prisilna hospitalizacija - nujni postopek - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima pridržana oseba občutek, da se nanj vpliva in da ima prisluhe. Vse to pridržana oseba doživlja kot resnično (in jih ne povezuje z boleznijo), rešitev pa vidi le s posredovanjem organov pregona. Čeprav sodišče v obrazložitvi sklepa ni uporabilo terminologije zakona, pa je povsem jasno, da gre za razloge, ki utemeljujejo sklep, da sta pri udeležencu hudo motena tako presoja realnosti kot tudi sposobnost obvladovanja ravnanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053368
OZ člen 131, 131/1, 164. SPZ člen 212, 219, 219/1.
predpostavke odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – protipravnost ravnanja – motenje pri izvrševanju služnosti
Ravnanja tožencev ne predstavljajo protipravnega ravnanja, zato tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Glede na to, da tožeča stranka pravnih sredstev za zaščito svoje pravice zaradi postavljene ograje in količkov ni izkoristila, tudi vzročna zveza med zatrjevano škodo in ravnanjem tožene stranke ni podana.
ZDR člen 81, 81/3, 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 325. ZPol člen 3, 3/2.
policist - znaki kaznivega dejanja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto policist. S svojim ravnanjem, ko je vozil z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola ter povzročil prometno nesrečo s hudimi posledicami, ni skrbel za varovanje ugleda policista in policije nasploh, tako da mu je tožena stranka zaradi tega ravnanja utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 184, 184/1, 186, 186/4. OZ člen 131, 135, 149, 149/1, 153.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku - solidarna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - vmesna sodba
Delodajalec, ki sklene pogodbo, na podlagi katere njegovi delavci opravljajo določeno delo v drugem podjetju, odgovarja solidarno s tem podjetjem za škodo, ki jo delavci utrpijo na delu, če je škoda posledica uporabe nevarne stvari ali okoliščin s povečano nevarnostjo, ker imata tako ena kakor druga organizacija korist od dela.
Delo v transformatorski postaji, pri čemer je postaja pod napetostjo, je nevarno delo, dejavnost podjetja, v okviru katerega oziroma za katerega je delavec opravljal to nevarno delo, pa je nevarna dejavnost. Za škodo, ki izvira iz te nevarne dejavnosti, se odgovarja objektivno.
načelo proste presoje dokazov - dokazni predlog - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dejansko stanje prekrška
Res je, da mora sodišče v skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku in pri tem enako skrbno pretehtati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. To pa ne pomeni, da mora sodišče slediti vsakemu dokaznemu predlogu obdolženca, pač pa mora izvesti dokaze, ki so pravno pomembni.
ZDR člen 72, 129. ZGD člen 246, 246/1. ZBan člen 14, 22.
plača – dodatek za delovno dobo – individualna pogodba o zaposlitvi – poslovodna oseba
Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi (v kateri ni bilo posebej določeno, da je upravičena do dodatka za delovno dobo), kljub temu da – ker ni bila članica uprave banke – ni spadala med poslovodne osebe v smislu 72. čl. ZDR. Tako je, četudi je prejemala višjo plačo od izhodiščne plače po panožni kolektivni pogodbi, upravičena do dodatka za delovno dobo.
V primeru, da po krivdi delodajalca ali toženca v matični evidenci zavarovancev, ki jo v sodelovanju z delodajalcem vodi toženec, za posamezno obdobje ni podatkov o zavarovančevi plači za odmero pokojnine, zavarovanec plačilo prispevkov lahko dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi, kar mora biti ugotovljeno z zadostno stopnjo verjetnosti. Ob tem, da je bil tožnik kot zavarovanec iz 12. člena ZPIZ kot lastnik zasebnega podjetja dolžan sam vložiti prijavo podatkov o zavarovalni dobi, plačah in osnovah za posamezno koledarsko leto, mu zgolj zaradi tega, ker druge pravne osebe (davčna uprava, agencija za plačilni promet in agencija za javnopravne evidence in storitve) ne razpolagajo več z evidencami glede obračunanih in plačanih prispevkov, obdobja, za katerega v matični evidenci ni podatkov o plači, ni mogoče šteti v zavarovalno dobo, temveč je plačilo prispevkov potrebno ugotoviti z zadostno stopnjo verjetnosti.
ZPIZ-1 člen 12, 159, 159/1, 249. ZUP člen 225, 225/1.
delna invalidska pokojnina - ustavitev izplačevanja za nazaj
Ker je bila tožniku kot invalidu III. kategorije invalidnosti s pravnomočno odločbo priznana pravica do delne invalidske pokojnine, s katero je bilo izrecno odločeno tudi o izplačevanju delne invalidske pokojnine tako, da se zavarovancu v delovnem razmerju oziroma zavarovancu, ki je vključen v obvezno zavarovanje, izplačuje za dneve dela in druge dneve, za katere ima po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela v mesečnem znesku za nazaj, odločba o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine za nazaj, za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, ne posega v pravnomočno priznano pravico do delne invalidske pokojnine, temveč zgolj v njeno izplačevanje. Za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niso bili izpolnjeni pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
Kršitev določil o obliki povzroči ničnost predpogodbe v delu, ki se je nanašal na ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo in prodajo poslovnega deleža. Ničnost enega od dveh pogodbenih predmetov povzroči zgolj delno ničnost pogodbe, če lahko pogodba obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Ker določil predpogodbe ni mogoče razumeti tako, da bi bila toženčeva obveznost prenosa nepremičnine vzajemna z nasprotno obveznostjo tožnikov, da tožencu preneseta del svojih poslovnih deležev, niti da bi bil to pogoj, da toženčeva obveznost sploh nastopi, je pisna predpogodba o prodaji nepremičnine veljavna.
ZPP člen 328. ZZK-1 člen 11, 12, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 98, 98/1. ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-6.
predznamba hipoteke – listine, ki so podlaga za predznambo – sklep izvršilnega sodišča – očitna pisna napaka – popravni sklep
Odprava očitne pisne pomote je mogoča tudi v zemljiškoknjižnem postopku. Na napako v sklepu izvršilnega sodišča glede vl. št. bi moralo zemljiškoknjižno sodišče slednjega opozoriti. V kolikor je samo odpravilo to napako, pa to ni vplivalo na pravilnost sklepa, saj je parcelna številka kot identifikacijski znak enaka v sklepu izvršilnega in zemljiškoknjižnega sodišča.
Na podlagi nepravnomočne odločbe dovoljena predznamba se opraviči tako, da oseba, v korist katere je bila dovoljena, predlaga vknjižbo zastavne pravice v vrstnem redu predznamovane pravice na podlagi pravnomočne odločbe. Če bo torej upnik v pravdi uspel, bo pridobil podlago za vknjižbo sedaj zgolj predznamovane zastavne pravice; če pa ne bo uspel, bo odločba, izdana v pravdnem postopku, podlaga za izbris predznambe.
Za presojo obveznosti zavarovalnice niso bistvene postavke iz Tabele invalidnosti, na podlagi katerih zavarovalnica ugotavlja stopnjo invalidnosti, pač pa je bistvena le ocena skupne invalidnosti in odmera dela zavarovalne vsote v skladu s to oceno.
pooblastilo za zastopanje – zastopanje – brezplačna pravna pomoč – razzdružitev postopka - učinki odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči
Z razdružitvijo prvotno enotnega postopka sta nastala dva, drug od drugega povsem neodvisna postopka. Predmetno tožbo je zato potrebno obravnavati, kot da bi bili že od vsega začetka vloženi dve samostojni tožbi. Učinki odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se nanjo ne morejo raztezati. Narava v tej pravdi obravnavanega zahtevka je povračilna (verzijski zahtevek). Brezplačna pravna pomoč pa je bila tožnici dodeljena le za postopek zaradi dodelitve otroka in določitve preživnine. Enako velja za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.
Pooblastilo je potrebno tudi, če je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061922
OZ člen 6, 10, 125, 125/1, 125/3, 126.
načelo relativnosti obligacijskih razmerij – relativnost pogodbenega razmerja – pogodbena odškodninska odgovornost – pogodba v korist tretjega
Opustitve, ki jih tožeča stranka očita toženi stranki, se v celoti nanašajo na neizpolnjevanje oziroma kršitev obveznosti, določenih v pogodbi št. 0316-03, ki jo je tožena stranka sklenila z naročnikom, tožeča stranka pa ni stranka navedene pogodbe. V pogodbi določene pravice in obveznosti pa učinkujejo le na pogodbeni stranki. Na kršitev načela skrbnosti profesionalnega ravnanja bi se v zvezi z izpolnjevanjem citirane pogodbe lahko skliceval le naročnik navedenih storitev, tožeča stranka pa le v primeru, če bi šlo za pogodbo v korist tretjega. Ker tožeča stranka ni stranka pogodbenega razmerja, proti toženi stranki ne more uveljavljati zahtevkov zaradi nepravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti iz tega pogodbenega razmerja.
odškodninska odgovornost delodajalca - izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - regres
Zahteva, da je bila dolžnost delovodje, da delavcu odredi, naj se vrne k jašku in delo opravi v skladu z ustaljeno prakso, je pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu. Od povprečno skrbnega delovodje, ki je hkrati z delavcem opravljal meritev, ni mogoče pričakovati, da bo posebej odrejal delavcu, kako naj delo opravi in ga posebej opozarjal na njegovo nepazljivost.
Dejstvo, da je tožena stranka po nezgodi omogočila uporabo varnostnih pasov, pa ne pomeni, da je s tem že priznala, da so bili delavci slabo zavarovani, saj uporaba varnostnih pasov za obravnavana dela ni bila obvezna, pri hoji po cisterni brez zavarovanja, pa ne gre za izredne okoliščine, ki bi jih moral delodajalec že vnaprej predvideti.
ZZLPPO člen 3, 3/3, 6, 6/1, 7. ZPP člen 318, 338, 338/2.
lastninsko preoblikovanje podjetij – neolastninjeni družbeni kapital – nepremičnine, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci – zamudna sodba
Nepremičnine lastninsko preoblikovanega podjetja, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci, so z uveljavitvijo ZZLPPO na podlagi samega zakona v lasti SRD. Razlog, zaradi katerega premoženje ni bilo v bilanci, ni pomemben.
delitev skupnega premoženja – predmet delitve – spor o obsegu skupnega premoženja – prekinitev postopka – vezanost strank na napotitveni sklep
Predmet delitve ne morejo biti stvari, ki so prodane in niso več v posesti udeležencev.
Stranka ni vezana na napotitveni sklep glede vložitve tožbe za ureditev spornega razmerja. Sklep o napotitvi na pravdo veže udeležence le glede vprašanja, kdo je tisti, ki mora tožiti, nikakor pa ne glede velikosti uveljavljenega deleža. Tožeča stranka je tista, ki nosi breme pravilne objektivne in subjektivne opredelitve tožbenega zahtevka, zato na napotitveni sklep vsebinsko ni vezana.
SPZ člen 24, 26, 32, 33, 34, 35. ZPP člen 213, 214, 426.
posest – imetništvo – motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva posesti – varstvo med več posestniki – neposredna oblast nad stvarjo – soposest – prehod skozi trgovino – izključnost posesti – dostopnost posesti – narava prehajanja skozi trgovino – prekarij – posestno varstvo prekarista – posest služnosti – posest pravice
Posest ni vsako fizično razmerje osebe do stvari, ampak zgolj tisto, ki zadovoljuje kriterije zunanje vidnosti, trajnosti, izključnosti in dostopnosti. Ti kriteriji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno. Tožeče stranke niso imele izključujoče posesti nad prehodom, kar pomeni, da niso imele možnosti odvrniti tretjih oseb od souporabe stvari, poleg tega pa niso imele dostopnosti nad stvarjo, saj so lahko neovirano dostopale čez prehod zgolj v odpiralnem času tožene stranke.
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice in na tej podlagi varstvo služnosti ni več mogoče.
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. SPZ člen 11. ZPP člen 214, 214/4.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pravni interes
Praviloma se na pravdo napoti tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige. Če tožbe ne vloži, se mora zapuščinski postopek končati glede na zemljiškoknjižne podatke.
Za tožečo stranko ne pride v poštev taksna oprostitev v smislu 10. člena ZST-1, čeprav izvaja tudi javna pooblastila. Gre namreč za zavod, ki ni v sestavi nobenega ministrstva kot državnega organa, v njegovi upravljalski strukturi pa tudi ni predstavnikov države.