Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (kršitev načela kontradiktornosti in kršitev načela neposrednosti), ker sodnega izvedenca, ki je podal pisno mnenje, na katerega je imela tožena stranka pripombe oziroma je izrazila dvom v pravilnost izvedenskega mnenja, ni zaslišalo na naroku za glavno obravnavo.
KZ člen 12, 12/1, 14, 26, 224, 224/1. ZKP člen 96, 96/2, 105, 105/3, 358, 358-1, 371, 371/1, 371/1-11, 392,392/1.
skrajna sila – dejanje majhnega pomena – izključitev protipravnosti – kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlog za izrek oprostilne sodbe
Skrajna sila in dejanje majhnega pomena sta instituta kazenskega prava, ki izključujeta protipravnost vsak zase in ne moreta biti podana hkrati, oziroma podrejeno, kot navaja sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ureditvena začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Gre za varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka nenadomestljive (sedaj težko nadomestljive) škode. Za presojo obstoja predpostavke iz 2. alineje 2. odst. 272. čl. ZIZ ne zadošča zgolj ugotovitev, da objekti na tožnikovi parceli niso ogroženi ter da se poškodbe kanalizacijskih cevi dajo sanirati. Pritožba ima tudi prav, da je tožnik ob nastali situaciji opozarjal na možnost novih zdrsov in nadaljnjih poškodb ter na pojav razpok na platoju nad gradbeno jamo.
Tudi v primeru, če bo sodišče ugotovilo obstoj predpostavk za izdajo začasne odredbe, se restriktivni pristop sodišča pri oceni pogojev nanaša tudi na vsebino začasne odredbe, ki ne sme presegati namena njene izdaje, ki je zgolj v preprečitvi grozeče nevarnosti ter nastajanja težko nadomestljive škode, ne pa v realizaciji tožbenega zahtevka.
izbrisni razlog – obstoj domneve izbrisnega razloga – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Po določbi 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP se pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Z dejstvom, da sta bila družbi v tem postopku na poslovni naslov, vpisan v sodnem registru, uspešno vročena tako sklep o začetku postopka izbrisa kot tudi sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga, kar potrjujeta tema sklepoma pripeti vročilnici, je izpodbita domneva iz 1. alineje 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
odločba – izločitev uradne osebe – zahteva za sodno varstvo
Določba 1. odstavka 46. člena ZP-1 je bila prav zaradi različnih razlag o dovoljenosti pravnih sredstev, vključno s pristojnostjo za odločanje o njih, z ZP-1E, ki je v veljavi od 5. 3. 2008, dopolnjena zaradi jasnosti tako, da je sedaj nedvoumno določeno, da je zoper vse odločitve prekrškovnega organa dopustno vložiti le pravna sredstva, določena v ZP-1, ne pa tudi pravnih sredstev, določenih v drugih zakonih, ki se v postopku o prekršku uporabljajo smiselno (npr. ZUP).
Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev pooblaščene uradne osebe je sicer odločba, s katero je odločeno o drugih vprašanjih postopka o prekršku (1. odstavek 46. člena ZP-1), ni pa to še odločba o prekršku, zoper katero je dopustna zahteva za sodno varstvo kot pravno sredstvo, ki ga določa ZP-1. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se zahtevi za sodno varstvo zavržeta kot nedovoljeni, pravilna, ker ZP-1 zoper tako odločitev o drugih vprašanjih postopka ne določa nobenega pravnega sredstva in je tako (ne)pravilnost teh odločitev mogoče izpodbijati šele v zahtevi za sodno varstvo, vloženi zoper samo odločbo o prekršku, izdano v hitrem postopku, torej ko je o storitvi prekrška in sankcijah tudi vsebinsko odločeno.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 101, 102. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid III. kategorije - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je po tem, ko je pridobila mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da tožniku kot delovnemu invalidu, ki zaradi ugotovljene invalidnosti ni zmožen opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti.
Zavarovanje splošne civilne odgovornosti je neobvezno pogodbeno zavarovanje, po katerem sklenitelj zavarovanja po svoji presoji izbere višino zavarovalne vsote in se s tem delno ali v celoti zavaruje pred zahtevki oškodovancev. Zavarovalnica pa je dolžna plačati odškodnino neposredno oškodovancu, toda največ do zneska, na katerega je obvezana po zavarovalni pogodbi. Pri zavarovanju odgovornosti prevladuje interes sklenitelja zavarovanja, to je v danem primeru podjetja, ki je odškodninsko odgovorno in ne interes oškodovanca, zato je zavarovalna vsota pogodbeno določena in omejuje obveznost zavarovalnice ne glede na dejanski obseg škode. Za morebitno zvišanje zavarovalne vsote z instrumentom valorizacije pa mora biti sklenjen izrecen dogovor ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.
sklep o izvršbi – vročanje – nadomestna vročitev – vročanje osebi, ki je na prestajanju kazni
Vročitev na naslov stalnega bivališča z nadomestno vročitvijo je po določbah ZPP mogoča le v primeru, ko ne obstaja niti najmanjši dvom o tem, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom (dolžnikovo ime in naslov morata biti v sodni pošiljki navedena brez napak, vročitev mora biti poskušana na naslovu dolžnikovega dejanskega prebivališča, obvestilo o prispeli pošiljki mora biti pravilno izpolnjeno itd.).Ker se poraja dvom, da sklep o izvršbi dolžniku ni bil vročen pravilno glede na dolžnikove trditve, da je na prestajanju zaporne kazni vse od leta 2003 dalje (osebi, ki ji je vzeta prostost pa se sodna pošiljka vroča po upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem se prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti, rok za vložitev rednega ugovora zoper sklep o izvršbi sploh še ni začel teči, saj dolžnik z vsebino sklepa o izvršbi še ni seznanjen.
najemnik – imetnik stanovanjske pravice – razlaga pogodb – uporaba določil in razlaga spornih določil – in claris non fit interpretatio
Imetnik stanovanjske pravice na podlagi samega zakona ni postal najemnik stanovanja, če mu lastnik v roku, določenem v 147. čl. SZ, ni ponudil ustrezne najemne pogodbe, pač pa je to od lastnika lahko zahteval.
Pravo voljo in skupni namen bi bilo treba iskati šele pri nejasnih pogodbenih določilih. Besedilo, da se „dogovor sklepa za določen čas od 1. 1. 2000 do 30. 6. 2000, vendar ne dlje, kot do zaključka stečajnega postopka NN v stečaju“, jasno pove, da je bila uporaba spornih prostorov dogovorjena do zaključka stečajnega postopka (le) v primeru, če bi se stečaj končal prej, sicer pa do določenega datuma.
izvršba na plačo – odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – obseg terjatve v nasprotni izvršbi
Upnik lahko predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Znesek, ki se lahko izterjuje v skladu s 134. členom ZIZ, ni vedno oziroma avtomatično enak znesku celotne terjatve, ki jo ima upnik proti dolžniku, ni pa to izključeno, upoštevaje višino terjatve in čas, ki poteče od seznanitve delodajalca s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi pa do vložitve predloga za izvršbo.