ZDR člen 184, 184/1, 186, 186/4. OZ člen 131, 135, 149, 149/1, 153.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku - solidarna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - vmesna sodba
Delodajalec, ki sklene pogodbo, na podlagi katere njegovi delavci opravljajo določeno delo v drugem podjetju, odgovarja solidarno s tem podjetjem za škodo, ki jo delavci utrpijo na delu, če je škoda posledica uporabe nevarne stvari ali okoliščin s povečano nevarnostjo, ker imata tako ena kakor druga organizacija korist od dela.
Delo v transformatorski postaji, pri čemer je postaja pod napetostjo, je nevarno delo, dejavnost podjetja, v okviru katerega oziroma za katerega je delavec opravljal to nevarno delo, pa je nevarna dejavnost. Za škodo, ki izvira iz te nevarne dejavnosti, se odgovarja objektivno.
procesna legitimacija – kolektivni delovni spor – ničnost kolektivne pogodbe
Tožba s tožbenim zahtevkom, s katerim se zahteva ugotovitev ničnosti posameznih določb kolektivne pogodbe tožene stranke, se zavrže, saj tožnik kot posamezni delavec nima procesne legitimacije v postopku ugotavljanja skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom, medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami. Tovrstni spori se uvrščajo med kolektivne delovne spore.
Tožnik zaradi nesreče pri delu še vedno trpi škodo na zaslužku, ker pri svojem sedanjem delodajalcu prejema nižjo plačo od plače, ki bi jo prejemal, če bi delal v svojem poklicu orodjar. Ker je jasno, da mu bo škoda v obliki prikrajšanja pri plači nastajala tudi v prihodnje, je tožbeni zahtevek za plačilo rente utemeljen.
ZIZ člen 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 441, 441/1.
razveljavitev sklepa o izvršbi - nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - umik tožbe - razveljavitev kondemnatorenga dela sklepa o izvršbi - odločitev o izvršilnih stroških v pravdi
S tem, ko je sodišče z izpodbijanim sklepom po temelju razveljavilo 1. točko izreka sklepa o izvršbi (t.i. kondemnatorni del), je hkrati po temelju razveljavilo tudi stroške. Sama višina (odmera) izvršilnih stroškov pa ima učinek le v izvršilnem postopku.
ZOR člen 423, 423/1, 424, 424/1, 832, 832/1, 841. CZ člen 145, 145/3, 1060.
solidarne obveznosti - notranje razmerje med solidarnimi dolžniki - zakonsko določena solidarnost - delitev na enake dele - izjema
Skladno s 1. odst. 424. čl. ZOR pa odpade na dolžnika enak del v primeru, če iz pravnih razmerij med udeleženci ne izhaja kaj drugega. V obravnavanem primeru pa bi po mnenju pritožbenega sodišča takšno pravno razmerje pomenilo vprašanje deleža odgovornosti vsakega od solidarnih dolžnikov za nastali carinski dolg.
ZDR člen 81, 81/3, 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 325. ZPol člen 3, 3/2.
policist - znaki kaznivega dejanja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto policist. S svojim ravnanjem, ko je vozil z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola ter povzročil prometno nesrečo s hudimi posledicami, ni skrbel za varovanje ugleda policista in policije nasploh, tako da mu je tožena stranka zaradi tega ravnanja utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
začasna odredba o varstvu in preživljanju skupnih otrok v sporih iz razmerij med starši in otroki – preživninska terjatev – namen začasne odredbe
Začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok v sporih iz razmerij med starši in otroki so oblika začasne pravne zaščite otrok oziroma zavarovanja njihovih koristi med pravdnim postopkom, katerih namen je v olajšanju položaja otroka, ko je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.
Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasnih odredbah ni enak tistemu v sodbi. Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, tako kot v sodbi, pač pa nujno preživljanje.
invalid III. kategorije - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - dokazovanje - mnenje invalidske komisije - javna listina - sodni izvedenec
Ali so pri tožeči stranki (delodajalcu zavarovanca) škodljive snovi presegale dopustne vrednosti, za odločitev o vzroku zavarovančeve bolezni ni bistveno. Bistveno je le, da je bolezen - sideroza pljuč - posledica izpostavljenosti varjenju, tako da se šteje za poklicno bolezen. Doseganje ali preseganje koncentracije škodljivih snovi in zagotavljanje delovnega okolja pa je lahko pomembno za ugotavljanja delodajalčeve odgovornosti za nastanek poklicne bolezni.
Tožniku je bil pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zagovor omogočen. Vabilo na zagovor skupaj s pisno obdolžitvijo mu je tožena stranka pravilno osebno vročila. Tožnik je na dan zagovora poslal pisno opravičilo, da se zagovora ne more udeležiti, ker je v bolniškem staležu. Ker obvestilu ni priložil potrdila, iz katerega bi izhajalo, da so njegove zdravstvene težave takšne narave, da preprečujejo udeležbo na zagovoru, je tožena stranka utemeljeno štela, da niso podani pogoji za preložitev zagovora oziroma da tožnikova odsotnost z zagovora ni upravičena.
izpolnitev obveznosti iz neobstoječega pogodbenega razmerja - pogodba za nadzor - gospodarska terjatev - odgovornost nadzornika za stvarne napake gradnje
Ni pomembno, kaj je tožena stranka mislila, da je podlaga za plačila, pač pa zgolj, ali je s temi plačili poravnavala obveznost, katere izpolnitev zahteva tožeča stranka s tožbo, torej, ali je bila podlaga za ta plačila Pogodba za nadzor. Če je toženka tožnici plačala kaj, česar glede na obstoječe pogodbeno razmerje med strankama ni bila dolžna, ne more s sklicevanjem na to plačilo zatrjevati izpolnitve svoje obveznosti iz obstoječega pogodbenega razmerja. Z morebitnim plačilom neobstoječe obveznosti nastane novo razmerje med strankama, ki je lahko predmet drugih (drugačnih) zahtevkov.
V času sklepanja pogodbe toženka pridobitne dejavnosti ni opravljala, kar pomeni, da pogoji iz 13. člena OZ v času sklepanja pogodbe niso bili izpolnjeni, pri tem pa ni pomembno, v kakšni pravnoorganizacijski obliki bi toženka kasneje opravljala dejavnost v prostorih, za ureditev katerih sta pravdni stranki sklenili sporno pogodbo.
Dejstvo, da je prišlo na objektu do stvarnih napak, samo po sebi ne pomeni, da tožnica svojega dela ni ustrezno opravljala. Toženka bi morala zatrjevati, da tožnica nadzora ni ustrezno izvajala in pri tem konkretno navesti, katere opustitve nadzora, ki bi ga morala tožnica opraviti, so bile vzrok posameznim napakam.
lastninska pravica več oseb – solastnina na nepremičnini – upravičenja solastnika – pridobitev lastninske pravice – načini pridobitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – adaptacija – nova stvar
Če ni soglasja solastnikov, da se zaradi vlaganj poveča solastni delež enega od solastnikov in če vlaganja niso takšna, da predstavljajo novo stvar, opravljena adaptacijska dela ne vplivajo na stvarnopravna razmerja med solastniki.
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 67/1-3, 163, 163/8, 202, 202a. ZKP člen 89, 89/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - dokazna ocena - zaslišanje storilca - prejudiciranje dokaza
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da naknadna poprava enega elementa potnega naloga ne izkazuje resničnosti storilčevih navedb o datumu vrnitve v Slovenijo, je preuranjen. Če obstaja dvom o tem, kateri podatek v zasebni listini je pravilen, in je možno o tem izvesti dodatne dokaze, je ta dvom potrebno odpraviti z izvedbo dodatnih dokazov in dokaznega predloga za zaslišanje storilca ni mogoče zavrniti kot nepotrebnega.
sosedsko pravo – ureditev meje – domneva močnejše pravice – izpodbojna domneva – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – gradnja na tujem svetu
Domneva močnejše pravice po urejeni katastrski meji (2. odst. 77. čl. SPZ) je izpodbojna. To domnevo lahko izpodbija zainteresiran udeleženec, ki v zvezi s tem nosi trditveno in dokazno breme. Eden od razlogov za izpodbijanje te domneve je tudi obstoj močnejše pravice zaradi pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu.
ZPP člen 254, 254/3, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci – pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – odprava pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – postavitev novega izvedenca – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – takojšnje uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka
Glede na dejstvo, da tožeča je stranka svoj predlog za postavitev novega izvedenca utemeljila zgolj s tem, da je izvedenec izpovedal v njeno škodo, je sodišče ravnalo prav, ko je tak predlog zavrnilo. To, da se stranka z mnenjem ne strinja, namreč ni razlog za postavitev novega izvedenca.
ZIZ člen 9, 15, 53, 56, 61, 62, 62/5. ZPP člen 111, 112.
prepozen ugovor – ugovor zoper sklep o izvršbi – zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi – menični spor - menica
Dolžnik bi moral vedeti, da gre v konkretnem primeru za menični spor, zaradi česar velja krajši tridnevni rok. Upnik je v predlogu za izvršbo označil kataloško številko 2 verodostojne listine ter v oznaki dodal brez protesta, kar pomeni, da gre za menico brez protesta. Tako iz predloga za izvršbo jasno izhaja, da gre za menični spor. Nadalje pa je bil dolžnik v 2. točki pravnega pouka v sklepu o izvršbi tudi opozorjen, da rok za vložitev ugovora v meničnih sporih znaša le tri dni.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev naslonilo na več listinskih dokazov, ki jih je v sodbi ustrezno povzelo in ugotovilo vsa odločilna dejstva, dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke pa je pravilno zavrnilo, saj tožena stranka ni določno opredelila tistih spornih dejstev, o katerih naj bi bil njen zakoniti zastopnik zaslišan, izvajanje informativnih dokazov pa ni dovoljeno.
Materialnopravno zmotno je sklepanje, da bi v posledici petletnega neizpolnjevanja svojih obveznosti iz naslova kritja obratovalnih stroškov, imelo za posledico prenehanje obveznosti za vse nadaljnje obveznosti iz naslova pripadajočih obratovalnih stroškov.
SPZ člen 105, 105/4, 105/5, 108, 109, 110, 266, 270.
etažna lastnina – posamezni deli zgradbe – skupni deli zgradbe – solastnina na skupnih delih – lastnina na posameznem delu – neločljiva povezanost – nemožnost delitve solastnine na skupnih delih – določitev deleža na skupnih delih – nastanek etažne lastnine – načini nastanka etažne lastnine
Delež na skupnih delih se po SPZ določi s pravnim aktom, ki je podlaga za nastanek etažne lastnine, za primere, kjer je do nastanka etažne lastnine prišlo prej in etažni lastniki na skupnih delih niso določili solastnih deležev, pa morajo to po 270. členu SPZ storiti v okviru pogodbe o medsebojnih razmerjih, sami ali pa predlagati, da vsebine pogodbe določi sodišče.
Zemljišča, ki je kot skupni del stavbe v etažni lastnini vpisano v osnovni vložek, ni mogoče deliti med solastnike (5. odst 105. člena SPZ).
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pravni interes – spor o obsegu zapuščine – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju
Edino pritožnica ima pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev, da so določene nepremičnine in premičnine, za katere iz uradnih evidenc izhaja, da so last zapustnika, skupno premoženje in da zato ne spadajo v celoti v zapuščino. Pravni interes pa je osnovni predpogoj za vložitev tožbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055720
ZIL-1 člen 123, 123/1, 123/2.
začasna odredba po ZIL-1 – težko nadomestljiva škoda – škodljive posledice – priznanje dejstev – oporekanje trditvam
Pojma težko nadomestljive škode in tehtanja škodljivih posledic sta pravna pojma, ki jih presoja sodišče samo v okviru podanih trditev. Četudi dolžnik ni konkretno oporekal navedbam upnika o nastanku škode in škodljivih posledic, s tem ni pripoznal tožbenega zahtevka (2. odstavek 3. člena ZPP), temveč je priznal dejstva (1. odstavek 214. člena ZPP), ki pa jih sodišče prve stopnje prosto ocenjuje v skladu z materialnim pravom (2. odstavek 123. člena ZIL-1).