroči ničnost predpogodbe v delu, ki se je nanašal na ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo in prodajo poslovnega deleža. Ničnost enega od dveh pogodbenih predmetov povzroči zgolj delno ničnost pogodbe, če lahko pogodba obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Ker določil predpogodbe ni mogoče razumeti tako, da bi bila toženčeva obveznost prenosa nepremičnine vzajemna z nasprotno obveznostjo tožnikov, da tožencu preneseta del svojih poslovnih deležev, niti da bi bil to pogoj, da toženčeva obveznost sploh nastopi, je pisna predpogodba o prodaji nepremičnine veljavna.
odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu
Odškodninska odgovornost tožene stranke je podana za škodo, ki je tožniku nastala zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki se je kazalo v tem, da mu ni zagotavljala dela, zaradi česar se je počutil ignoriranega in razvrednotenega, zlasti še ker je delo zanj predstavljalo vrednoto.
ZPP člen 2, 3, 3/3, 3/3-1, 199, 199/1. OZ člen 92. ZGD člen 246. ZGD-1 člen 265, 418, 494, 522.
pripoznava tožbenega zahtevka – razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi – pravni interes – zainteresirana oseba
Pravni interes je treba presojati z vidika, ali bi ugotovitev ničnosti pogodbe (v obravnavanem primeru) intervenientu odprla možnost uveljavitve kakšne njegove pravice ali koristi, ki ji po zakonu pripada.
Po stališču pritožnika je pojem zainteresirane osebe širši od pojma osebe s pravnim interesom. S takim stališčem pritožbeno sodišče ne soglaša, saj pojem zainteresirane osebe tako pravna teorija, kot tudi sodna praksa opredeljujeta z osebo, ki ima pravno korist od uveljavljanja ničnosti pogodbe.
Čim je tožba kot nedopustna zavržena, je s tem izključena pravica tožeče stranke, da v tem postopku izposluje meritorno odločitev sodišča o (ne)utemeljenosti njenega tožbenega zahtevka, s tem pa je izključeno tudi razpolaganje tožene stranke v smislu pripoznave tožbenega zahtevka s ciljem izposlovanja sodbe na podlagi pripoznave, ki je prav tako meritorna odločitev sodišča. Dopustitev takega razpolaganja tožene stranke bi bilo v nasprotju s prisilnim predpisom o nedopustnosti tožbe in izključitvi meritorne obravnave tožbenega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053363
OZ člen 179.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi skaženosti – ugotavljanje skaženosti – ogled brazgotine
Sodišče je pravilno pojasnilo, da je dolžnost sodišča, da v vsakem konkretnem primeru presodi, če gre za tako spremembo zunanjosti, da oškodovanec duševno trpi. Pravilno je poudarilo, da je razen subjektivnih kriterijev treba upoštevati tudi objektivne, v okviru katerih je pomembna tudi opaznost spremenjene zunanjosti. Ogled spremenjene zunanjosti oškodovanca je eden od nujnih dokazov za presojo odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti, razen če to, glede na mesto poškodbe, ni primerno. Ker je zatrjevana brazgotina na oškodovančevem hrbtu, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko si je brazgotino ogledalo.