zaslišanje strank v dokazne namene – razveza zakonske zveze – dokazovanje z zaslišanjem strank – zloraba procesnih pravic
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic takrat, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama.
Dolžnost sodišča je, da stranki omogoči njeno zaslišanje, ne pa tudi, da jo v to prisili. Zaslišanje strank je le eden od dokazov in je namenjen dokazovanju navedb, ne pa predstavitvi dejanskih in pravnih argumentov v sporu.
Ravnanje toženca, ki je preko pooblaščenca skušal ponovno doseči preložitev naroka z zatrjevanim dejstvom obravnave pred drugim sodiščem, za kar je moral vedeti bistveno prej, brez dvoma kaže na poskus zlorabe procesnih pravic. Da je temu tako, kažejo podatki spisa, saj je bila zaradi opravičevanj toženca (praviloma z neustreznimi dokazili) glavna obravnava doslej kar šestkrat preložena.
ZDR člen 72, 129. ZGD člen 246, 246/1. ZBan člen 14, 22.
plača – dodatek za delovno dobo – individualna pogodba o zaposlitvi – poslovodna oseba
Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi (v kateri ni bilo posebej določeno, da je upravičena do dodatka za delovno dobo), kljub temu da – ker ni bila članica uprave banke – ni spadala med poslovodne osebe v smislu 72. čl. ZDR. Tako je, četudi je prejemala višjo plačo od izhodiščne plače po panožni kolektivni pogodbi, upravičena do dodatka za delovno dobo.
ZIZ člen 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 441, 441/1.
razveljavitev sklepa o izvršbi - nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - umik tožbe - razveljavitev kondemnatorenga dela sklepa o izvršbi - odločitev o izvršilnih stroških v pravdi
S tem, ko je sodišče z izpodbijanim sklepom po temelju razveljavilo 1. točko izreka sklepa o izvršbi (t.i. kondemnatorni del), je hkrati po temelju razveljavilo tudi stroške. Sama višina (odmera) izvršilnih stroškov pa ima učinek le v izvršilnem postopku.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, in zaradi hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepoma ali iz hude malomarnosti, ker je kot novinar v zvezi z opravljanjem svojega dela vodje športne redakcije s predstavnico za stike z javnostjo športne zveze preko sms sporočil, posredovanih z njegovega službenega telefona, komuniciral na neprimeren način ter jo žalil, pri čemer imajo njegova dejanja vse znake nadaljevanega kaznivega dejanja razžalitve.
Tožnik zaradi nesreče pri delu še vedno trpi škodo na zaslužku, ker pri svojem sedanjem delodajalcu prejema nižjo plačo od plače, ki bi jo prejemal, če bi delal v svojem poklicu orodjar. Ker je jasno, da mu bo škoda v obliki prikrajšanja pri plači nastajala tudi v prihodnje, je tožbeni zahtevek za plačilo rente utemeljen.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Vsebino pojma nevzdržnost zakonske zveze opredeljujejo vse tiste okoliščine in vzroki, zaradi katerih konkretna zakonska zveza ne temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči.
državna štipendija – Zoisova štipendija – izbirna pravica
Zgolj zato, ker je bila tožnici z odločbo že priznana pravica do državne štipendije, ji ob izpolnjevanju drugih pogojev ni mogoče zavrniti pravice do Zoisove štipendije. Določilo 1. alineje 1. odstavka 9. člena ZŠtip, kjer je kot eden izmed splošnih pogojev za pridobitev štipendije določen pogoj, da štipendijo lahko pridobi upravičenec, če hkrati ne prejema katere od štipendij iz 5. odstavka ZŠtip, katere namen je preprečiti sočasno prejemanje več štipendij, ne omejuje upravičenca, da bi izbral, katero štipendijo, za katero izpolnjuje pogoje, bo prejemal.
invalid III. kategorije - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - dokazovanje - mnenje invalidske komisije - javna listina - sodni izvedenec
Ali so pri tožeči stranki (delodajalcu zavarovanca) škodljive snovi presegale dopustne vrednosti, za odločitev o vzroku zavarovančeve bolezni ni bistveno. Bistveno je le, da je bolezen - sideroza pljuč - posledica izpostavljenosti varjenju, tako da se šteje za poklicno bolezen. Doseganje ali preseganje koncentracije škodljivih snovi in zagotavljanje delovnega okolja pa je lahko pomembno za ugotavljanja delodajalčeve odgovornosti za nastanek poklicne bolezni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0002552
ZP-1-UPB3 člen 67, 155, 159, 163, 163/9. ZKP člen 18, 236, 237, 240, 242, 242/2.
postopek o prekršku - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov - privilegirana priča - pravni pouk o oprostitvi dolžnosti pričevanja - pomanjkljiv pravni pouk - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Odpoved pravici iz čl. 236 ZKP in izjava priče, da bo po danem pravnem pouku o možnosti, da se pričanju odpove, vseeno pričala, mora biti v zapisniku o zaslišanju priče izrecno zapisana. Če pouk in odpoved pravici, ki jo ima privilegirana priča, nista zapisana v zapisnik, je njena izpovedba neveljaven dokaz, tudi, če ji je bil pouk dejansko dan oz. se je morda priča tej pravici celo odpovedala.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0055454
ZIZ člen 17, 26, 55, 238, 238/2. OZ člen 33.
izvršilni naslov - notarski zapis pogodbe - pogojna in vzajemna obveznost - menjalna pogodba - izjava volje - zemljiškoknjižno dovolilo - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik – predpogodba - tožba na izjavo volje
V primeru, da bi stranki res soglašali, da po 28. 02. 2009 med njima velja menjalna pogodba, ki jo predstavlja obravnavani notarski zapis, bi moral le-ta vsebovati vse elemente menjalne pogodbe, da bi se v skladu z določbo 238. člena ZIZ v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe v določenem roku, štelo, da je obveznost izpolnjena. V takem primeru zato upnik niti ne bi imel pravnega interesa za vodenje izvršilnega postopka, katerega namen je dolžnika prisiliti k izpolnitvi obveznosti. Tako pa višje sodišče ugotavlja, da je bila s predmetnim notarskim zapisom sklenjena le predpogodba, s katero sta stranki prevzeli obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna – menjalna pogodba. Na taki podlagi pa ima upnik možnost le s tožbo zahtevati od dolžnice, da sklene glavno pogodbo, v kateri mora želeno izjavo volje v celoti in izrecno povzeti v tožbeni predlog, saj se bo v skladu z določbo 238. člena ZIZ v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe v določenem roku, štelo, da je obveznost izpolnjena s pravnomočnostjo sodbe in bo izrek sodbe nadomestil pogodbo.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – obrazloženost odgovora na tožbo
Za obrazloženost odgovora na tožbo povsem zadošča, da iz njega izhaja, da tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku in da pojasni razloge svojega nasprotovanja oziroma razloži, zakaj se upira tožbenemu zahtevku.
Določbe 2. odstavka 278. člena ZPP ni mogoče razumeti tako, kot jo razlaga tožnik, saj ne določa, da je za obrazloženost odgovora na tožbo pogoj tudi priložitev listin in predložitev dokazov. Če bi imel zakonodajalec tak namen, bi tak pogoj izrecno določil tudi v 2. odstavku 278. člena ZPP, tako kot je to storil v 1. odstavku tega člena.
URS člen 26, 26/1. ZPPSL člen 53, 55, 60, 61. ZST člen 28, 29. ZPP člen 169, 169/2.
odgovornost države za ravnanje stečajnega upravitelja – protipravno ravnanje stečajnega upravitelja – vračilo plačane sodne takse
Pritožbene navedbe tožeče stranke, s katerimi opozarja na paradoksalnost odločitev sodišč, so premalo konkretizirane. Manjkajo namreč konkretne navedbe o tistih posameznih ravnanjih stečajnega sodišča, ki vodijo do zaključka, da je bilo ravnanje stečajnega sodnika, stečajnega senata ali pa predsednika stečajnega senata izpod standarda skrbnosti, ki se od njih pričakuje.
Pravnomočen sklep o plačilu takse ima za posledico prisilno izterjavo (28. in 29. člen ZST). Ker je tožnik prostovoljno plačal sodno takso za pritožbo, je ne more zahtevati nazaj, pa četudi je bil doslej večkrat oproščen plačila sodnih taks.
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke le do razpisa glavne obravnave, tako da sklep o nepristojnosti, sprejet na prvem naroku za glavno obravnavo, ni zakonit.
izločitev v korist potomcev – nova dejstva – pritožbena novota v pritožbenem postopku v zapuščinskem postopku
Glede na to, da so dediči v konkretni zadevi prava neuke stranke, upoštevaje naravo zahtevka iz 32. čl. ZD, ki je delno tudi dednopravne narave (zahtevek je odvisen od uvedbe dedovanja), kar pomeni, da se ta zahtevek uveljavlja v okviru zapuščinskega postopka, bi novota lahko vplivala na obseg zapuščine, pri čemer je zakonodajalec predvidel, da se v zapuščinskem postopku čim natančneje razčistijo tudi vsa vprašanja, povezana z obsegom zapuščine v razmerju med dediči, je pritožbeno sodišče pritožbeno novoto dovolilo.
URS člen 2, 21, 22. ZPP člen 5, 12, 14, 152, 212, 214, 262, 280, 339, 339/2, 339/2-8. ZKP člen 194.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – pravica do izjave v postopku – pravica do prisotnosti na glavni obravnavi – kontradiktornost – prihod stranke na narok iz zapora – priprava na narok – uporaba prisilnih ukrepov zoper stranko
V pravdnem postopku je omogočena udeležba na naroku tudi strankam, ki prestajajo zaporno kazen, a pod pogojem, da si stroške poti in varovanja predhodno krijejo sami.
V pravdnem postopku zoper stranke ni mogoče uporabljati prisilnih ukrepov za zagotovitev njihove navzočnosti na glavni obravnavi, kot je to značilno za kazenski postopek. Sodišče zgolj obvesti upravo zapora, da mora omogočiti zaporniku udeležbo na naroku v pravdni zadevi, če stroške poti na sodišče krije sam.
ZIZ člen 45, 45/3, 45/4. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 90.
zaznamba sklepa o izvršbi – izvršba na podlagi verodostojne listine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnost sklepa o izvršbi
Za zaznambo izvršbe mora biti sklep o izvršbi na nepremičnino pravnomočen samo, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če pa gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pa je podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi lahko tudi sklep o izvršbi, ki še ni pravnomočen.
Za tožečo stranko ne pride v poštev taksna oprostitev v smislu 10. člena ZST-1, čeprav izvaja tudi javna pooblastila. Gre namreč za zavod, ki ni v sestavi nobenega ministrstva kot državnega organa, v njegovi upravljalski strukturi pa tudi ni predstavnikov države.
Za uporabo pravne podlage iz 3. odstavka 779. člena OZ se zahteva izkaz, da višina plačila, dogovorjena z mandatno pogodbo, v znatnem deležu odstopa od višine plačila, ki je v pravnem prometu običajna za take posle.
gradbena pogodba – popis del – dodatna dela – oblika gradbene pogodbe – aneks k pogodbi
Da bi bil popis del lahko odločilen za dokazovanje, katere obveznosti je tožeča stranka s pogodbo prevzela, bi tožena stranka morala dokazati najprej, da so predloženi popisi del in predizmere sestavni del Osnovne pogodbe, sklenjene med investitorjem in toženo stranko, in bi kot taki lahko vplivali tudi na obseg prevzetih obveznosti tožeče stranke.
Določba pogodbe, v kateri sta se tožena stranka in investitor dogovorila, da je potrebno za dodatna dela skleniti aneks k pogodbi, ni mogoče podvesti pod določbo 2. odstavka 70. člena ZOR, po kateri pogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki, nima pravnega učinka, če sta stranki dogovorili, da je pogoj za njeno veljavnost posebna oblika. Iz prej navedenega pogodbenega določila namreč ne izhaja, da sta pogodbeni stranki posebno obliko dogovorili kot pogoj za veljavnost aneksa, temveč le, da je za dodatna dela potrebno skleniti aneks.
ZPP člen 2, 3, 3/3, 3/3-1, 199, 199/1. OZ člen 92. ZGD člen 246. ZGD-1 člen 265, 418, 494, 522.
pripoznava tožbenega zahtevka – razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi – pravni interes – zainteresirana oseba
Pravni interes je treba presojati z vidika, ali bi ugotovitev ničnosti pogodbe (v obravnavanem primeru) intervenientu odprla možnost uveljavitve kakšne njegove pravice ali koristi, ki ji po zakonu pripada.
Po stališču pritožnika je pojem zainteresirane osebe širši od pojma osebe s pravnim interesom. S takim stališčem pritožbeno sodišče ne soglaša, saj pojem zainteresirane osebe tako pravna teorija, kot tudi sodna praksa opredeljujeta z osebo, ki ima pravno korist od uveljavljanja ničnosti pogodbe.
Čim je tožba kot nedopustna zavržena, je s tem izključena pravica tožeče stranke, da v tem postopku izposluje meritorno odločitev sodišča o (ne)utemeljenosti njenega tožbenega zahtevka, s tem pa je izključeno tudi razpolaganje tožene stranke v smislu pripoznave tožbenega zahtevka s ciljem izposlovanja sodbe na podlagi pripoznave, ki je prav tako meritorna odločitev sodišča. Dopustitev takega razpolaganja tožene stranke bi bilo v nasprotju s prisilnim predpisom o nedopustnosti tožbe in izključitvi meritorne obravnave tožbenega zahtevka.