OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053347
ZPP člen 155. OZ člen 179, 179/1, 179/2.
tuja pomoč družinskih članov– pravdni stroški - potrebni stroški – sedež odvetnika izven kraja sodišča
Tožeča stranka ima prav, da bližnji niso dolžni opravljati obveznosti, ki bi morali bremeniti tistega, ki je odgovoren za škodo, pri čemer drži tudi, da je oškodovanec upravičen do povrnitve potrebnih stroškov za tujo nego in pomoč ne glede na to, kdo mu jo nudi. Odškodnina pa mora kriti tiste stroške, ki se ne izmikajo presoji o njihovi razumnosti, upoštevaje vse okoliščine primera.
Tožena stranka ima sedež v Ljubljani, za zastopanje pa je pooblastila odvetnika iz Mariboru, kar je sicer njena pravica, vendar tožeči stranki ni mogoče naložiti stroškov kilometrine zaradi prihoda odvetnika, ki ima sedež izven območja (sodečega) sodišča, ki je v Ljubljani.
Zavarovanje splošne civilne odgovornosti je neobvezno pogodbeno zavarovanje, po katerem sklenitelj zavarovanja po svoji presoji izbere višino zavarovalne vsote in se s tem delno ali v celoti zavaruje pred zahtevki oškodovancev. Zavarovalnica pa je dolžna plačati odškodnino neposredno oškodovancu, toda največ do zneska, na katerega je obvezana po zavarovalni pogodbi. Pri zavarovanju odgovornosti prevladuje interes sklenitelja zavarovanja, to je v danem primeru podjetja, ki je odškodninsko odgovorno in ne interes oškodovanca, zato je zavarovalna vsota pogodbeno določena in omejuje obveznost zavarovalnice ne glede na dejanski obseg škode. Za morebitno zvišanje zavarovalne vsote z instrumentom valorizacije pa mora biti sklenjen izrecen dogovor ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba – sklepčnost predloga za izdajo začasne odredbe – nadomestitev soglasja stranke v upravnem postopku – gradbeno dovoljenje
Predlagana začasna odredba bi bila eventuelno mogoča v primeru oviranja upnikove pravice, kot je opredeljena v predlagani začasni odredbi, ne more pa takšna začasna odredba nadomestiti soglasja stranke v upravnem postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.
ZPP člen 347, 347/2, 348, 348/5. ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 73, 308, 348, 413, 417, 417/1. OZ člen 1060.
pritožbena obravnava - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - ponovitev že izvedenih dokazov - pristop k dolgu - nadomestna izpolnitev - prenovitev - obličnost pogodbe - navidezna pogodba (simulirana pogodba)
Pritožbeno sodišče je na seji senata ob reševanju pritožbe tožene stranke spoznalo, da mora v predmetni zadevi razpisati obravnavo, saj je bilo treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti pred sodiščem druge stopnje nekatere v postopku na prvi stopnji že izvedene dokaze (drugi odstavek 347. člena ZPP).
Ekonomičnost, zaradi katere sodišče ni presojalo izvedenih dokazov, ni upravičen razlog za opustitev ocene izvedenih dokazov. S tem, ko se sodišče ni opredelilo do izvedenih dokazov, pri čemer v izpodbijani sodbi niti ne navaja, katere dokaze je v ponovljenem postopku še izvedlo, niti ni o tem sprejelo dokaznega sklepa, je bila stranki kršena ustavna pravica do pritožbe.
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (kršitev načela kontradiktornosti in kršitev načela neposrednosti), ker sodnega izvedenca, ki je podal pisno mnenje, na katerega je imela tožena stranka pripombe oziroma je izrazila dvom v pravilnost izvedenskega mnenja, ni zaslišalo na naroku za glavno obravnavo.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066528
ZP-1 člen 25, 25/1, 25/2, 26, 26/6, 123, 139. ZVCP-1 člen 132.
zaseg predmetov – odvzem predmetov – odvzem motornega vozila – solastništvo predmeta – javnost sojenja – načelo javnosti – obrazložitev – splošna pravila za odmero sankcij – preverjanje psihofizičnega stanja
Ustavno sodišče RS je že ugotovilo, da glede na način preverjanja izpolnjevanja pogojev za vožnjo (npr. stopnja alkoholiziranosti, ustrezni dokumenti, itd.) tega nadzora ni mogoče vezati na noben zunanji vnaprej viden znak ali npr. razloge za sum, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da za pritožnikovo ustavljanje, kontroliranje in nadziranje ter zaseg vozila ni bilo pogojev, ker med vožnjo ni storil prekrška ali bil udeležen v prometni nesreči.
Postopek o prekršku se praviloma odvija kot niz narokov, za narok pa načelo javnosti ne velja, temveč le za ustno obravnavo.
Ker je obdolženec odklonil odrejeni strokovni pregled, so brezpredmetne pritožbene navedbe o nepravilno ugotovljeni stopnji alkoholiziranosti. Sodišče prve stopnje je sicer brez potrebe, saj glede na ugotovljeno dejansko stopnjo alkohola temeljna kršitev za obdolženca ni milejša v primerjavi z odklonitvijo strokovnega pregleda, sledilo razlagi določb ZVCP-1, kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, št. Up-642/04, z dne 20. 10. 2005, in obdolženca spoznalo za odgovornega temeljnega prekrška iz 5. odstavka 130. člena ZVCP-1, ker se je obdolženec z odklonitvijo strokovnega pregleda tako strinjal s prvotno ugotovljeno stopnjo alkohola v njegovi krvi. V takem primeru pritožnik kasneje ne more več uveljavljati nepravilno ugotovljene stopnje alkoholiziranosti, saj je od naknadnega preverjanja te stopnje, kar je bila sicer njegova pravica, odstopil.
Ne glede na dejstvo, da gre za vozilo večje vrednosti, ta okoliščina sama po sebi na izrek stranske sankcije odvzema vozila ne more vplivati.
sklep o izvršbi – vročanje – nadomestna vročitev – vročanje osebi, ki je na prestajanju kazni
Vročitev na naslov stalnega bivališča z nadomestno vročitvijo je po določbah ZPP mogoča le v primeru, ko ne obstaja niti najmanjši dvom o tem, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom (dolžnikovo ime in naslov morata biti v sodni pošiljki navedena brez napak, vročitev mora biti poskušana na naslovu dolžnikovega dejanskega prebivališča, obvestilo o prispeli pošiljki mora biti pravilno izpolnjeno itd.).Ker se poraja dvom, da sklep o izvršbi dolžniku ni bil vročen pravilno glede na dolžnikove trditve, da je na prestajanju zaporne kazni vse od leta 2003 dalje (osebi, ki ji je vzeta prostost pa se sodna pošiljka vroča po upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem se prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti, rok za vložitev rednega ugovora zoper sklep o izvršbi sploh še ni začel teči, saj dolžnik z vsebino sklepa o izvršbi še ni seznanjen.
izbrisni razlog – obstoj domneve izbrisnega razloga – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Po določbi 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP se pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Z dejstvom, da sta bila družbi v tem postopku na poslovni naslov, vpisan v sodnem registru, uspešno vročena tako sklep o začetku postopka izbrisa kot tudi sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga, kar potrjujeta tema sklepoma pripeti vročilnici, je izpodbita domneva iz 1. alineje 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
izvršba na plačo – odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – obseg terjatve v nasprotni izvršbi
Upnik lahko predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Znesek, ki se lahko izterjuje v skladu s 134. členom ZIZ, ni vedno oziroma avtomatično enak znesku celotne terjatve, ki jo ima upnik proti dolžniku, ni pa to izključeno, upoštevaje višino terjatve in čas, ki poteče od seznanitve delodajalca s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi pa do vložitve predloga za izvršbo.