zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odgovor na tožbo – predložitev pooblastila – posledice nepredložitve pooblastila za odgovor na tožbo – začasno zastopanje po odvetniku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odgovor na tožbo, vložen po odvetniku, je nedvomno vloga odvetnika (v imenu stranke) in ne stranke same, če pa ji manjka pooblastilo, gre za nepopolno vlogo. Ker pa ne gre za tožbo ali pravno sredstvo, je sodišče ne more takoj zavreči, ampak mora v takšnem primeru najprej izpeljati postopek na podlagi določila člena 108 ZPP. V tem primeru pa neizogibno trčimo na določbo 2. odstavka 108. člena ZPP, ki pa za nepopolne vloge (ne glede na vrsto vloge) vložene po odvetniku predpisuje njeno zavrženje, kar pripelje do enake pravne posledice, kot jo je upoštevalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, čeprav na drugi materialnopravni osnovi.
Iz plačilnih list izhaja, da toženec mesečno skupaj z vsemi dodatki iz delovnega razmerja prejme 650,00 EUR. Dohodki tožnice, ki prejema 830,00 EUR mesečno, so sicer boljši, na njej pa je kljub obsegu stikov, ki so bili določeni, na kar opozarja toženec, večji del vzgoje in skrbi za otroka. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da preživninska obveznost toženca znaša 250,00 EUR. Tako bo vsaka stranka krila približno polovico dekličinih potreb.
ZOR člen 45, 45/5, 133, 210, 210/4. ZMZPP člen 23. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 45, 45/6, 133.
spor z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - kraj, kjer leži nepremičnina - hrvaško pravo - predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - spremenjene okoliščine
ZMZPP v 23. členu določa, da je za pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine, treba vedno uporabiti pravo države, na katere ozemlju je nepremičnina. Predmet spora je zahtevek za sklenitev pogodbe za nepremičnino, ki leži na ozemlju Republike Hrvaške. Po citirani določbi bi moralo sodišče prve stopnje pri sojenju uporabiti hrvaško materialno pravo.
ZDR člen 18, 18/1, 31, 32, 88, 88/1, 88/1-3. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 43, 43/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Odvetnik lahko po pooblastilu delodajalca poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožnica se ne more razbremeniti odgovornosti za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki je bila v tem, da je odklonila opravljanje dela na terenu, s sklicevanjem na dejstvo, da ji tožena stranka ni pravočasno izplačevala potnih stroškov.
V primeru, da po krivdi delodajalca ali toženca v matični evidenci zavarovancev, ki jo v sodelovanju z delodajalcem vodi toženec, za posamezno obdobje ni podatkov o zavarovančevi plači za odmero pokojnine, zavarovanec plačilo prispevkov lahko dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi, kar mora biti ugotovljeno z zadostno stopnjo verjetnosti. Ob tem, da je bil tožnik kot zavarovanec iz 12. člena ZPIZ kot lastnik zasebnega podjetja dolžan sam vložiti prijavo podatkov o zavarovalni dobi, plačah in osnovah za posamezno koledarsko leto, mu zgolj zaradi tega, ker druge pravne osebe (davčna uprava, agencija za plačilni promet in agencija za javnopravne evidence in storitve) ne razpolagajo več z evidencami glede obračunanih in plačanih prispevkov, obdobja, za katerega v matični evidenci ni podatkov o plači, ni mogoče šteti v zavarovalno dobo, temveč je plačilo prispevkov potrebno ugotoviti z zadostno stopnjo verjetnosti.
načelo proste presoje dokazov - dokazni predlog - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dejansko stanje prekrška
Res je, da mora sodišče v skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku in pri tem enako skrbno pretehtati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. To pa ne pomeni, da mora sodišče slediti vsakemu dokaznemu predlogu obdolženca, pač pa mora izvesti dokaze, ki so pravno pomembni.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, in zaradi hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepoma ali iz hude malomarnosti, ker je kot novinar v zvezi z opravljanjem svojega dela vodje športne redakcije s predstavnico za stike z javnostjo športne zveze preko sms sporočil, posredovanih z njegovega službenega telefona, komuniciral na neprimeren način ter jo žalil, pri čemer imajo njegova dejanja vse znake nadaljevanega kaznivega dejanja razžalitve.
Tožnik zaradi nesreče pri delu še vedno trpi škodo na zaslužku, ker pri svojem sedanjem delodajalcu prejema nižjo plačo od plače, ki bi jo prejemal, če bi delal v svojem poklicu orodjar. Ker je jasno, da mu bo škoda v obliki prikrajšanja pri plači nastajala tudi v prihodnje, je tožbeni zahtevek za plačilo rente utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053303
ZTLR člen 28. ODZ paragraf 418. SPZ člen 43, 43/2. ZPP člen 286, 286/1, 286.b, 286.b/1, 287, 287/2.
priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - dobra vera - izvedba dokazov po koncu glavne obravnave
Zgolj na podlagi dovoljenja ali soglasja zemljiškoknjižnega lastnika zemljišča, da graditelj zgradi na njem objekt, nedobroveren graditelj po pravnih pravilih ODZ ni mogel pridobiti lastninske pravice na nepremičnini po samem zakonu, razen tega pa pridobitev lastninske pravice po pravilih gradnje na tujem svetu izključuje obstoj vsakršnega dogovora o gradnji.
Začasni zastopnik nima pritožbe zoper sklep, s katerim je bil postavljen za začasnega zastopnika, saj, razen v izjemnih primerih, zastopanja stranke (dolžnika) ne more odkloniti. Če začasni zastopnik meni, da obstajajo razlogi za odklonitev te funkcije, to sporoči sodišču, ki lahko razveljavi sklep o postavitvi začasnega zastopnika, za kar ni ovir, saj gre za sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053363
OZ člen 179.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi skaženosti – ugotavljanje skaženosti – ogled brazgotine
Sodišče je pravilno pojasnilo, da je dolžnost sodišča, da v vsakem konkretnem primeru presodi, če gre za tako spremembo zunanjosti, da oškodovanec duševno trpi. Pravilno je poudarilo, da je razen subjektivnih kriterijev treba upoštevati tudi objektivne, v okviru katerih je pomembna tudi opaznost spremenjene zunanjosti. Ogled spremenjene zunanjosti oškodovanca je eden od nujnih dokazov za presojo odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti, razen če to, glede na mesto poškodbe, ni primerno. Ker je zatrjevana brazgotina na oškodovančevem hrbtu, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko si je brazgotino ogledalo.
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke le do razpisa glavne obravnave, tako da sklep o nepristojnosti, sprejet na prvem naroku za glavno obravnavo, ni zakonit.
OZ člen 149, 150,153, 153/2, 153/3. ZPP člen 254. ZVCP člen 84.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – motorno vozilo in pešec – prispevek oškodovanca – oprostitev odgovornosti – prečkanje ceste izven prehoda za pešce – nepričakovanost dogodka – deljena odgovornost – dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci
Če v naselju, v bližini postajališča za mestni avtobus in 18 m od prehoda za pešce, ob 21. uri pešec prečka (steče čez) cesto, to ni nekaj neobičajnega, izrednega in kot takšnega objektivno nepričakovanega, upoštevaje pri tem posebej skrbnega voznika.
nastanek taksne obveznosti – oprostitev plačila sodnih taks – nadaljevanje postopka v pravdi – doplačilo sodne takse za pravdni postopek – predlog za oprostitev doplačila sodnih taks
Taksna obveznost za doplačilo sodne takse za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču (2. točka 2. odstavka 5. člena ZST-1).
Tožeča stranka je bila s sprejemom sklepa, s katerim je izvršilno sodišče med drugim odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku, seznanjena, da bo nastala njena taksna obveznost za doplačilo takse za pravdni postopek, zato bi, če je mislila, da so podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, morala takoj vložiti predlog za oprostitev doplačila sodne takse za pravdni postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064046
SPZ člen 25, 65, 66, 100.
solastnina – način uporabe solastnine– izključna uporaba – skupna uporaba - varstvo solastnika
Solastniki lahko solastno stvar uporabljajo tako, da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari (deljena posest) ali pa da posest vsi izvršujejo hkrati (hkratna posest), mogoča pa je tudi kombinacija obojega. Odločilna je volja solastnikov, pri tem pa ni nujno, da način uporabe/posesti ustreza pravnemu razmerju idealnih deležev. Solastnik, ki stvar poseduje v manjšem obsegu, kot mu pripada, ne sme samovoljno spremeniti dosedanjega izvrševanja načina posesti, lahko pa zahteva, da mu takšno ustrezno (njegovemu solastniškemu delu odgovarjajočo) uporabo določi sodišče na podlagi njegove solastninske pravice. Sporazum o načinu delitve stvari ali sporazum o načinu uporabe stvari med solastniki pa uživa pravno varstvo po 100. členu SPZ.
Za tožečo stranko ne pride v poštev taksna oprostitev v smislu 10. člena ZST-1, čeprav izvaja tudi javna pooblastila. Gre namreč za zavod, ki ni v sestavi nobenega ministrstva kot državnega organa, v njegovi upravljalski strukturi pa tudi ni predstavnikov države.
Za uporabo pravne podlage iz 3. odstavka 779. člena OZ se zahteva izkaz, da višina plačila, dogovorjena z mandatno pogodbo, v znatnem deležu odstopa od višine plačila, ki je v pravnem prometu običajna za take posle.
odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu
Odškodninska odgovornost tožene stranke je podana za škodo, ki je tožniku nastala zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki se je kazalo v tem, da mu ni zagotavljala dela, zaradi česar se je počutil ignoriranega in razvrednotenega, zlasti še ker je delo zanj predstavljalo vrednoto.
pooblastilo za zastopanje – zastopanje – brezplačna pravna pomoč – razzdružitev postopka - učinki odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči
Z razdružitvijo prvotno enotnega postopka sta nastala dva, drug od drugega povsem neodvisna postopka. Predmetno tožbo je zato potrebno obravnavati, kot da bi bili že od vsega začetka vloženi dve samostojni tožbi. Učinki odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se nanjo ne morejo raztezati. Narava v tej pravdi obravnavanega zahtevka je povračilna (verzijski zahtevek). Brezplačna pravna pomoč pa je bila tožnici dodeljena le za postopek zaradi dodelitve otroka in določitve preživnine. Enako velja za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.
Pooblastilo je potrebno tudi, če je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč.
ZSPJS člen 49, 49/2, 49.a, 49.b. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
javni uslužbenec – vojak – prevedba
Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe o prevedbi formacijske dolžnosti in naziva je bistveno, kakšen je bil v času prevedbe količnik plačnega razreda, v katerega je bil tožnik razporejen na podlagi pravnomočne odločbe, kakor tudi, na katero formacijsko dolžnost je bil pravnomočno razporejen. Tožena stranka je omenjeno upoštevala, ker tožnika ni razporedila v isto ali nižjo tarifno skupino, pa ni bila dolžna upoštevati števila plačnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem – nižjem – delovnem mestu.