ZGD člen 13, 17. ZIL-1 člen 44, 44/1, 47, 47/1, 48, 48/1.
sprememba firme – poznanost blagovne znamke - pravica iz naslova imetništva zaščitene blagovne znamke – poseg v pravice imetnika znamke
Zgolj s trditvami o tem, katere so dodatne sestavine firme predlagatelja in na katerih mestih v firmi se nahajajo, s kakšnimi črki so napisane, ki jih pritožnik podaja v pritožbi zoper izpodbijani sklep, ne more utemeljiti možnosti zamenjave z znamko pritožnika v smislu 13. člena ZGD-1, saj ni navedel ničesar glede enakosti ali podobnosti blaga in storitev predlagatelja in pritožnika niti glede verjetnosti zmede v javnosti ali ugleda znamke.
Poznanost blagovnega in storitvenega znaka (znamke) ni neko splošno znano dejstvo, ki ga ne bi bilo potrebno dokazovati, saj gre za pravni standard, katerega vsebino je potrebno napolniti s pravnorelevantnimi dejstvi in okoliščinami, ki ga udejanjajo.
izbrisni razlog – vročanje pisanj na poslovnem naslovu – predlog za vpis spremembe poslovnega naslova
Obstoj izbrisnega razloga, kadar je bil začet postopek izbrisa na podlagi domneve iz 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP, je po 2. odstavku 435. člena ZFPPIPP mogoče izpodbijati z ugovorom, ki je dovoljen v primeru, če pravna oseba hkrati z ugovorom vloži predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register in poleg listin, ki so podlaga za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register, predloži tudi dokaz, da je bodisi lastnik objekta na novem poslovnem naslovu, bodisi da ji je lastnik objekta na novem poslovnem naslovu dovolil poslovanje ali sprejemanje uradnih pošiljk na tem naslovu.
vrnitev zadeve v ponovno sojenje pred drugim sodnikom
Ker sodnik v ponovljenem postopku napotkov pritožbenega sodišča ni upošteval, je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo v ponovno sojenje pred drugim sodnikom.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4, 163, 202a. ZOdvT člen 32.
stroški postopka – nagrada in potrebni izdatki zagovornika – plačnik stroškov postopka – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje višjega sodišča o pritožbi – prepoved reformatio in peius – veljavnost načela prepoved reformatio in peius
Za priznanje priglašenih stroškov v postopku izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bilo zakonske osnove, saj na podlagi 4. odstavka 144. člena ZP-1, upoštevajoč logično razlago glede na 1. odstavek 144. člena, stroški obdolženčevega zastopanja bremene proračun le v primeru ustavitve postopka o prekršku oziroma v primeru dodeljenega zagovornika, to je zagovornika, ki izvaja storitev brezplačne pravne pomoči (32. člen ZOdvT). Postopek izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi 202.a člena ZP-1 ni postopek o prekršku v smislu 144. člena ZP-1, temveč poseben postopek v okviru izvršitve odločbe. ZOdvT za ta postopek nima posebnih določb, kot so to npr. določbe, predvidene za posebne postopke v delu ZOdvT, ki se nanaša na kazenski postopek. Ne glede na navedeno pa je že glede na pravnomočno odločitev višjega sodišča, ki ni po temelju odločilo, da stroški postopka bremene proračun, odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu v nasprotju z ZP-1, kot tudi s samim predlogom obdolženčevega zagovornika (le-ta je namreč v predlogu izrecno predlagal le, da se stroški priznajo in obdolžencu naloži v plačilo priglašene stroške!), ko je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se obdolžencu priznajo stroški zastopanja v znesku 96,00 eurov in te stroške naložilo po 4. odstavku 144. člena ZP-1 v breme proračuna.
Pri odločanju o stroških postopka kot o stranski terjatvi, ki nastane med postopkom in zaradi postopka, načelo prepovedi reformatio in peius ne velja.
izbrisni razlog – obstoj domneve izbrisnega razloga – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Po določbi 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP se pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Z dejstvom, da sta bila družbi v tem postopku na poslovni naslov, vpisan v sodnem registru, uspešno vročena tako sklep o začetku postopka izbrisa kot tudi sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga, kar potrjujeta tema sklepoma pripeti vročilnici, je izpodbita domneva iz 1. alineje 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (kršitev načela kontradiktornosti in kršitev načela neposrednosti), ker sodnega izvedenca, ki je podal pisno mnenje, na katerega je imela tožena stranka pripombe oziroma je izrazila dvom v pravilnost izvedenskega mnenja, ni zaslišalo na naroku za glavno obravnavo.
KZ člen 12, 12/1, 14, 26, 224, 224/1. ZKP člen 96, 96/2, 105, 105/3, 358, 358-1, 371, 371/1, 371/1-11, 392,392/1.
skrajna sila – dejanje majhnega pomena – izključitev protipravnosti – kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlog za izrek oprostilne sodbe
Skrajna sila in dejanje majhnega pomena sta instituta kazenskega prava, ki izključujeta protipravnost vsak zase in ne moreta biti podana hkrati, oziroma podrejeno, kot navaja sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 101, 102. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid III. kategorije - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je po tem, ko je pridobila mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da tožniku kot delovnemu invalidu, ki zaradi ugotovljene invalidnosti ni zmožen opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti.
Zavarovanje splošne civilne odgovornosti je neobvezno pogodbeno zavarovanje, po katerem sklenitelj zavarovanja po svoji presoji izbere višino zavarovalne vsote in se s tem delno ali v celoti zavaruje pred zahtevki oškodovancev. Zavarovalnica pa je dolžna plačati odškodnino neposredno oškodovancu, toda največ do zneska, na katerega je obvezana po zavarovalni pogodbi. Pri zavarovanju odgovornosti prevladuje interes sklenitelja zavarovanja, to je v danem primeru podjetja, ki je odškodninsko odgovorno in ne interes oškodovanca, zato je zavarovalna vsota pogodbeno določena in omejuje obveznost zavarovalnice ne glede na dejanski obseg škode. Za morebitno zvišanje zavarovalne vsote z instrumentom valorizacije pa mora biti sklenjen izrecen dogovor ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.