ZGD člen 13, 17. ZIL-1 člen 44, 44/1, 47, 47/1, 48, 48/1.
sprememba firme – poznanost blagovne znamke - pravica iz naslova imetništva zaščitene blagovne znamke – poseg v pravice imetnika znamke
Zgolj s trditvami o tem, katere so dodatne sestavine firme predlagatelja in na katerih mestih v firmi se nahajajo, s kakšnimi črki so napisane, ki jih pritožnik podaja v pritožbi zoper izpodbijani sklep, ne more utemeljiti možnosti zamenjave z znamko pritožnika v smislu 13. člena ZGD-1, saj ni navedel ničesar glede enakosti ali podobnosti blaga in storitev predlagatelja in pritožnika niti glede verjetnosti zmede v javnosti ali ugleda znamke.
Poznanost blagovnega in storitvenega znaka (znamke) ni neko splošno znano dejstvo, ki ga ne bi bilo potrebno dokazovati, saj gre za pravni standard, katerega vsebino je potrebno napolniti s pravnorelevantnimi dejstvi in okoliščinami, ki ga udejanjajo.
izbrisni razlog – vročanje pisanj na poslovnem naslovu – predlog za vpis spremembe poslovnega naslova
Obstoj izbrisnega razloga, kadar je bil začet postopek izbrisa na podlagi domneve iz 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP, je po 2. odstavku 435. člena ZFPPIPP mogoče izpodbijati z ugovorom, ki je dovoljen v primeru, če pravna oseba hkrati z ugovorom vloži predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register in poleg listin, ki so podlaga za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register, predloži tudi dokaz, da je bodisi lastnik objekta na novem poslovnem naslovu, bodisi da ji je lastnik objekta na novem poslovnem naslovu dovolil poslovanje ali sprejemanje uradnih pošiljk na tem naslovu.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba – sklepčnost predloga za izdajo začasne odredbe – nadomestitev soglasja stranke v upravnem postopku – gradbeno dovoljenje
Predlagana začasna odredba bi bila eventuelno mogoča v primeru oviranja upnikove pravice, kot je opredeljena v predlagani začasni odredbi, ne more pa takšna začasna odredba nadomestiti soglasja stranke v upravnem postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – seznanjenost s škodo in storilcem
Da je tožnik izvedel za škodo in storilca šele 31.1.2006, ko je bil oproščen kaznivega dejanja, ne vzdržijo kritične presoje, saj ni razumljivega razloga, zakaj bi oprostilna sodba vplivala na seznanjenost tožnika s storilcem in z obstojem škode.
ureditvena začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Gre za varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka nenadomestljive (sedaj težko nadomestljive) škode. Za presojo obstoja predpostavke iz 2. alineje 2. odst. 272. čl. ZIZ ne zadošča zgolj ugotovitev, da objekti na tožnikovi parceli niso ogroženi ter da se poškodbe kanalizacijskih cevi dajo sanirati. Pritožba ima tudi prav, da je tožnik ob nastali situaciji opozarjal na možnost novih zdrsov in nadaljnjih poškodb ter na pojav razpok na platoju nad gradbeno jamo.
Tudi v primeru, če bo sodišče ugotovilo obstoj predpostavk za izdajo začasne odredbe, se restriktivni pristop sodišča pri oceni pogojev nanaša tudi na vsebino začasne odredbe, ki ne sme presegati namena njene izdaje, ki je zgolj v preprečitvi grozeče nevarnosti ter nastajanja težko nadomestljive škode, ne pa v realizaciji tožbenega zahtevka.
ZPP člen 347, 347/2, 348, 348/5. ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 73, 308, 348, 413, 417, 417/1. OZ člen 1060.
pritožbena obravnava - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - ponovitev že izvedenih dokazov - pristop k dolgu - nadomestna izpolnitev - prenovitev - obličnost pogodbe - navidezna pogodba (simulirana pogodba)
Pritožbeno sodišče je na seji senata ob reševanju pritožbe tožene stranke spoznalo, da mora v predmetni zadevi razpisati obravnavo, saj je bilo treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti pred sodiščem druge stopnje nekatere v postopku na prvi stopnji že izvedene dokaze (drugi odstavek 347. člena ZPP).
Ekonomičnost, zaradi katere sodišče ni presojalo izvedenih dokazov, ni upravičen razlog za opustitev ocene izvedenih dokazov. S tem, ko se sodišče ni opredelilo do izvedenih dokazov, pri čemer v izpodbijani sodbi niti ne navaja, katere dokaze je v ponovljenem postopku še izvedlo, niti ni o tem sprejelo dokaznega sklepa, je bila stranki kršena ustavna pravica do pritožbe.
KZ člen 12, 12/1, 14, 26, 224, 224/1. ZKP člen 96, 96/2, 105, 105/3, 358, 358-1, 371, 371/1, 371/1-11, 392,392/1.
skrajna sila – dejanje majhnega pomena – izključitev protipravnosti – kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlog za izrek oprostilne sodbe
Skrajna sila in dejanje majhnega pomena sta instituta kazenskega prava, ki izključujeta protipravnost vsak zase in ne moreta biti podana hkrati, oziroma podrejeno, kot navaja sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
delitev solastnine – spor o velikost solastninskih deležev – napotitev na pravdo – prekluzija v sporu o velikosti solastninskih deležev
Nasprotne udeleženke se v konkretni situaciji ne morejo sklicevati na določbe o prekluziji, kolikor je med udeleženci spor o velikosti solastninskih deležev nepremičnine, ki je predmet delitve, saj sodišče v nepravdnem postopku odloči o delitvi le, kadar ta vprašanja med udeleženci niso sporna, sicer je napotitev nujna.