ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZPIZ-1 člen 60, 66, 66/3, 249.
začasna nezmožnost za delo - omejitve pri delu - pravice na podlagi invalidnosti
Pri tožniku je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je zdravljenje v smislu pričakovanega izboljšanja zaključeno in da na podlagi takšnega dokončnega stanja tožnik ni več zmožen za delo voznika, pač pa za drugo delo z omejitvami. To pomeni, da se tožnikova začasna nezmožnost za delo lahko ugotavlja ne več za delo voznika, ker je bilo ugotovljeno, da za to delo ni več zmožen, pač pa v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti ne glede na to, ali so bile tožniku priznane pravice iz invalidskega zavarovanja ali ne.
zaslišanje strank v dokazne namene – razveza zakonske zveze – dokazovanje z zaslišanjem strank – zloraba procesnih pravic
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic takrat, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama.
Dolžnost sodišča je, da stranki omogoči njeno zaslišanje, ne pa tudi, da jo v to prisili. Zaslišanje strank je le eden od dokazov in je namenjen dokazovanju navedb, ne pa predstavitvi dejanskih in pravnih argumentov v sporu.
Ravnanje toženca, ki je preko pooblaščenca skušal ponovno doseči preložitev naroka z zatrjevanim dejstvom obravnave pred drugim sodiščem, za kar je moral vedeti bistveno prej, brez dvoma kaže na poskus zlorabe procesnih pravic. Da je temu tako, kažejo podatki spisa, saj je bila zaradi opravičevanj toženca (praviloma z neustreznimi dokazili) glavna obravnava doslej kar šestkrat preložena.
invalid III. kategorije - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - dokazovanje - mnenje invalidske komisije - javna listina - sodni izvedenec
Ali so pri tožeči stranki (delodajalcu zavarovanca) škodljive snovi presegale dopustne vrednosti, za odločitev o vzroku zavarovančeve bolezni ni bistveno. Bistveno je le, da je bolezen - sideroza pljuč - posledica izpostavljenosti varjenju, tako da se šteje za poklicno bolezen. Doseganje ali preseganje koncentracije škodljivih snovi in zagotavljanje delovnega okolja pa je lahko pomembno za ugotavljanja delodajalčeve odgovornosti za nastanek poklicne bolezni.
Tožniku pripadajo zakonske zamudne obresti od prisojene pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) šele od poziva za plačilo dalje.
ZDR člen 81, 81/3, 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 325. ZPol člen 3, 3/2.
policist - znaki kaznivega dejanja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto policist. S svojim ravnanjem, ko je vozil z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola ter povzročil prometno nesrečo s hudimi posledicami, ni skrbel za varovanje ugleda policista in policije nasploh, tako da mu je tožena stranka zaradi tega ravnanja utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
procesna legitimacija – kolektivni delovni spor – ničnost kolektivne pogodbe
Tožba s tožbenim zahtevkom, s katerim se zahteva ugotovitev ničnosti posameznih določb kolektivne pogodbe tožene stranke, se zavrže, saj tožnik kot posamezni delavec nima procesne legitimacije v postopku ugotavljanja skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom, medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami. Tovrstni spori se uvrščajo med kolektivne delovne spore.
Pritožbe, ki ni pravočasno vložena, pa sodišče, ne glede na morebitno utemeljenost, po vsebini ne presoja, pač pa jo mora, tako kot je storilo sodišče prve stopnje (3. odstavek 161. člena ZP-1), zavreči.
povečanje tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje – popoln pobotni ugovor - nesklepčen pobotni ugovor
Ker tožena stranka ni imela ne pripomb na izvedeniško mnenje, niti ni nikdar nasprotovala zvišanju tožbenega zahtevka, oziroma se o njem sploh ni izrekla, bi ob upoštevanju 2. odstavka 185. člena ZPP prvostopno sodišče tako moralo šteti, da je tožena stranka konkludentno privolila v spremembo tožbe.
Tožena stranka prejela izvedensko mnenje 26. 5. 2008, pa vse do glavne obravnave, dne 13. 2. 2009, nanj ni odgovorila. Morebitne ugovore in zahteve v zvezi z mnenjem, podane na naroku, bi bilo tako moč presojati tudi z vidika zlorabe procesnih pravic in jih v skladu z dol. 1. odst. 11. čl. ZPP ne dopustiti.
Pobotni ugovor ni nepopoln oziroma nerazumljiv, če vsebuje vse potrebne sestavine, torej, če je iz njega mogoče razbrati, kaj tožena stranka z njim uveljavlja in če je umeščen v dejstveni kompleks historičnega dogodka in zato individualiziran. Ni pa nujno takšen ugovor tudi sklepčen, če iz dejstev, ki jih tožena stranka zatrjuje, ne izhaja zatrjevana pravna posledica. Ker nesklepčen ugovor ni formalno pomanjkljiv, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko ni uporabilo določb 108. člena ZPP in tožene stranke ni pozvalo na dopolnitev pobotnega ugovora.
SPZ člen 24, 26, 32, 33, 34, 35. ZPP člen 213, 214, 426.
posest – imetništvo – motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva posesti – varstvo med več posestniki – neposredna oblast nad stvarjo – soposest – prehod skozi trgovino – izključnost posesti – dostopnost posesti – narava prehajanja skozi trgovino – prekarij – posestno varstvo prekarista – posest služnosti – posest pravice
Posest ni vsako fizično razmerje osebe do stvari, ampak zgolj tisto, ki zadovoljuje kriterije zunanje vidnosti, trajnosti, izključnosti in dostopnosti. Ti kriteriji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno. Tožeče stranke niso imele izključujoče posesti nad prehodom, kar pomeni, da niso imele možnosti odvrniti tretjih oseb od souporabe stvari, poleg tega pa niso imele dostopnosti nad stvarjo, saj so lahko neovirano dostopale čez prehod zgolj v odpiralnem času tožene stranke.
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice in na tej podlagi varstvo služnosti ni več mogoče.
delitev skupnega premoženja – predmet delitve – spor o obsegu skupnega premoženja – prekinitev postopka – vezanost strank na napotitveni sklep
Predmet delitve ne morejo biti stvari, ki so prodane in niso več v posesti udeležencev.
Stranka ni vezana na napotitveni sklep glede vložitve tožbe za ureditev spornega razmerja. Sklep o napotitvi na pravdo veže udeležence le glede vprašanja, kdo je tisti, ki mora tožiti, nikakor pa ne glede velikosti uveljavljenega deleža. Tožeča stranka je tista, ki nosi breme pravilne objektivne in subjektivne opredelitve tožbenega zahtevka, zato na napotitveni sklep vsebinsko ni vezana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061922
OZ člen 6, 10, 125, 125/1, 125/3, 126.
načelo relativnosti obligacijskih razmerij – relativnost pogodbenega razmerja – pogodbena odškodninska odgovornost – pogodba v korist tretjega
Opustitve, ki jih tožeča stranka očita toženi stranki, se v celoti nanašajo na neizpolnjevanje oziroma kršitev obveznosti, določenih v pogodbi št. 0316-03, ki jo je tožena stranka sklenila z naročnikom, tožeča stranka pa ni stranka navedene pogodbe. V pogodbi določene pravice in obveznosti pa učinkujejo le na pogodbeni stranki. Na kršitev načela skrbnosti profesionalnega ravnanja bi se v zvezi z izpolnjevanjem citirane pogodbe lahko skliceval le naročnik navedenih storitev, tožeča stranka pa le v primeru, če bi šlo za pogodbo v korist tretjega. Ker tožeča stranka ni stranka pogodbenega razmerja, proti toženi stranki ne more uveljavljati zahtevkov zaradi nepravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti iz tega pogodbenega razmerja.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/3. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Dokončno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi samo po sebi ni zadostna podlaga za zaključek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu zakonita. Ob dejstvu, da tožnik zoper mnenje komisije nima samostojnega pravnega varstva, mora sodišče v individualnem delovnem sporu za ugotovitev nezakonitosti odpovedi po vsebini presojati obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi odločitev komisije. V tem okviru mora tožena stranka dokazati tudi, da je preverila, ali je delavca mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, ali prekvalificirati za drugo delo.
nastanek taksne obveznosti – oprostitev plačila sodnih taks – nadaljevanje postopka v pravdi – doplačilo sodne takse za pravdni postopek – predlog za oprostitev doplačila sodnih taks
Taksna obveznost za doplačilo sodne takse za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču (2. točka 2. odstavka 5. člena ZST-1).
Tožeča stranka je bila s sprejemom sklepa, s katerim je izvršilno sodišče med drugim odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku, seznanjena, da bo nastala njena taksna obveznost za doplačilo takse za pravdni postopek, zato bi, če je mislila, da so podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, morala takoj vložiti predlog za oprostitev doplačila sodne takse za pravdni postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064046
SPZ člen 25, 65, 66, 100.
solastnina – način uporabe solastnine– izključna uporaba – skupna uporaba - varstvo solastnika
Solastniki lahko solastno stvar uporabljajo tako, da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari (deljena posest) ali pa da posest vsi izvršujejo hkrati (hkratna posest), mogoča pa je tudi kombinacija obojega. Odločilna je volja solastnikov, pri tem pa ni nujno, da način uporabe/posesti ustreza pravnemu razmerju idealnih deležev. Solastnik, ki stvar poseduje v manjšem obsegu, kot mu pripada, ne sme samovoljno spremeniti dosedanjega izvrševanja načina posesti, lahko pa zahteva, da mu takšno ustrezno (njegovemu solastniškemu delu odgovarjajočo) uporabo določi sodišče na podlagi njegove solastninske pravice. Sporazum o načinu delitve stvari ali sporazum o načinu uporabe stvari med solastniki pa uživa pravno varstvo po 100. členu SPZ.
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. SPZ člen 11. ZPP člen 214, 214/4.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pravni interes
Praviloma se na pravdo napoti tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige. Če tožbe ne vloži, se mora zapuščinski postopek končati glede na zemljiškoknjižne podatke.
SPZ člen 105, 105/4, 105/5, 108, 109, 110, 266, 270.
etažna lastnina – posamezni deli zgradbe – skupni deli zgradbe – solastnina na skupnih delih – lastnina na posameznem delu – neločljiva povezanost – nemožnost delitve solastnine na skupnih delih – določitev deleža na skupnih delih – nastanek etažne lastnine – načini nastanka etažne lastnine
Delež na skupnih delih se po SPZ določi s pravnim aktom, ki je podlaga za nastanek etažne lastnine, za primere, kjer je do nastanka etažne lastnine prišlo prej in etažni lastniki na skupnih delih niso določili solastnih deležev, pa morajo to po 270. členu SPZ storiti v okviru pogodbe o medsebojnih razmerjih, sami ali pa predlagati, da vsebine pogodbe določi sodišče.
Zemljišča, ki je kot skupni del stavbe v etažni lastnini vpisano v osnovni vložek, ni mogoče deliti med solastnike (5. odst 105. člena SPZ).
ODZ paragraf 1500. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 44, 44/2.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - priposestvovanje - dobra vera - dobroverna posest - zakonita posest
Pravni prednik tožnika je bil zakoniti posestnik, saj je njegova posest temeljila na veljavni prodajni pogodbi. Njegovo posest pa je oceniti tudi kot dobroverno, saj je, upoštevaje sklenjeno prodajno pogodbo in citirani sodbi, s katerima je bilo razsojeno njemu v prid, upravičeno štel, da sta sporna hiša, v kateri je vse do smrti živel, ter zemljišče okrog hiše, njegova last.