Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (kršitev načela kontradiktornosti in kršitev načela neposrednosti), ker sodnega izvedenca, ki je podal pisno mnenje, na katerega je imela tožena stranka pripombe oziroma je izrazila dvom v pravilnost izvedenskega mnenja, ni zaslišalo na naroku za glavno obravnavo.
delitev solastnine – spor o velikost solastninskih deležev – napotitev na pravdo – prekluzija v sporu o velikosti solastninskih deležev
Nasprotne udeleženke se v konkretni situaciji ne morejo sklicevati na določbe o prekluziji, kolikor je med udeleženci spor o velikosti solastninskih deležev nepremičnine, ki je predmet delitve, saj sodišče v nepravdnem postopku odloči o delitvi le, kadar ta vprašanja med udeleženci niso sporna, sicer je napotitev nujna.
sklep o izvršbi – vročanje – nadomestna vročitev – vročanje osebi, ki je na prestajanju kazni
Vročitev na naslov stalnega bivališča z nadomestno vročitvijo je po določbah ZPP mogoča le v primeru, ko ne obstaja niti najmanjši dvom o tem, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom (dolžnikovo ime in naslov morata biti v sodni pošiljki navedena brez napak, vročitev mora biti poskušana na naslovu dolžnikovega dejanskega prebivališča, obvestilo o prispeli pošiljki mora biti pravilno izpolnjeno itd.).Ker se poraja dvom, da sklep o izvršbi dolžniku ni bil vročen pravilno glede na dolžnikove trditve, da je na prestajanju zaporne kazni vse od leta 2003 dalje (osebi, ki ji je vzeta prostost pa se sodna pošiljka vroča po upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem se prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti, rok za vložitev rednega ugovora zoper sklep o izvršbi sploh še ni začel teči, saj dolžnik z vsebino sklepa o izvršbi še ni seznanjen.
začasna odredba zaradi izterjave denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Pri uveljavljanju začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve je potrebno dokazati še aktivno ravnanje dolžnika, ki meri na zmanjšanje premoženja, zaradi česar se upnik ne bi mogel poplačati. Zgolj vodenje izvršilnega postopka drugega upnika na stanovanje drugotoženke za terjatev, ki še zdaleč ne dosega vrednosti stanovanja, takšne nevarnosti ne predstavlja.
izvršba na plačo – odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – obseg terjatve v nasprotni izvršbi
Upnik lahko predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Znesek, ki se lahko izterjuje v skladu s 134. členom ZIZ, ni vedno oziroma avtomatično enak znesku celotne terjatve, ki jo ima upnik proti dolžniku, ni pa to izključeno, upoštevaje višino terjatve in čas, ki poteče od seznanitve delodajalca s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi pa do vložitve predloga za izvršbo.
odločba – izločitev uradne osebe – zahteva za sodno varstvo
Določba 1. odstavka 46. člena ZP-1 je bila prav zaradi različnih razlag o dovoljenosti pravnih sredstev, vključno s pristojnostjo za odločanje o njih, z ZP-1E, ki je v veljavi od 5. 3. 2008, dopolnjena zaradi jasnosti tako, da je sedaj nedvoumno določeno, da je zoper vse odločitve prekrškovnega organa dopustno vložiti le pravna sredstva, določena v ZP-1, ne pa tudi pravnih sredstev, določenih v drugih zakonih, ki se v postopku o prekršku uporabljajo smiselno (npr. ZUP).
Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev pooblaščene uradne osebe je sicer odločba, s katero je odločeno o drugih vprašanjih postopka o prekršku (1. odstavek 46. člena ZP-1), ni pa to še odločba o prekršku, zoper katero je dopustna zahteva za sodno varstvo kot pravno sredstvo, ki ga določa ZP-1. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se zahtevi za sodno varstvo zavržeta kot nedovoljeni, pravilna, ker ZP-1 zoper tako odločitev o drugih vprašanjih postopka ne določa nobenega pravnega sredstva in je tako (ne)pravilnost teh odločitev mogoče izpodbijati šele v zahtevi za sodno varstvo, vloženi zoper samo odločbo o prekršku, izdano v hitrem postopku, torej ko je o storitvi prekrška in sankcijah tudi vsebinsko odločeno.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4, 163, 202a. ZOdvT člen 32.
stroški postopka – nagrada in potrebni izdatki zagovornika – plačnik stroškov postopka – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje višjega sodišča o pritožbi – prepoved reformatio in peius – veljavnost načela prepoved reformatio in peius
Za priznanje priglašenih stroškov v postopku izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bilo zakonske osnove, saj na podlagi 4. odstavka 144. člena ZP-1, upoštevajoč logično razlago glede na 1. odstavek 144. člena, stroški obdolženčevega zastopanja bremene proračun le v primeru ustavitve postopka o prekršku oziroma v primeru dodeljenega zagovornika, to je zagovornika, ki izvaja storitev brezplačne pravne pomoči (32. člen ZOdvT). Postopek izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi 202.a člena ZP-1 ni postopek o prekršku v smislu 144. člena ZP-1, temveč poseben postopek v okviru izvršitve odločbe. ZOdvT za ta postopek nima posebnih določb, kot so to npr. določbe, predvidene za posebne postopke v delu ZOdvT, ki se nanaša na kazenski postopek. Ne glede na navedeno pa je že glede na pravnomočno odločitev višjega sodišča, ki ni po temelju odločilo, da stroški postopka bremene proračun, odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu v nasprotju z ZP-1, kot tudi s samim predlogom obdolženčevega zagovornika (le-ta je namreč v predlogu izrecno predlagal le, da se stroški priznajo in obdolžencu naloži v plačilo priglašene stroške!), ko je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se obdolžencu priznajo stroški zastopanja v znesku 96,00 eurov in te stroške naložilo po 4. odstavku 144. člena ZP-1 v breme proračuna.
Pri odločanju o stroških postopka kot o stranski terjatvi, ki nastane med postopkom in zaradi postopka, načelo prepovedi reformatio in peius ne velja.
izbrisni razlog – vročanje pisanj na poslovnem naslovu – predlog za vpis spremembe poslovnega naslova
Obstoj izbrisnega razloga, kadar je bil začet postopek izbrisa na podlagi domneve iz 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP, je po 2. odstavku 435. člena ZFPPIPP mogoče izpodbijati z ugovorom, ki je dovoljen v primeru, če pravna oseba hkrati z ugovorom vloži predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register in poleg listin, ki so podlaga za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register, predloži tudi dokaz, da je bodisi lastnik objekta na novem poslovnem naslovu, bodisi da ji je lastnik objekta na novem poslovnem naslovu dovolil poslovanje ali sprejemanje uradnih pošiljk na tem naslovu.