ZIZ člen 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 441, 441/1.
razveljavitev sklepa o izvršbi - nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - umik tožbe - razveljavitev kondemnatorenga dela sklepa o izvršbi - odločitev o izvršilnih stroških v pravdi
S tem, ko je sodišče z izpodbijanim sklepom po temelju razveljavilo 1. točko izreka sklepa o izvršbi (t.i. kondemnatorni del), je hkrati po temelju razveljavilo tudi stroške. Sama višina (odmera) izvršilnih stroškov pa ima učinek le v izvršilnem postopku.
ZOR člen 45, 45/5, 133, 210, 210/4. ZMZPP člen 23. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 45, 45/6, 133.
spor z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - kraj, kjer leži nepremičnina - hrvaško pravo - predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - spremenjene okoliščine
ZMZPP v 23. členu določa, da je za pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine, treba vedno uporabiti pravo države, na katere ozemlju je nepremičnina. Predmet spora je zahtevek za sklenitev pogodbe za nepremičnino, ki leži na ozemlju Republike Hrvaške. Po citirani določbi bi moralo sodišče prve stopnje pri sojenju uporabiti hrvaško materialno pravo.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZPIZ-1 člen 60, 66, 66/3, 249.
začasna nezmožnost za delo - omejitve pri delu - pravice na podlagi invalidnosti
Pri tožniku je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je zdravljenje v smislu pričakovanega izboljšanja zaključeno in da na podlagi takšnega dokončnega stanja tožnik ni več zmožen za delo voznika, pač pa za drugo delo z omejitvami. To pomeni, da se tožnikova začasna nezmožnost za delo lahko ugotavlja ne več za delo voznika, ker je bilo ugotovljeno, da za to delo ni več zmožen, pač pa v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti ne glede na to, ali so bile tožniku priznane pravice iz invalidskega zavarovanja ali ne.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Vsebino pojma nevzdržnost zakonske zveze opredeljujejo vse tiste okoliščine in vzroki, zaradi katerih konkretna zakonska zveza ne temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči.
državna štipendija – Zoisova štipendija – izbirna pravica
Zgolj zato, ker je bila tožnici z odločbo že priznana pravica do državne štipendije, ji ob izpolnjevanju drugih pogojev ni mogoče zavrniti pravice do Zoisove štipendije. Določilo 1. alineje 1. odstavka 9. člena ZŠtip, kjer je kot eden izmed splošnih pogojev za pridobitev štipendije določen pogoj, da štipendijo lahko pridobi upravičenec, če hkrati ne prejema katere od štipendij iz 5. odstavka ZŠtip, katere namen je preprečiti sočasno prejemanje več štipendij, ne omejuje upravičenca, da bi izbral, katero štipendijo, za katero izpolnjuje pogoje, bo prejemal.
V primeru, da po krivdi delodajalca ali toženca v matični evidenci zavarovancev, ki jo v sodelovanju z delodajalcem vodi toženec, za posamezno obdobje ni podatkov o zavarovančevi plači za odmero pokojnine, zavarovanec plačilo prispevkov lahko dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi, kar mora biti ugotovljeno z zadostno stopnjo verjetnosti. Ob tem, da je bil tožnik kot zavarovanec iz 12. člena ZPIZ kot lastnik zasebnega podjetja dolžan sam vložiti prijavo podatkov o zavarovalni dobi, plačah in osnovah za posamezno koledarsko leto, mu zgolj zaradi tega, ker druge pravne osebe (davčna uprava, agencija za plačilni promet in agencija za javnopravne evidence in storitve) ne razpolagajo več z evidencami glede obračunanih in plačanih prispevkov, obdobja, za katerega v matični evidenci ni podatkov o plači, ni mogoče šteti v zavarovalno dobo, temveč je plačilo prispevkov potrebno ugotoviti z zadostno stopnjo verjetnosti.
Tožnik zaradi nesreče pri delu še vedno trpi škodo na zaslužku, ker pri svojem sedanjem delodajalcu prejema nižjo plačo od plače, ki bi jo prejemal, če bi delal v svojem poklicu orodjar. Ker je jasno, da mu bo škoda v obliki prikrajšanja pri plači nastajala tudi v prihodnje, je tožbeni zahtevek za plačilo rente utemeljen.
invalid III. kategorije - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - dokazovanje - mnenje invalidske komisije - javna listina - sodni izvedenec
Ali so pri tožeči stranki (delodajalcu zavarovanca) škodljive snovi presegale dopustne vrednosti, za odločitev o vzroku zavarovančeve bolezni ni bistveno. Bistveno je le, da je bolezen - sideroza pljuč - posledica izpostavljenosti varjenju, tako da se šteje za poklicno bolezen. Doseganje ali preseganje koncentracije škodljivih snovi in zagotavljanje delovnega okolja pa je lahko pomembno za ugotavljanja delodajalčeve odgovornosti za nastanek poklicne bolezni.
vročanje pisanj - pregled spisov – način vročanja – osebna vročitev – naslov za vročanje – vročanje s fikcijo
Toženec ne zatrjuje, da bi se iz naslova stalnega bivališča odselil za več kot tri mesece, niti, da bi upravnemu organu sporočil naslov za vročanje, zato je bila sodba uspešno vročena s fikcijo na naslovu toženčevega stalnega bivališča.
Pri uveljavljanju zmotne ugotovitve dejanskega stanja mora pritožnik za uspeh s pritožbo navesti ne le dejstvo, ki je bilo zmotno ugotovljeno, ampak tudi obrazložiti, zakaj je bilo zmotno ugotovljeno.
Začasni zastopnik nima pritožbe zoper sklep, s katerim je bil postavljen za začasnega zastopnika, saj, razen v izjemnih primerih, zastopanja stranke (dolžnika) ne more odkloniti. Če začasni zastopnik meni, da obstajajo razlogi za odklonitev te funkcije, to sporoči sodišču, ki lahko razveljavi sklep o postavitvi začasnega zastopnika, za kar ni ovir, saj gre za sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053363
OZ člen 179.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi skaženosti – ugotavljanje skaženosti – ogled brazgotine
Sodišče je pravilno pojasnilo, da je dolžnost sodišča, da v vsakem konkretnem primeru presodi, če gre za tako spremembo zunanjosti, da oškodovanec duševno trpi. Pravilno je poudarilo, da je razen subjektivnih kriterijev treba upoštevati tudi objektivne, v okviru katerih je pomembna tudi opaznost spremenjene zunanjosti. Ogled spremenjene zunanjosti oškodovanca je eden od nujnih dokazov za presojo odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti, razen če to, glede na mesto poškodbe, ni primerno. Ker je zatrjevana brazgotina na oškodovančevem hrbtu, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko si je brazgotino ogledalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053303
ZTLR člen 28. ODZ paragraf 418. SPZ člen 43, 43/2. ZPP člen 286, 286/1, 286.b, 286.b/1, 287, 287/2.
priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - dobra vera - izvedba dokazov po koncu glavne obravnave
Zgolj na podlagi dovoljenja ali soglasja zemljiškoknjižnega lastnika zemljišča, da graditelj zgradi na njem objekt, nedobroveren graditelj po pravnih pravilih ODZ ni mogel pridobiti lastninske pravice na nepremičnini po samem zakonu, razen tega pa pridobitev lastninske pravice po pravilih gradnje na tujem svetu izključuje obstoj vsakršnega dogovora o gradnji.
ZPP člen 328. ZZK-1 člen 11, 12, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 98, 98/1. ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-6.
predznamba hipoteke – listine, ki so podlaga za predznambo – sklep izvršilnega sodišča – očitna pisna napaka – popravni sklep
Odprava očitne pisne pomote je mogoča tudi v zemljiškoknjižnem postopku. Na napako v sklepu izvršilnega sodišča glede vl. št. bi moralo zemljiškoknjižno sodišče slednjega opozoriti. V kolikor je samo odpravilo to napako, pa to ni vplivalo na pravilnost sklepa, saj je parcelna številka kot identifikacijski znak enaka v sklepu izvršilnega in zemljiškoknjižnega sodišča.
Na podlagi nepravnomočne odločbe dovoljena predznamba se opraviči tako, da oseba, v korist katere je bila dovoljena, predlaga vknjižbo zastavne pravice v vrstnem redu predznamovane pravice na podlagi pravnomočne odločbe. Če bo torej upnik v pravdi uspel, bo pridobil podlago za vknjižbo sedaj zgolj predznamovane zastavne pravice; če pa ne bo uspel, bo odločba, izdana v pravdnem postopku, podlaga za izbris predznambe.
izpolnitev obveznosti iz neobstoječega pogodbenega razmerja - pogodba za nadzor - gospodarska terjatev - odgovornost nadzornika za stvarne napake gradnje
Ni pomembno, kaj je tožena stranka mislila, da je podlaga za plačila, pač pa zgolj, ali je s temi plačili poravnavala obveznost, katere izpolnitev zahteva tožeča stranka s tožbo, torej, ali je bila podlaga za ta plačila Pogodba za nadzor. Če je toženka tožnici plačala kaj, česar glede na obstoječe pogodbeno razmerje med strankama ni bila dolžna, ne more s sklicevanjem na to plačilo zatrjevati izpolnitve svoje obveznosti iz obstoječega pogodbenega razmerja. Z morebitnim plačilom neobstoječe obveznosti nastane novo razmerje med strankama, ki je lahko predmet drugih (drugačnih) zahtevkov.
V času sklepanja pogodbe toženka pridobitne dejavnosti ni opravljala, kar pomeni, da pogoji iz 13. člena OZ v času sklepanja pogodbe niso bili izpolnjeni, pri tem pa ni pomembno, v kakšni pravnoorganizacijski obliki bi toženka kasneje opravljala dejavnost v prostorih, za ureditev katerih sta pravdni stranki sklenili sporno pogodbo.
Dejstvo, da je prišlo na objektu do stvarnih napak, samo po sebi ne pomeni, da tožnica svojega dela ni ustrezno opravljala. Toženka bi morala zatrjevati, da tožnica nadzora ni ustrezno izvajala in pri tem konkretno navesti, katere opustitve nadzora, ki bi ga morala tožnica opraviti, so bile vzrok posameznim napakam.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pravni interes – spor o obsegu zapuščine – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju
Edino pritožnica ima pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev, da so določene nepremičnine in premičnine, za katere iz uradnih evidenc izhaja, da so last zapustnika, skupno premoženje in da zato ne spadajo v celoti v zapuščino. Pravni interes pa je osnovni predpogoj za vložitev tožbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055720
ZIL-1 člen 123, 123/1, 123/2.
začasna odredba po ZIL-1 – težko nadomestljiva škoda – škodljive posledice – priznanje dejstev – oporekanje trditvam
Pojma težko nadomestljive škode in tehtanja škodljivih posledic sta pravna pojma, ki jih presoja sodišče samo v okviru podanih trditev. Četudi dolžnik ni konkretno oporekal navedbam upnika o nastanku škode in škodljivih posledic, s tem ni pripoznal tožbenega zahtevka (2. odstavek 3. člena ZPP), temveč je priznal dejstva (1. odstavek 214. člena ZPP), ki pa jih sodišče prve stopnje prosto ocenjuje v skladu z materialnim pravom (2. odstavek 123. člena ZIL-1).
SPZ člen 105, 105/4, 105/5, 108, 109, 110, 266, 270.
etažna lastnina – posamezni deli zgradbe – skupni deli zgradbe – solastnina na skupnih delih – lastnina na posameznem delu – neločljiva povezanost – nemožnost delitve solastnine na skupnih delih – določitev deleža na skupnih delih – nastanek etažne lastnine – načini nastanka etažne lastnine
Delež na skupnih delih se po SPZ določi s pravnim aktom, ki je podlaga za nastanek etažne lastnine, za primere, kjer je do nastanka etažne lastnine prišlo prej in etažni lastniki na skupnih delih niso določili solastnih deležev, pa morajo to po 270. členu SPZ storiti v okviru pogodbe o medsebojnih razmerjih, sami ali pa predlagati, da vsebine pogodbe določi sodišče.
Zemljišča, ki je kot skupni del stavbe v etažni lastnini vpisano v osnovni vložek, ni mogoče deliti med solastnike (5. odst 105. člena SPZ).
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1. SPZ člen 11, 11/1, 92. ZJC člen 2, 85. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi odločbe državnega organa – razlastitev – odločba ustavnega sodišča – učinkovanje odločbe ustavnega sodišča – varstvo lastnika
Ker se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, odločitev sodišča prve stopnje ne more temeljiti na razveljavljeni določbi.
pooblastilo za zastopanje – zastopanje – brezplačna pravna pomoč – razzdružitev postopka - učinki odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči
Z razdružitvijo prvotno enotnega postopka sta nastala dva, drug od drugega povsem neodvisna postopka. Predmetno tožbo je zato potrebno obravnavati, kot da bi bili že od vsega začetka vloženi dve samostojni tožbi. Učinki odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se nanjo ne morejo raztezati. Narava v tej pravdi obravnavanega zahtevka je povračilna (verzijski zahtevek). Brezplačna pravna pomoč pa je bila tožnici dodeljena le za postopek zaradi dodelitve otroka in določitve preživnine. Enako velja za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.
Pooblastilo je potrebno tudi, če je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč.