zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odgovor na tožbo – predložitev pooblastila – posledice nepredložitve pooblastila za odgovor na tožbo – začasno zastopanje po odvetniku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odgovor na tožbo, vložen po odvetniku, je nedvomno vloga odvetnika (v imenu stranke) in ne stranke same, če pa ji manjka pooblastilo, gre za nepopolno vlogo. Ker pa ne gre za tožbo ali pravno sredstvo, je sodišče ne more takoj zavreči, ampak mora v takšnem primeru najprej izpeljati postopek na podlagi določila člena 108 ZPP. V tem primeru pa neizogibno trčimo na določbo 2. odstavka 108. člena ZPP, ki pa za nepopolne vloge (ne glede na vrsto vloge) vložene po odvetniku predpisuje njeno zavrženje, kar pripelje do enake pravne posledice, kot jo je upoštevalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, čeprav na drugi materialnopravni osnovi.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, in zaradi hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepoma ali iz hude malomarnosti, ker je kot novinar v zvezi z opravljanjem svojega dela vodje športne redakcije s predstavnico za stike z javnostjo športne zveze preko sms sporočil, posredovanih z njegovega službenega telefona, komuniciral na neprimeren način ter jo žalil, pri čemer imajo njegova dejanja vse znake nadaljevanega kaznivega dejanja razžalitve.
Pritožbe, ki ni pravočasno vložena, pa sodišče, ne glede na morebitno utemeljenost, po vsebini ne presoja, pač pa jo mora, tako kot je storilo sodišče prve stopnje (3. odstavek 161. člena ZP-1), zavreči.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZPIZ-1 člen 60, 66, 66/3, 249.
začasna nezmožnost za delo - omejitve pri delu - pravice na podlagi invalidnosti
Pri tožniku je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je zdravljenje v smislu pričakovanega izboljšanja zaključeno in da na podlagi takšnega dokončnega stanja tožnik ni več zmožen za delo voznika, pač pa za drugo delo z omejitvami. To pomeni, da se tožnikova začasna nezmožnost za delo lahko ugotavlja ne več za delo voznika, ker je bilo ugotovljeno, da za to delo ni več zmožen, pač pa v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti ne glede na to, ali so bile tožniku priznane pravice iz invalidskega zavarovanja ali ne.
invalid III. kategorije - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - dokazovanje - mnenje invalidske komisije - javna listina - sodni izvedenec
Ali so pri tožeči stranki (delodajalcu zavarovanca) škodljive snovi presegale dopustne vrednosti, za odločitev o vzroku zavarovančeve bolezni ni bistveno. Bistveno je le, da je bolezen - sideroza pljuč - posledica izpostavljenosti varjenju, tako da se šteje za poklicno bolezen. Doseganje ali preseganje koncentracije škodljivih snovi in zagotavljanje delovnega okolja pa je lahko pomembno za ugotavljanja delodajalčeve odgovornosti za nastanek poklicne bolezni.
ZDR člen 18, 18/1, 31, 32, 88, 88/1, 88/1-3. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 43, 43/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Odvetnik lahko po pooblastilu delodajalca poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožnica se ne more razbremeniti odgovornosti za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki je bila v tem, da je odklonila opravljanje dela na terenu, s sklicevanjem na dejstvo, da ji tožena stranka ni pravočasno izplačevala potnih stroškov.
začasna odredba o varstvu in preživljanju skupnih otrok v sporih iz razmerij med starši in otroki – preživninska terjatev – namen začasne odredbe
Začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok v sporih iz razmerij med starši in otroki so oblika začasne pravne zaščite otrok oziroma zavarovanja njihovih koristi med pravdnim postopkom, katerih namen je v olajšanju položaja otroka, ko je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.
Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasnih odredbah ni enak tistemu v sodbi. Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, tako kot v sodbi, pač pa nujno preživljanje.
Tudi v kolikor tožeča stranka ob sklenitvi darilne pogodbe ne bi bila lastnica sporne nepremičnine, ji ni mogoče odrekati pravnega interesa za vložitev tožbe na razvezo darilne pogodbe. Darilna pogodba iz navedenega razloga namreč ni nična.
Ker je z otrokoma v starosti devetih in treh let še veliko dela in vzgojnih obremenitev, na porazdelitev preživninskega bremena ne more vplivati sklicevanje toženca, da je strošek za izvenšolske aktivnosti starejše hčerke odpadel že z zaključkom šolskega leta 2008.
Res toženka ni predložila dokazil za stroške bivanja, vendar je njihov nastanek splošno znan. Tožnica, niti njeni starši, pri katerih živi, niso dolžni nositi stroškov, ki odpadejo na otroka in s tem toženca razbremeniti dela preživninske obveznosti.
Kakor hitro je izbrisna tožba vložena, je podana podlaga za zaznambo takšne tožbe v zemljiški knjigi. V primeru pravnomočne sodne odločbe, s katero je tožbeni zahtevek zavrnjen, pa pride do izbrisa zaznambe zaradi neuspešnega izida postopka v skladu s 84. členom ZZK-1 v zvezi z 245. členom ZZK-1.
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. SPZ člen 11. ZPP člen 214, 214/4.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pravni interes
Praviloma se na pravdo napoti tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige. Če tožbe ne vloži, se mora zapuščinski postopek končati glede na zemljiškoknjižne podatke.
povečanje tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje – popoln pobotni ugovor - nesklepčen pobotni ugovor
Ker tožena stranka ni imela ne pripomb na izvedeniško mnenje, niti ni nikdar nasprotovala zvišanju tožbenega zahtevka, oziroma se o njem sploh ni izrekla, bi ob upoštevanju 2. odstavka 185. člena ZPP prvostopno sodišče tako moralo šteti, da je tožena stranka konkludentno privolila v spremembo tožbe.
Tožena stranka prejela izvedensko mnenje 26. 5. 2008, pa vse do glavne obravnave, dne 13. 2. 2009, nanj ni odgovorila. Morebitne ugovore in zahteve v zvezi z mnenjem, podane na naroku, bi bilo tako moč presojati tudi z vidika zlorabe procesnih pravic in jih v skladu z dol. 1. odst. 11. čl. ZPP ne dopustiti.
Pobotni ugovor ni nepopoln oziroma nerazumljiv, če vsebuje vse potrebne sestavine, torej, če je iz njega mogoče razbrati, kaj tožena stranka z njim uveljavlja in če je umeščen v dejstveni kompleks historičnega dogodka in zato individualiziran. Ni pa nujno takšen ugovor tudi sklepčen, če iz dejstev, ki jih tožena stranka zatrjuje, ne izhaja zatrjevana pravna posledica. Ker nesklepčen ugovor ni formalno pomanjkljiv, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko ni uporabilo določb 108. člena ZPP in tožene stranke ni pozvalo na dopolnitev pobotnega ugovora.
URS člen 26, 26/1. ZPPSL člen 53, 55, 60, 61. ZST člen 28, 29. ZPP člen 169, 169/2.
odgovornost države za ravnanje stečajnega upravitelja – protipravno ravnanje stečajnega upravitelja – vračilo plačane sodne takse
Pritožbene navedbe tožeče stranke, s katerimi opozarja na paradoksalnost odločitev sodišč, so premalo konkretizirane. Manjkajo namreč konkretne navedbe o tistih posameznih ravnanjih stečajnega sodišča, ki vodijo do zaključka, da je bilo ravnanje stečajnega sodnika, stečajnega senata ali pa predsednika stečajnega senata izpod standarda skrbnosti, ki se od njih pričakuje.
Pravnomočen sklep o plačilu takse ima za posledico prisilno izterjavo (28. in 29. člen ZST). Ker je tožnik prostovoljno plačal sodno takso za pritožbo, je ne more zahtevati nazaj, pa četudi je bil doslej večkrat oproščen plačila sodnih taks.
ZPP člen 254, 254/3, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci – pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – odprava pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – postavitev novega izvedenca – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – takojšnje uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka
Glede na dejstvo, da tožeča je stranka svoj predlog za postavitev novega izvedenca utemeljila zgolj s tem, da je izvedenec izpovedal v njeno škodo, je sodišče ravnalo prav, ko je tak predlog zavrnilo. To, da se stranka z mnenjem ne strinja, namreč ni razlog za postavitev novega izvedenca.
ZIZ člen 9, 15, 53, 56, 61, 62, 62/5. ZPP člen 111, 112.
prepozen ugovor – ugovor zoper sklep o izvršbi – zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi – menični spor - menica
Dolžnik bi moral vedeti, da gre v konkretnem primeru za menični spor, zaradi česar velja krajši tridnevni rok. Upnik je v predlogu za izvršbo označil kataloško številko 2 verodostojne listine ter v oznaki dodal brez protesta, kar pomeni, da gre za menico brez protesta. Tako iz predloga za izvršbo jasno izhaja, da gre za menični spor. Nadalje pa je bil dolžnik v 2. točki pravnega pouka v sklepu o izvršbi tudi opozorjen, da rok za vložitev ugovora v meničnih sporih znaša le tri dni.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev naslonilo na več listinskih dokazov, ki jih je v sodbi ustrezno povzelo in ugotovilo vsa odločilna dejstva, dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke pa je pravilno zavrnilo, saj tožena stranka ni določno opredelila tistih spornih dejstev, o katerih naj bi bil njen zakoniti zastopnik zaslišan, izvajanje informativnih dokazov pa ni dovoljeno.
Materialnopravno zmotno je sklepanje, da bi v posledici petletnega neizpolnjevanja svojih obveznosti iz naslova kritja obratovalnih stroškov, imelo za posledico prenehanje obveznosti za vse nadaljnje obveznosti iz naslova pripadajočih obratovalnih stroškov.
Kršitev določil o obliki povzroči ničnost predpogodbe v delu, ki se je nanašal na ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo in prodajo poslovnega deleža. Ničnost enega od dveh pogodbenih predmetov povzroči zgolj delno ničnost pogodbe, če lahko pogodba obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Ker določil predpogodbe ni mogoče razumeti tako, da bi bila toženčeva obveznost prenosa nepremičnine vzajemna z nasprotno obveznostjo tožnikov, da tožencu preneseta del svojih poslovnih deležev, niti da bi bil to pogoj, da toženčeva obveznost sploh nastopi, je pisna predpogodba o prodaji nepremičnine veljavna.