PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066528
ZP-1 člen 25, 25/1, 25/2, 26, 26/6, 123, 139. ZVCP-1 člen 132.
zaseg predmetov – odvzem predmetov – odvzem motornega vozila – solastništvo predmeta – javnost sojenja – načelo javnosti – obrazložitev – splošna pravila za odmero sankcij – preverjanje psihofizičnega stanja
Ustavno sodišče RS je že ugotovilo, da glede na način preverjanja izpolnjevanja pogojev za vožnjo (npr. stopnja alkoholiziranosti, ustrezni dokumenti, itd.) tega nadzora ni mogoče vezati na noben zunanji vnaprej viden znak ali npr. razloge za sum, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da za pritožnikovo ustavljanje, kontroliranje in nadziranje ter zaseg vozila ni bilo pogojev, ker med vožnjo ni storil prekrška ali bil udeležen v prometni nesreči.
Postopek o prekršku se praviloma odvija kot niz narokov, za narok pa načelo javnosti ne velja, temveč le za ustno obravnavo.
Ker je obdolženec odklonil odrejeni strokovni pregled, so brezpredmetne pritožbene navedbe o nepravilno ugotovljeni stopnji alkoholiziranosti. Sodišče prve stopnje je sicer brez potrebe, saj glede na ugotovljeno dejansko stopnjo alkohola temeljna kršitev za obdolženca ni milejša v primerjavi z odklonitvijo strokovnega pregleda, sledilo razlagi določb ZVCP-1, kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, št. Up-642/04, z dne 20. 10. 2005, in obdolženca spoznalo za odgovornega temeljnega prekrška iz 5. odstavka 130. člena ZVCP-1, ker se je obdolženec z odklonitvijo strokovnega pregleda tako strinjal s prvotno ugotovljeno stopnjo alkohola v njegovi krvi. V takem primeru pritožnik kasneje ne more več uveljavljati nepravilno ugotovljene stopnje alkoholiziranosti, saj je od naknadnega preverjanja te stopnje, kar je bila sicer njegova pravica, odstopil.
Ne glede na dejstvo, da gre za vozilo večje vrednosti, ta okoliščina sama po sebi na izrek stranske sankcije odvzema vozila ne more vplivati.
vrnitev zadeve v ponovno sojenje pred drugim sodnikom
Ker sodnik v ponovljenem postopku napotkov pritožbenega sodišča ni upošteval, je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo v ponovno sojenje pred drugim sodnikom.
ZP-1 člen 65, 66, 66/2, 67, 67/1. ZKP člen 87, 87/2.
hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – odločanje sodišča – pravica do pritožbe – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – roki – vloga po telefaksu
Sklep o zavrženju pritožbe kot nedovoljene je bil storilki vročen 20. 1. 2010, kot je razvidno iz vročilnice tega sklepa, tako da je osemdnevni zakonski rok za vložitev pritožbe iztekel 28. 1. 2010. Iz pritožbe, poslane po faksu, pa je razvidno, da je prispela na sodišče prve stopnje 28. 1. 2010 ob 22.02 uri, kar pomeni, da je bila vložena pravočasno, saj se je procesni rok za vložitev pritožbe iztekel 28. 1. 2010 ob 24.00 uri.
Ker je bila storilki izrečena globa s plačilnim nalogom na spodnji predpisani meji, ki tudi s sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo njeno zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno, ni bila spremenjena, prav tako pa ji ni bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400,00 eurov, glede na določbo 2. odstavka 66. člena ZP-1 pritožba ni dovoljena.
izbrisni razlog – obstoj domneve izbrisnega razloga – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Po določbi 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP se pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Z dejstvom, da sta bila družbi v tem postopku na poslovni naslov, vpisan v sodnem registru, uspešno vročena tako sklep o začetku postopka izbrisa kot tudi sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga, kar potrjujeta tema sklepoma pripeti vročilnici, je izpodbita domneva iz 1. alineje 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
izključitev družbenika iz d.o.o. - vpis izključitve družbenika iz d.o.o. - vročanje predloga izključenemu družbeniku
Ker gre za vpis, na katerega se nanaša predlog za vpis v sodni register, s katerim bi bila prizadeta pravica, s sklepom skupščine izključnega družbenika družbe, bi moralo sodišče prve stopnje predlog z listinami vročati tudi njemu.
vrnitev v prejšnje stanje – zakrivljena zamuda – razlog za zamudo na strani tretje osebe – neplačilo sodne takse
V primeru, kadar stranka plačilo sodne takse, ki je pogoj za nadaljnje obravnavanje zadeve, poveri tretji osebi (materi), sama nosi riziko morebitnega neplačila sodne takse. Takšno neplačilo sodne takse, do katerega je prišlo zaradi zmotnega ravnanja tretje osebe, ne more predstavljati upravičenega razloga za dopustitev vrnitve v prejšnje stanje.
ugovor zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – uporaba ZST-1
Za postopke, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, to je pred 1. 10. 2008, ni mogoče uporabiti 41. člena ZST-1, ki predpisuje plačilo sodne takse ob vložitvi ugovora v postopku izvršbe in zavarovanja kot procesno predpostavko za odločanje o ugovoru.
izbrisni razlog – obstoj domneve izbrisnega razloga – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Po določbi 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP se pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Trditev družbe v smeri, da je na naslovu, ki je vpisan v sodni register, znana in da ji je na ta naslov mogoče vročati uradna pisanja, potrjuje dejstvo, da je sodišče prejelo podpisano vročilnico, ki dokazuje vročitev izpodbijanega sklepa družbi na poslovnem naslovu družbe, ki je vpisan v sodni register.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba – sklepčnost predloga za izdajo začasne odredbe – nadomestitev soglasja stranke v upravnem postopku – gradbeno dovoljenje
Predlagana začasna odredba bi bila eventuelno mogoča v primeru oviranja upnikove pravice, kot je opredeljena v predlagani začasni odredbi, ne more pa takšna začasna odredba nadomestiti soglasja stranke v upravnem postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.
nedovoljena zahteva za sodno varstvo – upravičenci do vložitve zahteve za sodno varstvo
Krog udeležencev v hitrem postopku, ki jim pripada pravica do sodnega varstva (do vložitve zahteve za sodno varstvo) je omejen. Storilka, ki je sicer prava neuka stranka, pa je bila v pravnem pouku plačilnega naloga o tem tudi izrecno poučena.