sklep o izvršbi – vročanje – nadomestna vročitev – vročanje osebi, ki je na prestajanju kazni
Vročitev na naslov stalnega bivališča z nadomestno vročitvijo je po določbah ZPP mogoča le v primeru, ko ne obstaja niti najmanjši dvom o tem, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom (dolžnikovo ime in naslov morata biti v sodni pošiljki navedena brez napak, vročitev mora biti poskušana na naslovu dolžnikovega dejanskega prebivališča, obvestilo o prispeli pošiljki mora biti pravilno izpolnjeno itd.).Ker se poraja dvom, da sklep o izvršbi dolžniku ni bil vročen pravilno glede na dolžnikove trditve, da je na prestajanju zaporne kazni vse od leta 2003 dalje (osebi, ki ji je vzeta prostost pa se sodna pošiljka vroča po upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem se prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti, rok za vložitev rednega ugovora zoper sklep o izvršbi sploh še ni začel teči, saj dolžnik z vsebino sklepa o izvršbi še ni seznanjen.
ZSReg člen 33, 33/2, 34, 34/1, 34/1-4. ZZavar člen 14, 14/12, 14/14, 49, 49/1. ZZVZZ člen 61, 61/2, 62, 62/1, 62/2, 62/2-3, 62/2-4, 62/4.
vpis spremembe statuta v sodni register– vsebina vpisa je v nasprotju s prisilnimi predpisi – presoja zakonitosti določil statuta subjekta vpisa – uporaba sredstev iz vzajemnega zavarovanja - delitev dobička zavarovalnice – kritje izgub iz poslovanja življenjskih zavarovanj
Vprašanje zakonitosti določil statuta subjekta vpisa ni tisto med udeleženci registrskega postopka sporno dejstvo, ki bi terjalo prekinitev registrskega postopka vpisa sprememb statuta. Vsebino statuta in njegovo zakonitost mora namreč registrsko sodišče presojati v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti predloga za vpis v smislu 4. točke 1. odstavka 34. člena ZSReg.
Z novelo ZZavar -F je dobiček, izkazan v letnem poročilu družbe za vzajemno zavarovanje, mogoče razdeliti članom ali prenesti v naslednje poslovno leto v obsegu, ki ni potreben za: 1. oblikovanje varnostnih rezerv ali 2. oblikovanje s statutom določenih rezerv, pri čemer se lahko s statutom določene rezerve uporabijo za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugih zavarovalnih vrstah in za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugi zavarovalni skupini ali 3. vračilo ustanovnega kapitala oziroma za druga izplačila, določena v statutu. Mogoča je torej uporaba sredstev iz vzajemnega zavarovanja tudi za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov iz skupine življenjskih zavarovanj, vendar le iz statutarnih rezerv. Sicer pa je uporaba sredstev iz pozitivnega poslovanja dopolnilnega zavarovanja omejena tako, da je zavarovalnica polovico tega izida dolžna nameniti na izvajanje dopolnilnega zavarovanja.
ZGD člen 13, 17. ZIL-1 člen 44, 44/1, 47, 47/1, 48, 48/1.
sprememba firme – poznanost blagovne znamke - pravica iz naslova imetništva zaščitene blagovne znamke – poseg v pravice imetnika znamke
Zgolj s trditvami o tem, katere so dodatne sestavine firme predlagatelja in na katerih mestih v firmi se nahajajo, s kakšnimi črki so napisane, ki jih pritožnik podaja v pritožbi zoper izpodbijani sklep, ne more utemeljiti možnosti zamenjave z znamko pritožnika v smislu 13. člena ZGD-1, saj ni navedel ničesar glede enakosti ali podobnosti blaga in storitev predlagatelja in pritožnika niti glede verjetnosti zmede v javnosti ali ugleda znamke.
Poznanost blagovnega in storitvenega znaka (znamke) ni neko splošno znano dejstvo, ki ga ne bi bilo potrebno dokazovati, saj gre za pravni standard, katerega vsebino je potrebno napolniti s pravnorelevantnimi dejstvi in okoliščinami, ki ga udejanjajo.
ZP-1 člen 65, 66, 66/2, 67, 67/1. ZKP člen 87, 87/2.
hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – odločanje sodišča – pravica do pritožbe – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – roki – vloga po telefaksu
Sklep o zavrženju pritožbe kot nedovoljene je bil storilki vročen 20. 1. 2010, kot je razvidno iz vročilnice tega sklepa, tako da je osemdnevni zakonski rok za vložitev pritožbe iztekel 28. 1. 2010. Iz pritožbe, poslane po faksu, pa je razvidno, da je prispela na sodišče prve stopnje 28. 1. 2010 ob 22.02 uri, kar pomeni, da je bila vložena pravočasno, saj se je procesni rok za vložitev pritožbe iztekel 28. 1. 2010 ob 24.00 uri.
Ker je bila storilki izrečena globa s plačilnim nalogom na spodnji predpisani meji, ki tudi s sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo njeno zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno, ni bila spremenjena, prav tako pa ji ni bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400,00 eurov, glede na določbo 2. odstavka 66. člena ZP-1 pritožba ni dovoljena.
delitev solastnine – spor o velikost solastninskih deležev – napotitev na pravdo – prekluzija v sporu o velikosti solastninskih deležev
Nasprotne udeleženke se v konkretni situaciji ne morejo sklicevati na določbe o prekluziji, kolikor je med udeleženci spor o velikosti solastninskih deležev nepremičnine, ki je predmet delitve, saj sodišče v nepravdnem postopku odloči o delitvi le, kadar ta vprašanja med udeleženci niso sporna, sicer je napotitev nujna.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba – sklepčnost predloga za izdajo začasne odredbe – nadomestitev soglasja stranke v upravnem postopku – gradbeno dovoljenje
Predlagana začasna odredba bi bila eventuelno mogoča v primeru oviranja upnikove pravice, kot je opredeljena v predlagani začasni odredbi, ne more pa takšna začasna odredba nadomestiti soglasja stranke v upravnem postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.
odločba – izločitev uradne osebe – zahteva za sodno varstvo
Določba 1. odstavka 46. člena ZP-1 je bila prav zaradi različnih razlag o dovoljenosti pravnih sredstev, vključno s pristojnostjo za odločanje o njih, z ZP-1E, ki je v veljavi od 5. 3. 2008, dopolnjena zaradi jasnosti tako, da je sedaj nedvoumno določeno, da je zoper vse odločitve prekrškovnega organa dopustno vložiti le pravna sredstva, določena v ZP-1, ne pa tudi pravnih sredstev, določenih v drugih zakonih, ki se v postopku o prekršku uporabljajo smiselno (npr. ZUP).
Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev pooblaščene uradne osebe je sicer odločba, s katero je odločeno o drugih vprašanjih postopka o prekršku (1. odstavek 46. člena ZP-1), ni pa to še odločba o prekršku, zoper katero je dopustna zahteva za sodno varstvo kot pravno sredstvo, ki ga določa ZP-1. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se zahtevi za sodno varstvo zavržeta kot nedovoljeni, pravilna, ker ZP-1 zoper tako odločitev o drugih vprašanjih postopka ne določa nobenega pravnega sredstva in je tako (ne)pravilnost teh odločitev mogoče izpodbijati šele v zahtevi za sodno varstvo, vloženi zoper samo odločbo o prekršku, izdano v hitrem postopku, torej ko je o storitvi prekrška in sankcijah tudi vsebinsko odločeno.
najemnik – imetnik stanovanjske pravice – razlaga pogodb – uporaba določil in razlaga spornih določil – in claris non fit interpretatio
Imetnik stanovanjske pravice na podlagi samega zakona ni postal najemnik stanovanja, če mu lastnik v roku, določenem v 147. čl. SZ, ni ponudil ustrezne najemne pogodbe, pač pa je to od lastnika lahko zahteval.
Pravo voljo in skupni namen bi bilo treba iskati šele pri nejasnih pogodbenih določilih. Besedilo, da se „dogovor sklepa za določen čas od 1. 1. 2000 do 30. 6. 2000, vendar ne dlje, kot do zaključka stečajnega postopka NN v stečaju“, jasno pove, da je bila uporaba spornih prostorov dogovorjena do zaključka stečajnega postopka (le) v primeru, če bi se stečaj končal prej, sicer pa do določenega datuma.
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (kršitev načela kontradiktornosti in kršitev načela neposrednosti), ker sodnega izvedenca, ki je podal pisno mnenje, na katerega je imela tožena stranka pripombe oziroma je izrazila dvom v pravilnost izvedenskega mnenja, ni zaslišalo na naroku za glavno obravnavo.
ugovor zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – uporaba ZST-1
Za postopke, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, to je pred 1. 10. 2008, ni mogoče uporabiti 41. člena ZST-1, ki predpisuje plačilo sodne takse ob vložitvi ugovora v postopku izvršbe in zavarovanja kot procesno predpostavko za odločanje o ugovoru.