ZGD člen 13, 17. ZIL-1 člen 44, 44/1, 47, 47/1, 48, 48/1.
sprememba firme – poznanost blagovne znamke - pravica iz naslova imetništva zaščitene blagovne znamke – poseg v pravice imetnika znamke
Zgolj s trditvami o tem, katere so dodatne sestavine firme predlagatelja in na katerih mestih v firmi se nahajajo, s kakšnimi črki so napisane, ki jih pritožnik podaja v pritožbi zoper izpodbijani sklep, ne more utemeljiti možnosti zamenjave z znamko pritožnika v smislu 13. člena ZGD-1, saj ni navedel ničesar glede enakosti ali podobnosti blaga in storitev predlagatelja in pritožnika niti glede verjetnosti zmede v javnosti ali ugleda znamke.
Poznanost blagovnega in storitvenega znaka (znamke) ni neko splošno znano dejstvo, ki ga ne bi bilo potrebno dokazovati, saj gre za pravni standard, katerega vsebino je potrebno napolniti s pravnorelevantnimi dejstvi in okoliščinami, ki ga udejanjajo.
izbrisni razlog – vročanje pisanj na poslovnem naslovu – predlog za vpis spremembe poslovnega naslova
Obstoj izbrisnega razloga, kadar je bil začet postopek izbrisa na podlagi domneve iz 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP, je po 2. odstavku 435. člena ZFPPIPP mogoče izpodbijati z ugovorom, ki je dovoljen v primeru, če pravna oseba hkrati z ugovorom vloži predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register in poleg listin, ki so podlaga za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register, predloži tudi dokaz, da je bodisi lastnik objekta na novem poslovnem naslovu, bodisi da ji je lastnik objekta na novem poslovnem naslovu dovolil poslovanje ali sprejemanje uradnih pošiljk na tem naslovu.
ZP-1 člen 65, 66, 66/2, 67, 67/1. ZKP člen 87, 87/2.
hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – odločanje sodišča – pravica do pritožbe – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – roki – vloga po telefaksu
Sklep o zavrženju pritožbe kot nedovoljene je bil storilki vročen 20. 1. 2010, kot je razvidno iz vročilnice tega sklepa, tako da je osemdnevni zakonski rok za vložitev pritožbe iztekel 28. 1. 2010. Iz pritožbe, poslane po faksu, pa je razvidno, da je prispela na sodišče prve stopnje 28. 1. 2010 ob 22.02 uri, kar pomeni, da je bila vložena pravočasno, saj se je procesni rok za vložitev pritožbe iztekel 28. 1. 2010 ob 24.00 uri.
Ker je bila storilki izrečena globa s plačilnim nalogom na spodnji predpisani meji, ki tudi s sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo njeno zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno, ni bila spremenjena, prav tako pa ji ni bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400,00 eurov, glede na določbo 2. odstavka 66. člena ZP-1 pritožba ni dovoljena.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066528
ZP-1 člen 25, 25/1, 25/2, 26, 26/6, 123, 139. ZVCP-1 člen 132.
zaseg predmetov – odvzem predmetov – odvzem motornega vozila – solastništvo predmeta – javnost sojenja – načelo javnosti – obrazložitev – splošna pravila za odmero sankcij – preverjanje psihofizičnega stanja
Ustavno sodišče RS je že ugotovilo, da glede na način preverjanja izpolnjevanja pogojev za vožnjo (npr. stopnja alkoholiziranosti, ustrezni dokumenti, itd.) tega nadzora ni mogoče vezati na noben zunanji vnaprej viden znak ali npr. razloge za sum, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da za pritožnikovo ustavljanje, kontroliranje in nadziranje ter zaseg vozila ni bilo pogojev, ker med vožnjo ni storil prekrška ali bil udeležen v prometni nesreči.
Postopek o prekršku se praviloma odvija kot niz narokov, za narok pa načelo javnosti ne velja, temveč le za ustno obravnavo.
Ker je obdolženec odklonil odrejeni strokovni pregled, so brezpredmetne pritožbene navedbe o nepravilno ugotovljeni stopnji alkoholiziranosti. Sodišče prve stopnje je sicer brez potrebe, saj glede na ugotovljeno dejansko stopnjo alkohola temeljna kršitev za obdolženca ni milejša v primerjavi z odklonitvijo strokovnega pregleda, sledilo razlagi določb ZVCP-1, kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, št. Up-642/04, z dne 20. 10. 2005, in obdolženca spoznalo za odgovornega temeljnega prekrška iz 5. odstavka 130. člena ZVCP-1, ker se je obdolženec z odklonitvijo strokovnega pregleda tako strinjal s prvotno ugotovljeno stopnjo alkohola v njegovi krvi. V takem primeru pritožnik kasneje ne more več uveljavljati nepravilno ugotovljene stopnje alkoholiziranosti, saj je od naknadnega preverjanja te stopnje, kar je bila sicer njegova pravica, odstopil.
Ne glede na dejstvo, da gre za vozilo večje vrednosti, ta okoliščina sama po sebi na izrek stranske sankcije odvzema vozila ne more vplivati.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – seznanjenost s škodo in storilcem
Da je tožnik izvedel za škodo in storilca šele 31.1.2006, ko je bil oproščen kaznivega dejanja, ne vzdržijo kritične presoje, saj ni razumljivega razloga, zakaj bi oprostilna sodba vplivala na seznanjenost tožnika s storilcem in z obstojem škode.
izbrisni razlog – obstoj domneve izbrisnega razloga – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Po določbi 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP se pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Z dejstvom, da sta bila družbi v tem postopku na poslovni naslov, vpisan v sodnem registru, uspešno vročena tako sklep o začetku postopka izbrisa kot tudi sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga, kar potrjujeta tema sklepoma pripeti vročilnici, je izpodbita domneva iz 1. alineje 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
odločba – izločitev uradne osebe – zahteva za sodno varstvo
Določba 1. odstavka 46. člena ZP-1 je bila prav zaradi različnih razlag o dovoljenosti pravnih sredstev, vključno s pristojnostjo za odločanje o njih, z ZP-1E, ki je v veljavi od 5. 3. 2008, dopolnjena zaradi jasnosti tako, da je sedaj nedvoumno določeno, da je zoper vse odločitve prekrškovnega organa dopustno vložiti le pravna sredstva, določena v ZP-1, ne pa tudi pravnih sredstev, določenih v drugih zakonih, ki se v postopku o prekršku uporabljajo smiselno (npr. ZUP).
Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev pooblaščene uradne osebe je sicer odločba, s katero je odločeno o drugih vprašanjih postopka o prekršku (1. odstavek 46. člena ZP-1), ni pa to še odločba o prekršku, zoper katero je dopustna zahteva za sodno varstvo kot pravno sredstvo, ki ga določa ZP-1. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se zahtevi za sodno varstvo zavržeta kot nedovoljeni, pravilna, ker ZP-1 zoper tako odločitev o drugih vprašanjih postopka ne določa nobenega pravnega sredstva in je tako (ne)pravilnost teh odločitev mogoče izpodbijati šele v zahtevi za sodno varstvo, vloženi zoper samo odločbo o prekršku, izdano v hitrem postopku, torej ko je o storitvi prekrška in sankcijah tudi vsebinsko odločeno.