ZSReg člen 33, 33/2, 34, 34/1, 34/1-4. ZZavar člen 14, 14/12, 14/14, 49, 49/1. ZZVZZ člen 61, 61/2, 62, 62/1, 62/2, 62/2-3, 62/2-4, 62/4.
vpis spremembe statuta v sodni register– vsebina vpisa je v nasprotju s prisilnimi predpisi – presoja zakonitosti določil statuta subjekta vpisa – uporaba sredstev iz vzajemnega zavarovanja - delitev dobička zavarovalnice – kritje izgub iz poslovanja življenjskih zavarovanj
Vprašanje zakonitosti določil statuta subjekta vpisa ni tisto med udeleženci registrskega postopka sporno dejstvo, ki bi terjalo prekinitev registrskega postopka vpisa sprememb statuta. Vsebino statuta in njegovo zakonitost mora namreč registrsko sodišče presojati v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti predloga za vpis v smislu 4. točke 1. odstavka 34. člena ZSReg.
Z novelo ZZavar -F je dobiček, izkazan v letnem poročilu družbe za vzajemno zavarovanje, mogoče razdeliti članom ali prenesti v naslednje poslovno leto v obsegu, ki ni potreben za: 1. oblikovanje varnostnih rezerv ali 2. oblikovanje s statutom določenih rezerv, pri čemer se lahko s statutom določene rezerve uporabijo za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugih zavarovalnih vrstah in za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugi zavarovalni skupini ali 3. vračilo ustanovnega kapitala oziroma za druga izplačila, določena v statutu. Mogoča je torej uporaba sredstev iz vzajemnega zavarovanja tudi za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov iz skupine življenjskih zavarovanj, vendar le iz statutarnih rezerv. Sicer pa je uporaba sredstev iz pozitivnega poslovanja dopolnilnega zavarovanja omejena tako, da je zavarovalnica polovico tega izida dolžna nameniti na izvajanje dopolnilnega zavarovanja.
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (kršitev načela kontradiktornosti in kršitev načela neposrednosti), ker sodnega izvedenca, ki je podal pisno mnenje, na katerega je imela tožena stranka pripombe oziroma je izrazila dvom v pravilnost izvedenskega mnenja, ni zaslišalo na naroku za glavno obravnavo.
izbrisni razlog – obstoj domneve izbrisnega razloga – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Po določbi 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP se pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Trditev družbe v smeri, da je na naslovu, ki je vpisan v sodni register, znana in da ji je na ta naslov mogoče vročati uradna pisanja, potrjuje dejstvo, da je sodišče prejelo podpisano vročilnico, ki dokazuje vročitev izpodbijanega sklepa družbi na poslovnem naslovu družbe, ki je vpisan v sodni register.
delitev solastnine – spor o velikost solastninskih deležev – napotitev na pravdo – prekluzija v sporu o velikosti solastninskih deležev
Nasprotne udeleženke se v konkretni situaciji ne morejo sklicevati na določbe o prekluziji, kolikor je med udeleženci spor o velikosti solastninskih deležev nepremičnine, ki je predmet delitve, saj sodišče v nepravdnem postopku odloči o delitvi le, kadar ta vprašanja med udeleženci niso sporna, sicer je napotitev nujna.
začasna odredba zaradi izterjave denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Pri uveljavljanju začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve je potrebno dokazati še aktivno ravnanje dolžnika, ki meri na zmanjšanje premoženja, zaradi česar se upnik ne bi mogel poplačati. Zgolj vodenje izvršilnega postopka drugega upnika na stanovanje drugotoženke za terjatev, ki še zdaleč ne dosega vrednosti stanovanja, takšne nevarnosti ne predstavlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0053299
ZPP člen 247, 247/5. OZ člen 179.
izvedensko mnenje - višina odškodnine - nepremoženjska škoda
Ni dvoma, da je bilo tožnikovo zdravljenje zaradi degenerativnih sprememb na vratni hrbtenici daljše, kot bi bilo sicer, vendar je sodišče to dejstvo pravilno upoštevalo tako, da je celotno prisojeno odškodnino za nepremoženjsko škodo znižalo za 30 %.
Res je sicer, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj se je pri presoji vzročne zveze oprlo na izvedensko mnenje prvega izvedenca dr. M., čeprav je ravno zaradi toženkinih pripomb k njegovemu mnenju ponovilo dokazovanje z drugim izvedencem dr. C. Ker pa sta se pravdni stranki na zadnjem naroku sporazumeli, da je toženka odgovorna za 70 % obravnavane škode, tožnik pa za preostalih 30 %, torej prav toliko, kot je prvi izvedenec pripisal tožnikovim degenerativnim spremembam na vratni hrbtenici in prejšnji poškodbi, opisana pomanjkljivost v obrazložitvi ni mogla kvarno vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066528
ZP-1 člen 25, 25/1, 25/2, 26, 26/6, 123, 139. ZVCP-1 člen 132.
zaseg predmetov – odvzem predmetov – odvzem motornega vozila – solastništvo predmeta – javnost sojenja – načelo javnosti – obrazložitev – splošna pravila za odmero sankcij – preverjanje psihofizičnega stanja
Ustavno sodišče RS je že ugotovilo, da glede na način preverjanja izpolnjevanja pogojev za vožnjo (npr. stopnja alkoholiziranosti, ustrezni dokumenti, itd.) tega nadzora ni mogoče vezati na noben zunanji vnaprej viden znak ali npr. razloge za sum, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da za pritožnikovo ustavljanje, kontroliranje in nadziranje ter zaseg vozila ni bilo pogojev, ker med vožnjo ni storil prekrška ali bil udeležen v prometni nesreči.
Postopek o prekršku se praviloma odvija kot niz narokov, za narok pa načelo javnosti ne velja, temveč le za ustno obravnavo.
Ker je obdolženec odklonil odrejeni strokovni pregled, so brezpredmetne pritožbene navedbe o nepravilno ugotovljeni stopnji alkoholiziranosti. Sodišče prve stopnje je sicer brez potrebe, saj glede na ugotovljeno dejansko stopnjo alkohola temeljna kršitev za obdolženca ni milejša v primerjavi z odklonitvijo strokovnega pregleda, sledilo razlagi določb ZVCP-1, kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, št. Up-642/04, z dne 20. 10. 2005, in obdolženca spoznalo za odgovornega temeljnega prekrška iz 5. odstavka 130. člena ZVCP-1, ker se je obdolženec z odklonitvijo strokovnega pregleda tako strinjal s prvotno ugotovljeno stopnjo alkohola v njegovi krvi. V takem primeru pritožnik kasneje ne more več uveljavljati nepravilno ugotovljene stopnje alkoholiziranosti, saj je od naknadnega preverjanja te stopnje, kar je bila sicer njegova pravica, odstopil.
Ne glede na dejstvo, da gre za vozilo večje vrednosti, ta okoliščina sama po sebi na izrek stranske sankcije odvzema vozila ne more vplivati.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – pravnomočnost sklepa o obstoju izbrisnega razloga
Dejstvo, da je bil sklep o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra izdan na podlagi nepravnomočnega sklepa o ugoditvi izbrisnega razloga, je dovoljeno uveljavljati kot pritožbeni razlog le v pravočasni pritožbi zoper objavljen sklep o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije. Zoper vsak sklep registrskega sodišča je namreč dovoljena pritožba (1. odstavek 14. člena ZSReg).
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4, 163, 202a. ZOdvT člen 32.
stroški postopka – nagrada in potrebni izdatki zagovornika – plačnik stroškov postopka – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje višjega sodišča o pritožbi – prepoved reformatio in peius – veljavnost načela prepoved reformatio in peius
Za priznanje priglašenih stroškov v postopku izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bilo zakonske osnove, saj na podlagi 4. odstavka 144. člena ZP-1, upoštevajoč logično razlago glede na 1. odstavek 144. člena, stroški obdolženčevega zastopanja bremene proračun le v primeru ustavitve postopka o prekršku oziroma v primeru dodeljenega zagovornika, to je zagovornika, ki izvaja storitev brezplačne pravne pomoči (32. člen ZOdvT). Postopek izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi 202.a člena ZP-1 ni postopek o prekršku v smislu 144. člena ZP-1, temveč poseben postopek v okviru izvršitve odločbe. ZOdvT za ta postopek nima posebnih določb, kot so to npr. določbe, predvidene za posebne postopke v delu ZOdvT, ki se nanaša na kazenski postopek. Ne glede na navedeno pa je že glede na pravnomočno odločitev višjega sodišča, ki ni po temelju odločilo, da stroški postopka bremene proračun, odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu v nasprotju z ZP-1, kot tudi s samim predlogom obdolženčevega zagovornika (le-ta je namreč v predlogu izrecno predlagal le, da se stroški priznajo in obdolžencu naloži v plačilo priglašene stroške!), ko je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se obdolžencu priznajo stroški zastopanja v znesku 96,00 eurov in te stroške naložilo po 4. odstavku 144. člena ZP-1 v breme proračuna.
Pri odločanju o stroških postopka kot o stranski terjatvi, ki nastane med postopkom in zaradi postopka, načelo prepovedi reformatio in peius ne velja.
nedovoljena zahteva za sodno varstvo – upravičenci do vložitve zahteve za sodno varstvo
Krog udeležencev v hitrem postopku, ki jim pripada pravica do sodnega varstva (do vložitve zahteve za sodno varstvo) je omejen. Storilka, ki je sicer prava neuka stranka, pa je bila v pravnem pouku plačilnega naloga o tem tudi izrecno poučena.