ureditvena začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Gre za varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka nenadomestljive (sedaj težko nadomestljive) škode. Za presojo obstoja predpostavke iz 2. alineje 2. odst. 272. čl. ZIZ ne zadošča zgolj ugotovitev, da objekti na tožnikovi parceli niso ogroženi ter da se poškodbe kanalizacijskih cevi dajo sanirati. Pritožba ima tudi prav, da je tožnik ob nastali situaciji opozarjal na možnost novih zdrsov in nadaljnjih poškodb ter na pojav razpok na platoju nad gradbeno jamo.
Tudi v primeru, če bo sodišče ugotovilo obstoj predpostavk za izdajo začasne odredbe, se restriktivni pristop sodišča pri oceni pogojev nanaša tudi na vsebino začasne odredbe, ki ne sme presegati namena njene izdaje, ki je zgolj v preprečitvi grozeče nevarnosti ter nastajanja težko nadomestljive škode, ne pa v realizaciji tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0053299
ZPP člen 247, 247/5. OZ člen 179.
izvedensko mnenje - višina odškodnine - nepremoženjska škoda
Ni dvoma, da je bilo tožnikovo zdravljenje zaradi degenerativnih sprememb na vratni hrbtenici daljše, kot bi bilo sicer, vendar je sodišče to dejstvo pravilno upoštevalo tako, da je celotno prisojeno odškodnino za nepremoženjsko škodo znižalo za 30 %.
Res je sicer, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj se je pri presoji vzročne zveze oprlo na izvedensko mnenje prvega izvedenca dr. M., čeprav je ravno zaradi toženkinih pripomb k njegovemu mnenju ponovilo dokazovanje z drugim izvedencem dr. C. Ker pa sta se pravdni stranki na zadnjem naroku sporazumeli, da je toženka odgovorna za 70 % obravnavane škode, tožnik pa za preostalih 30 %, torej prav toliko, kot je prvi izvedenec pripisal tožnikovim degenerativnim spremembam na vratni hrbtenici in prejšnji poškodbi, opisana pomanjkljivost v obrazložitvi ni mogla kvarno vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 101, 102. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid III. kategorije - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je po tem, ko je pridobila mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da tožniku kot delovnemu invalidu, ki zaradi ugotovljene invalidnosti ni zmožen opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti.
sklep o izvršbi – vročanje – nadomestna vročitev – vročanje osebi, ki je na prestajanju kazni
Vročitev na naslov stalnega bivališča z nadomestno vročitvijo je po določbah ZPP mogoča le v primeru, ko ne obstaja niti najmanjši dvom o tem, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom (dolžnikovo ime in naslov morata biti v sodni pošiljki navedena brez napak, vročitev mora biti poskušana na naslovu dolžnikovega dejanskega prebivališča, obvestilo o prispeli pošiljki mora biti pravilno izpolnjeno itd.).Ker se poraja dvom, da sklep o izvršbi dolžniku ni bil vročen pravilno glede na dolžnikove trditve, da je na prestajanju zaporne kazni vse od leta 2003 dalje (osebi, ki ji je vzeta prostost pa se sodna pošiljka vroča po upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem se prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti, rok za vložitev rednega ugovora zoper sklep o izvršbi sploh še ni začel teči, saj dolžnik z vsebino sklepa o izvršbi še ni seznanjen.
izvršba na plačo – odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – obseg terjatve v nasprotni izvršbi
Upnik lahko predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Znesek, ki se lahko izterjuje v skladu s 134. členom ZIZ, ni vedno oziroma avtomatično enak znesku celotne terjatve, ki jo ima upnik proti dolžniku, ni pa to izključeno, upoštevaje višino terjatve in čas, ki poteče od seznanitve delodajalca s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi pa do vložitve predloga za izvršbo.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4, 163, 202a. ZOdvT člen 32.
stroški postopka – nagrada in potrebni izdatki zagovornika – plačnik stroškov postopka – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje višjega sodišča o pritožbi – prepoved reformatio in peius – veljavnost načela prepoved reformatio in peius
Za priznanje priglašenih stroškov v postopku izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bilo zakonske osnove, saj na podlagi 4. odstavka 144. člena ZP-1, upoštevajoč logično razlago glede na 1. odstavek 144. člena, stroški obdolženčevega zastopanja bremene proračun le v primeru ustavitve postopka o prekršku oziroma v primeru dodeljenega zagovornika, to je zagovornika, ki izvaja storitev brezplačne pravne pomoči (32. člen ZOdvT). Postopek izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi 202.a člena ZP-1 ni postopek o prekršku v smislu 144. člena ZP-1, temveč poseben postopek v okviru izvršitve odločbe. ZOdvT za ta postopek nima posebnih določb, kot so to npr. določbe, predvidene za posebne postopke v delu ZOdvT, ki se nanaša na kazenski postopek. Ne glede na navedeno pa je že glede na pravnomočno odločitev višjega sodišča, ki ni po temelju odločilo, da stroški postopka bremene proračun, odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu v nasprotju z ZP-1, kot tudi s samim predlogom obdolženčevega zagovornika (le-ta je namreč v predlogu izrecno predlagal le, da se stroški priznajo in obdolžencu naloži v plačilo priglašene stroške!), ko je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se obdolžencu priznajo stroški zastopanja v znesku 96,00 eurov in te stroške naložilo po 4. odstavku 144. člena ZP-1 v breme proračuna.
Pri odločanju o stroških postopka kot o stranski terjatvi, ki nastane med postopkom in zaradi postopka, načelo prepovedi reformatio in peius ne velja.
izključitev družbenika iz d.o.o. - vpis izključitve družbenika iz d.o.o. - vročanje predloga izključenemu družbeniku
Ker gre za vpis, na katerega se nanaša predlog za vpis v sodni register, s katerim bi bila prizadeta pravica, s sklepom skupščine izključnega družbenika družbe, bi moralo sodišče prve stopnje predlog z listinami vročati tudi njemu.
vrnitev v prejšnje stanje – zakrivljena zamuda – razlog za zamudo na strani tretje osebe – neplačilo sodne takse
V primeru, kadar stranka plačilo sodne takse, ki je pogoj za nadaljnje obravnavanje zadeve, poveri tretji osebi (materi), sama nosi riziko morebitnega neplačila sodne takse. Takšno neplačilo sodne takse, do katerega je prišlo zaradi zmotnega ravnanja tretje osebe, ne more predstavljati upravičenega razloga za dopustitev vrnitve v prejšnje stanje.