Iz plačilnih list izhaja, da toženec mesečno skupaj z vsemi dodatki iz delovnega razmerja prejme 650,00 EUR. Dohodki tožnice, ki prejema 830,00 EUR mesečno, so sicer boljši, na njej pa je kljub obsegu stikov, ki so bili določeni, na kar opozarja toženec, večji del vzgoje in skrbi za otroka. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da preživninska obveznost toženca znaša 250,00 EUR. Tako bo vsaka stranka krila približno polovico dekličinih potreb.
začasna odredba o varstvu in preživljanju skupnih otrok v sporih iz razmerij med starši in otroki – preživninska terjatev – namen začasne odredbe
Začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok v sporih iz razmerij med starši in otroki so oblika začasne pravne zaščite otrok oziroma zavarovanja njihovih koristi med pravdnim postopkom, katerih namen je v olajšanju položaja otroka, ko je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.
Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasnih odredbah ni enak tistemu v sodbi. Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, tako kot v sodbi, pač pa nujno preživljanje.
načelo proste presoje dokazov - dokazni predlog - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dejansko stanje prekrška
Res je, da mora sodišče v skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku in pri tem enako skrbno pretehtati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. To pa ne pomeni, da mora sodišče slediti vsakemu dokaznemu predlogu obdolženca, pač pa mora izvesti dokaze, ki so pravno pomembni.
Tožnik zaradi nesreče pri delu še vedno trpi škodo na zaslužku, ker pri svojem sedanjem delodajalcu prejema nižjo plačo od plače, ki bi jo prejemal, če bi delal v svojem poklicu orodjar. Ker je jasno, da mu bo škoda v obliki prikrajšanja pri plači nastajala tudi v prihodnje, je tožbeni zahtevek za plačilo rente utemeljen.
ZOR člen 45, 45/5, 133, 210, 210/4. ZMZPP člen 23. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 45, 45/6, 133.
spor z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - kraj, kjer leži nepremičnina - hrvaško pravo - predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - spremenjene okoliščine
ZMZPP v 23. členu določa, da je za pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine, treba vedno uporabiti pravo države, na katere ozemlju je nepremičnina. Predmet spora je zahtevek za sklenitev pogodbe za nepremičnino, ki leži na ozemlju Republike Hrvaške. Po citirani določbi bi moralo sodišče prve stopnje pri sojenju uporabiti hrvaško materialno pravo.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odgovor na tožbo – predložitev pooblastila – posledice nepredložitve pooblastila za odgovor na tožbo – začasno zastopanje po odvetniku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odgovor na tožbo, vložen po odvetniku, je nedvomno vloga odvetnika (v imenu stranke) in ne stranke same, če pa ji manjka pooblastilo, gre za nepopolno vlogo. Ker pa ne gre za tožbo ali pravno sredstvo, je sodišče ne more takoj zavreči, ampak mora v takšnem primeru najprej izpeljati postopek na podlagi določila člena 108 ZPP. V tem primeru pa neizogibno trčimo na določbo 2. odstavka 108. člena ZPP, ki pa za nepopolne vloge (ne glede na vrsto vloge) vložene po odvetniku predpisuje njeno zavrženje, kar pripelje do enake pravne posledice, kot jo je upoštevalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, čeprav na drugi materialnopravni osnovi.
ZPIZ-1 člen 12, 159, 159/1, 249. ZUP člen 225, 225/1.
delna invalidska pokojnina - ustavitev izplačevanja za nazaj
Ker je bila tožniku kot invalidu III. kategorije invalidnosti s pravnomočno odločbo priznana pravica do delne invalidske pokojnine, s katero je bilo izrecno odločeno tudi o izplačevanju delne invalidske pokojnine tako, da se zavarovancu v delovnem razmerju oziroma zavarovancu, ki je vključen v obvezno zavarovanje, izplačuje za dneve dela in druge dneve, za katere ima po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela v mesečnem znesku za nazaj, odločba o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine za nazaj, za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, ne posega v pravnomočno priznano pravico do delne invalidske pokojnine, temveč zgolj v njeno izplačevanje. Za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niso bili izpolnjeni pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
zaslišanje strank v dokazne namene – razveza zakonske zveze – dokazovanje z zaslišanjem strank – zloraba procesnih pravic
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic takrat, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama.
Dolžnost sodišča je, da stranki omogoči njeno zaslišanje, ne pa tudi, da jo v to prisili. Zaslišanje strank je le eden od dokazov in je namenjen dokazovanju navedb, ne pa predstavitvi dejanskih in pravnih argumentov v sporu.
Ravnanje toženca, ki je preko pooblaščenca skušal ponovno doseči preložitev naroka z zatrjevanim dejstvom obravnave pred drugim sodiščem, za kar je moral vedeti bistveno prej, brez dvoma kaže na poskus zlorabe procesnih pravic. Da je temu tako, kažejo podatki spisa, saj je bila zaradi opravičevanj toženca (praviloma z neustreznimi dokazili) glavna obravnava doslej kar šestkrat preložena.
nepravdni postopek - skupnost - odsvojitev poslovnega deleža - delitev poslovnega deleža
V vseh primerih, ko med dvema ali več pravnimi subjekti obstaja neko materialnopravno razmerje, oziroma se zatrjuje, da to obstaja, pa med udeleženci ne pride do dogovora v zvezi z medsebojnimi razmerji, mora ta urediti oziroma o njih odločiti sodišče.
nastanek taksne obveznosti – oprostitev plačila sodnih taks – nadaljevanje postopka v pravdi – doplačilo sodne takse za pravdni postopek – predlog za oprostitev doplačila sodnih taks
Taksna obveznost za doplačilo sodne takse za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču (2. točka 2. odstavka 5. člena ZST-1).
Tožeča stranka je bila s sprejemom sklepa, s katerim je izvršilno sodišče med drugim odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku, seznanjena, da bo nastala njena taksna obveznost za doplačilo takse za pravdni postopek, zato bi, če je mislila, da so podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, morala takoj vložiti predlog za oprostitev doplačila sodne takse za pravdni postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064046
SPZ člen 25, 65, 66, 100.
solastnina – način uporabe solastnine– izključna uporaba – skupna uporaba - varstvo solastnika
Solastniki lahko solastno stvar uporabljajo tako, da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari (deljena posest) ali pa da posest vsi izvršujejo hkrati (hkratna posest), mogoča pa je tudi kombinacija obojega. Odločilna je volja solastnikov, pri tem pa ni nujno, da način uporabe/posesti ustreza pravnemu razmerju idealnih deležev. Solastnik, ki stvar poseduje v manjšem obsegu, kot mu pripada, ne sme samovoljno spremeniti dosedanjega izvrševanja načina posesti, lahko pa zahteva, da mu takšno ustrezno (njegovemu solastniškemu delu odgovarjajočo) uporabo določi sodišče na podlagi njegove solastninske pravice. Sporazum o načinu delitve stvari ali sporazum o načinu uporabe stvari med solastniki pa uživa pravno varstvo po 100. členu SPZ.
ZZLPPO člen 3, 3/3, 6, 6/1, 7. ZPP člen 318, 338, 338/2.
lastninsko preoblikovanje podjetij – neolastninjeni družbeni kapital – nepremičnine, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci – zamudna sodba
Nepremičnine lastninsko preoblikovanega podjetja, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci, so z uveljavitvijo ZZLPPO na podlagi samega zakona v lasti SRD. Razlog, zaradi katerega premoženje ni bilo v bilanci, ni pomemben.
ZPP člen 2, 3, 3/3, 3/3-1, 199, 199/1. OZ člen 92. ZGD člen 246. ZGD-1 člen 265, 418, 494, 522.
pripoznava tožbenega zahtevka – razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi – pravni interes – zainteresirana oseba
Pravni interes je treba presojati z vidika, ali bi ugotovitev ničnosti pogodbe (v obravnavanem primeru) intervenientu odprla možnost uveljavitve kakšne njegove pravice ali koristi, ki ji po zakonu pripada.
Po stališču pritožnika je pojem zainteresirane osebe širši od pojma osebe s pravnim interesom. S takim stališčem pritožbeno sodišče ne soglaša, saj pojem zainteresirane osebe tako pravna teorija, kot tudi sodna praksa opredeljujeta z osebo, ki ima pravno korist od uveljavljanja ničnosti pogodbe.
Čim je tožba kot nedopustna zavržena, je s tem izključena pravica tožeče stranke, da v tem postopku izposluje meritorno odločitev sodišča o (ne)utemeljenosti njenega tožbenega zahtevka, s tem pa je izključeno tudi razpolaganje tožene stranke v smislu pripoznave tožbenega zahtevka s ciljem izposlovanja sodbe na podlagi pripoznave, ki je prav tako meritorna odločitev sodišča. Dopustitev takega razpolaganja tožene stranke bi bilo v nasprotju s prisilnim predpisom o nedopustnosti tožbe in izključitvi meritorne obravnave tožbenega zahtevka.
Pri uveljavljanju zmotne ugotovitve dejanskega stanja mora pritožnik za uspeh s pritožbo navesti ne le dejstvo, ki je bilo zmotno ugotovljeno, ampak tudi obrazložiti, zakaj je bilo zmotno ugotovljeno.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1. SPZ člen 11, 11/1, 92. ZJC člen 2, 85. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi odločbe državnega organa – razlastitev – odločba ustavnega sodišča – učinkovanje odločbe ustavnega sodišča – varstvo lastnika
Ker se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, odločitev sodišča prve stopnje ne more temeljiti na razveljavljeni določbi.
odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu
Odškodninska odgovornost tožene stranke je podana za škodo, ki je tožniku nastala zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki se je kazalo v tem, da mu ni zagotavljala dela, zaradi česar se je počutil ignoriranega in razvrednotenega, zlasti še ker je delo zanj predstavljalo vrednoto.
Materialnopravno zmotno je sklepanje, da bi v posledici petletnega neizpolnjevanja svojih obveznosti iz naslova kritja obratovalnih stroškov, imelo za posledico prenehanje obveznosti za vse nadaljnje obveznosti iz naslova pripadajočih obratovalnih stroškov.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pravni interes – spor o obsegu zapuščine – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju
Edino pritožnica ima pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev, da so določene nepremičnine in premičnine, za katere iz uradnih evidenc izhaja, da so last zapustnika, skupno premoženje in da zato ne spadajo v celoti v zapuščino. Pravni interes pa je osnovni predpogoj za vložitev tožbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055720
ZIL-1 člen 123, 123/1, 123/2.
začasna odredba po ZIL-1 – težko nadomestljiva škoda – škodljive posledice – priznanje dejstev – oporekanje trditvam
Pojma težko nadomestljive škode in tehtanja škodljivih posledic sta pravna pojma, ki jih presoja sodišče samo v okviru podanih trditev. Četudi dolžnik ni konkretno oporekal navedbam upnika o nastanku škode in škodljivih posledic, s tem ni pripoznal tožbenega zahtevka (2. odstavek 3. člena ZPP), temveč je priznal dejstva (1. odstavek 214. člena ZPP), ki pa jih sodišče prve stopnje prosto ocenjuje v skladu z materialnim pravom (2. odstavek 123. člena ZIL-1).