nedovoljena zahteva za sodno varstvo – upravičenci do vložitve zahteve za sodno varstvo
Krog udeležencev v hitrem postopku, ki jim pripada pravica do sodnega varstva (do vložitve zahteve za sodno varstvo) je omejen. Storilka, ki je sicer prava neuka stranka, pa je bila v pravnem pouku plačilnega naloga o tem tudi izrecno poučena.
Zavarovanje splošne civilne odgovornosti je neobvezno pogodbeno zavarovanje, po katerem sklenitelj zavarovanja po svoji presoji izbere višino zavarovalne vsote in se s tem delno ali v celoti zavaruje pred zahtevki oškodovancev. Zavarovalnica pa je dolžna plačati odškodnino neposredno oškodovancu, toda največ do zneska, na katerega je obvezana po zavarovalni pogodbi. Pri zavarovanju odgovornosti prevladuje interes sklenitelja zavarovanja, to je v danem primeru podjetja, ki je odškodninsko odgovorno in ne interes oškodovanca, zato je zavarovalna vsota pogodbeno določena in omejuje obveznost zavarovalnice ne glede na dejanski obseg škode. Za morebitno zvišanje zavarovalne vsote z instrumentom valorizacije pa mora biti sklenjen izrecen dogovor ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – pravnomočnost sklepa o obstoju izbrisnega razloga
Dejstvo, da je bil sklep o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra izdan na podlagi nepravnomočnega sklepa o ugoditvi izbrisnega razloga, je dovoljeno uveljavljati kot pritožbeni razlog le v pravočasni pritožbi zoper objavljen sklep o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije. Zoper vsak sklep registrskega sodišča je namreč dovoljena pritožba (1. odstavek 14. člena ZSReg).
izključitev družbenika iz d.o.o. - vpis izključitve družbenika iz d.o.o. - vročanje predloga izključenemu družbeniku
Ker gre za vpis, na katerega se nanaša predlog za vpis v sodni register, s katerim bi bila prizadeta pravica, s sklepom skupščine izključnega družbenika družbe, bi moralo sodišče prve stopnje predlog z listinami vročati tudi njemu.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 101, 102. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid III. kategorije - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je po tem, ko je pridobila mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da tožniku kot delovnemu invalidu, ki zaradi ugotovljene invalidnosti ni zmožen opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti.
ZSReg člen 33, 33/2, 34, 34/1, 34/1-4. ZZavar člen 14, 14/12, 14/14, 49, 49/1. ZZVZZ člen 61, 61/2, 62, 62/1, 62/2, 62/2-3, 62/2-4, 62/4.
vpis spremembe statuta v sodni register– vsebina vpisa je v nasprotju s prisilnimi predpisi – presoja zakonitosti določil statuta subjekta vpisa – uporaba sredstev iz vzajemnega zavarovanja - delitev dobička zavarovalnice – kritje izgub iz poslovanja življenjskih zavarovanj
Vprašanje zakonitosti določil statuta subjekta vpisa ni tisto med udeleženci registrskega postopka sporno dejstvo, ki bi terjalo prekinitev registrskega postopka vpisa sprememb statuta. Vsebino statuta in njegovo zakonitost mora namreč registrsko sodišče presojati v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti predloga za vpis v smislu 4. točke 1. odstavka 34. člena ZSReg.
Z novelo ZZavar -F je dobiček, izkazan v letnem poročilu družbe za vzajemno zavarovanje, mogoče razdeliti članom ali prenesti v naslednje poslovno leto v obsegu, ki ni potreben za: 1. oblikovanje varnostnih rezerv ali 2. oblikovanje s statutom določenih rezerv, pri čemer se lahko s statutom določene rezerve uporabijo za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugih zavarovalnih vrstah in za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugi zavarovalni skupini ali 3. vračilo ustanovnega kapitala oziroma za druga izplačila, določena v statutu. Mogoča je torej uporaba sredstev iz vzajemnega zavarovanja tudi za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov iz skupine življenjskih zavarovanj, vendar le iz statutarnih rezerv. Sicer pa je uporaba sredstev iz pozitivnega poslovanja dopolnilnega zavarovanja omejena tako, da je zavarovalnica polovico tega izida dolžna nameniti na izvajanje dopolnilnega zavarovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0056295
ZVEtL člen 15, 25, 25/1, 26, 26/3.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi – zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi v zemljiški knjigi – dopustnost predloga za določitev pripadajočega zemljišča – vzpostavitev etažne lastnine
Sodišče je v primeru, če ne zavrže predloga, nemudoma po uradni dolžnosti dolžno odrediti vpis zaznambe postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi v zemljiški knjigi. Zakon v prehodnih in končnih določbah ureja primere, ko se predlog nanaša na določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003. V teh primerih lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. člena ZVEtL ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu.
legitimacija za pritožbo – dopustnost pritožbe - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Upnik družbe je lahko udeleženec postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, nad katero se vodi postopek izbrisa, če vloži ugovor proti sklepu o izbrisu.
KZ člen 12, 12/1, 14, 26, 224, 224/1. ZKP člen 96, 96/2, 105, 105/3, 358, 358-1, 371, 371/1, 371/1-11, 392,392/1.
skrajna sila – dejanje majhnega pomena – izključitev protipravnosti – kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlog za izrek oprostilne sodbe
Skrajna sila in dejanje majhnega pomena sta instituta kazenskega prava, ki izključujeta protipravnost vsak zase in ne moreta biti podana hkrati, oziroma podrejeno, kot navaja sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.