invalid III. kategorije - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - dokazovanje - mnenje invalidske komisije - javna listina - sodni izvedenec
Ali so pri tožeči stranki (delodajalcu zavarovanca) škodljive snovi presegale dopustne vrednosti, za odločitev o vzroku zavarovančeve bolezni ni bistveno. Bistveno je le, da je bolezen - sideroza pljuč - posledica izpostavljenosti varjenju, tako da se šteje za poklicno bolezen. Doseganje ali preseganje koncentracije škodljivih snovi in zagotavljanje delovnega okolja pa je lahko pomembno za ugotavljanja delodajalčeve odgovornosti za nastanek poklicne bolezni.
prisilna hospitalizacija - nujni postopek - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima pridržana oseba občutek, da se nanj vpliva in da ima prisluhe. Vse to pridržana oseba doživlja kot resnično (in jih ne povezuje z boleznijo), rešitev pa vidi le s posredovanjem organov pregona. Čeprav sodišče v obrazložitvi sklepa ni uporabilo terminologije zakona, pa je povsem jasno, da gre za razloge, ki utemeljujejo sklep, da sta pri udeležencu hudo motena tako presoja realnosti kot tudi sposobnost obvladovanja ravnanja.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Vsebino pojma nevzdržnost zakonske zveze opredeljujejo vse tiste okoliščine in vzroki, zaradi katerih konkretna zakonska zveza ne temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči.
ZPIZ-1 člen 12, 159, 159/1, 249. ZUP člen 225, 225/1.
delna invalidska pokojnina - ustavitev izplačevanja za nazaj
Ker je bila tožniku kot invalidu III. kategorije invalidnosti s pravnomočno odločbo priznana pravica do delne invalidske pokojnine, s katero je bilo izrecno odločeno tudi o izplačevanju delne invalidske pokojnine tako, da se zavarovancu v delovnem razmerju oziroma zavarovancu, ki je vključen v obvezno zavarovanje, izplačuje za dneve dela in druge dneve, za katere ima po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela v mesečnem znesku za nazaj, odločba o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine za nazaj, za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, ne posega v pravnomočno priznano pravico do delne invalidske pokojnine, temveč zgolj v njeno izplačevanje. Za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niso bili izpolnjeni pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
Tožnik zaradi nesreče pri delu še vedno trpi škodo na zaslužku, ker pri svojem sedanjem delodajalcu prejema nižjo plačo od plače, ki bi jo prejemal, če bi delal v svojem poklicu orodjar. Ker je jasno, da mu bo škoda v obliki prikrajšanja pri plači nastajala tudi v prihodnje, je tožbeni zahtevek za plačilo rente utemeljen.
Pritožbe, ki ni pravočasno vložena, pa sodišče, ne glede na morebitno utemeljenost, po vsebini ne presoja, pač pa jo mora, tako kot je storilo sodišče prve stopnje (3. odstavek 161. člena ZP-1), zavreči.
zaslišanje strank v dokazne namene – razveza zakonske zveze – dokazovanje z zaslišanjem strank – zloraba procesnih pravic
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic takrat, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama.
Dolžnost sodišča je, da stranki omogoči njeno zaslišanje, ne pa tudi, da jo v to prisili. Zaslišanje strank je le eden od dokazov in je namenjen dokazovanju navedb, ne pa predstavitvi dejanskih in pravnih argumentov v sporu.
Ravnanje toženca, ki je preko pooblaščenca skušal ponovno doseči preložitev naroka z zatrjevanim dejstvom obravnave pred drugim sodiščem, za kar je moral vedeti bistveno prej, brez dvoma kaže na poskus zlorabe procesnih pravic. Da je temu tako, kažejo podatki spisa, saj je bila zaradi opravičevanj toženca (praviloma z neustreznimi dokazili) glavna obravnava doslej kar šestkrat preložena.
ZOR člen 606, 606/2, 606/3, 607, 607/1. ZPP člen 339/2-8.
podjemna pogodba – napake materiala – napake v projektu - odgovornost za stvarne napake – obligacija uspeha
Obveznost izvajalca po podjemni pogodbi je obligacija uspeha, kar pomeni, da je podjemnik dolžan izvršiti delo skladno s pogodbo in po pravilih posla. V skladu z določbo 606. člena ZOR pa je zakonska obveznost prevzemnika posla, da naročnika opozori tako na napake materiala, ki mu ga je izročil naročnik, kakor tudi na pomanjkljivosti v njegovem naročilu in druge okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti, in bi bile lahko pomembne za naročeno delo.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057075
ZZK-1 člen 243, 243/1. OZ člen 435, 435/1.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice v stečaju - prodaja dolžnika v stečaju - razpolagalno upravičenje - kondikcijski zahtevek - odstop od pogodbe - sklepčnost tožbe
V posledici odstopa stečajne upraviteljice je (ne glede na veljavnost odstopa) pravna prednica tožnice (lahko) pridobila kondikcijski (vrnitveni) zahtevek, ne pa tudi lastninske pravice spornih nepremičnin oziroma nepremičnin, ki so bile predmet tangiranih pogodb (le-ta je z vknjižbo prešla na pravno prednico toženke oziroma toženko). Tangirana vknjižba (v trenutku njenega učinkovanja) ni bila materialnopravno neveljavna (temveč je kvečjemu to šele postala - z odpovedjo). Poleg tega pravna prednica toženke v trenutku sklepanja zavezovalnega pravnega posla s tožnico (njeno pravno prednico) ni imela razpolagalnega upravičenja, zato tega tudi ni mogla (veljavno) prenesti na tožnico, s čimer bi ta pridobila upravičenje (aktivno legitimacijo) za uveljavljanje izbrisne tožbe (kršitev pravice določene osebe na nepremičnini). Tožnica (njena pravna prednica) je (iz obligacijskega razmerja s prodajalko) pridobila le upravičenje zahtevati izpolnitev pogodbene obveznosti izročitve stvari (tangiranih nepremičnin - predmeta pogodb) tako, da bo na njej pridobila lastninsko pravico, ne pa tudi kakšne pravice na navedenih nepremičninah (kar je ena od predpostavk izbrisne tožbe).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053303
ZTLR člen 28. ODZ paragraf 418. SPZ člen 43, 43/2. ZPP člen 286, 286/1, 286.b, 286.b/1, 287, 287/2.
priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - dobra vera - izvedba dokazov po koncu glavne obravnave
Zgolj na podlagi dovoljenja ali soglasja zemljiškoknjižnega lastnika zemljišča, da graditelj zgradi na njem objekt, nedobroveren graditelj po pravnih pravilih ODZ ni mogel pridobiti lastninske pravice na nepremičnini po samem zakonu, razen tega pa pridobitev lastninske pravice po pravilih gradnje na tujem svetu izključuje obstoj vsakršnega dogovora o gradnji.
OZ člen 149, 150,153, 153/2, 153/3. ZPP člen 254. ZVCP člen 84.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – motorno vozilo in pešec – prispevek oškodovanca – oprostitev odgovornosti – prečkanje ceste izven prehoda za pešce – nepričakovanost dogodka – deljena odgovornost – dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci
Če v naselju, v bližini postajališča za mestni avtobus in 18 m od prehoda za pešce, ob 21. uri pešec prečka (steče čez) cesto, to ni nekaj neobičajnega, izrednega in kot takšnega objektivno nepričakovanega, upoštevaje pri tem posebej skrbnega voznika.
SPZ člen 24, 26, 32, 33, 34, 35. ZPP člen 213, 214, 426.
posest – imetništvo – motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva posesti – varstvo med več posestniki – neposredna oblast nad stvarjo – soposest – prehod skozi trgovino – izključnost posesti – dostopnost posesti – narava prehajanja skozi trgovino – prekarij – posestno varstvo prekarista – posest služnosti – posest pravice
Posest ni vsako fizično razmerje osebe do stvari, ampak zgolj tisto, ki zadovoljuje kriterije zunanje vidnosti, trajnosti, izključnosti in dostopnosti. Ti kriteriji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno. Tožeče stranke niso imele izključujoče posesti nad prehodom, kar pomeni, da niso imele možnosti odvrniti tretjih oseb od souporabe stvari, poleg tega pa niso imele dostopnosti nad stvarjo, saj so lahko neovirano dostopale čez prehod zgolj v odpiralnem času tožene stranke.
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice in na tej podlagi varstvo služnosti ni več mogoče.
delitev skupnega premoženja – predmet delitve – spor o obsegu skupnega premoženja – prekinitev postopka – vezanost strank na napotitveni sklep
Predmet delitve ne morejo biti stvari, ki so prodane in niso več v posesti udeležencev.
Stranka ni vezana na napotitveni sklep glede vložitve tožbe za ureditev spornega razmerja. Sklep o napotitvi na pravdo veže udeležence le glede vprašanja, kdo je tisti, ki mora tožiti, nikakor pa ne glede velikosti uveljavljenega deleža. Tožeča stranka je tista, ki nosi breme pravilne objektivne in subjektivne opredelitve tožbenega zahtevka, zato na napotitveni sklep vsebinsko ni vezana.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – obrazloženost odgovora na tožbo
Za obrazloženost odgovora na tožbo povsem zadošča, da iz njega izhaja, da tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku in da pojasni razloge svojega nasprotovanja oziroma razloži, zakaj se upira tožbenemu zahtevku.
Določbe 2. odstavka 278. člena ZPP ni mogoče razumeti tako, kot jo razlaga tožnik, saj ne določa, da je za obrazloženost odgovora na tožbo pogoj tudi priložitev listin in predložitev dokazov. Če bi imel zakonodajalec tak namen, bi tak pogoj izrecno določil tudi v 2. odstavku 278. člena ZPP, tako kot je to storil v 1. odstavku tega člena.
ZIZ člen 45, 45/3, 45/4. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 90.
zaznamba sklepa o izvršbi – izvršba na podlagi verodostojne listine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnost sklepa o izvršbi
Za zaznambo izvršbe mora biti sklep o izvršbi na nepremičnino pravnomočen samo, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če pa gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pa je podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi lahko tudi sklep o izvršbi, ki še ni pravnomočen.
izločitev v korist potomcev – nova dejstva – pritožbena novota v pritožbenem postopku v zapuščinskem postopku
Glede na to, da so dediči v konkretni zadevi prava neuke stranke, upoštevaje naravo zahtevka iz 32. čl. ZD, ki je delno tudi dednopravne narave (zahtevek je odvisen od uvedbe dedovanja), kar pomeni, da se ta zahtevek uveljavlja v okviru zapuščinskega postopka, bi novota lahko vplivala na obseg zapuščine, pri čemer je zakonodajalec predvidel, da se v zapuščinskem postopku čim natančneje razčistijo tudi vsa vprašanja, povezana z obsegom zapuščine v razmerju med dediči, je pritožbeno sodišče pritožbeno novoto dovolilo.
ZPP člen 2, 3, 3/3, 3/3-1, 199, 199/1. OZ člen 92. ZGD člen 246. ZGD-1 člen 265, 418, 494, 522.
pripoznava tožbenega zahtevka – razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi – pravni interes – zainteresirana oseba
Pravni interes je treba presojati z vidika, ali bi ugotovitev ničnosti pogodbe (v obravnavanem primeru) intervenientu odprla možnost uveljavitve kakšne njegove pravice ali koristi, ki ji po zakonu pripada.
Po stališču pritožnika je pojem zainteresirane osebe širši od pojma osebe s pravnim interesom. S takim stališčem pritožbeno sodišče ne soglaša, saj pojem zainteresirane osebe tako pravna teorija, kot tudi sodna praksa opredeljujeta z osebo, ki ima pravno korist od uveljavljanja ničnosti pogodbe.
Čim je tožba kot nedopustna zavržena, je s tem izključena pravica tožeče stranke, da v tem postopku izposluje meritorno odločitev sodišča o (ne)utemeljenosti njenega tožbenega zahtevka, s tem pa je izključeno tudi razpolaganje tožene stranke v smislu pripoznave tožbenega zahtevka s ciljem izposlovanja sodbe na podlagi pripoznave, ki je prav tako meritorna odločitev sodišča. Dopustitev takega razpolaganja tožene stranke bi bilo v nasprotju s prisilnim predpisom o nedopustnosti tožbe in izključitvi meritorne obravnave tožbenega zahtevka.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/3. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Dokončno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi samo po sebi ni zadostna podlaga za zaključek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu zakonita. Ob dejstvu, da tožnik zoper mnenje komisije nima samostojnega pravnega varstva, mora sodišče v individualnem delovnem sporu za ugotovitev nezakonitosti odpovedi po vsebini presojati obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi odločitev komisije. V tem okviru mora tožena stranka dokazati tudi, da je preverila, ali je delavca mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, ali prekvalificirati za drugo delo.
gradbena pogodba – popis del – dodatna dela – oblika gradbene pogodbe – aneks k pogodbi
Da bi bil popis del lahko odločilen za dokazovanje, katere obveznosti je tožeča stranka s pogodbo prevzela, bi tožena stranka morala dokazati najprej, da so predloženi popisi del in predizmere sestavni del Osnovne pogodbe, sklenjene med investitorjem in toženo stranko, in bi kot taki lahko vplivali tudi na obseg prevzetih obveznosti tožeče stranke.
Določba pogodbe, v kateri sta se tožena stranka in investitor dogovorila, da je potrebno za dodatna dela skleniti aneks k pogodbi, ni mogoče podvesti pod določbo 2. odstavka 70. člena ZOR, po kateri pogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki, nima pravnega učinka, če sta stranki dogovorili, da je pogoj za njeno veljavnost posebna oblika. Iz prej navedenega pogodbenega določila namreč ne izhaja, da sta pogodbeni stranki posebno obliko dogovorili kot pogoj za veljavnost aneksa, temveč le, da je za dodatna dela potrebno skleniti aneks.