Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, ki pa jo je nato med pritožbenim postopkom umaknila. Ker sodišče druge stopnje o pritožbi še ni izdalo odločbe, je ob smiselni uporabi 3. odstavka 188. člena ZPP sklenilo, da se pritožbeni postopek ustavi.
zamudna sodba – nepristop tožene stranke na narok – protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP – učinek razveljavitve zakonske določbe
Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-164/09 z dne 4.2.2010 ugotovilo protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP, zaradi česar je to zakonsko določilo razveljavilo. Zato ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo po 2. odstavku 282. člena ZPP.
ZPIZ člen 39. ZPIZ-1 člen 34, 50, 156, 396, 406, 409. ZPPPAI člen 7, 7/2, 8, 10.
pokojnina pod ugodnejšimi pogoji – azbestni zakon
Za čas, ko je bila tožnica prostovoljno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni izpolnjevala pogoja prenehanja zavarovanja za pridobitev pravice do pokojnine, zato ji je bila pravica do pokojnine po ZPPPAI sicer priznana na dan izpolnitve pogojev starosti, pokojninske dobe, dobe uporabe azbesta in prenehanja delovnega razmerja iz 2. odstavka 7. člena in 8. člena ZPPPAI, pravico do pokojnine pa je pridobila od prvega dne po prenehanju zavarovanja dalje.
Ker se pokojnina, priznana po ZPPPAI, odmeri in izplačuje po predpisih, veljavnih na dan priznanja pravice, kar je v tožničinem primeru po ZPIZ-1 (pravica priznana v letu 2003), ki za določitev pokojninske osnove določa najugodnejše 13-letno povprečje plač, tožnica neutemeljeno uveljavlja določitev pokojninske osnove na podlagi najugodnejšega 10-letnega povprečja plač.
ZBH člen 2, 34, 63, 79. ZHKS člen 11, 15. ZBan člen 240, 241, 241/2, 241/3, 241/4, 244, 244/1.
hranilnokreditna služba – nadzor nad hranilnicami – nadzor nad varnim in skrbnim poslovanjem – vloga Banke Slovenije – jamstvo ustanoviteljev
Nadzor glede varnega in skrbnega poslovanja je bila tožena stranka (BS) zavezana opravljati le nad bankami in hranilnicami, ki jim je izdala dovoljenje za poslovanje, na pa nad hranilno kreditnimi službami.
oprostitev plačila sodnih taks – obrazec o premoženjskem stanju – dokazila o premoženjskem stanju
Tožnik je priložil k svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pisno izjavo na predpisanem obrazcu, vendar brez ustreznih podatkov o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju svojih družinskih članov.
KZ člen 217, 217/1 KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 373, 373/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja – goljufija – nastanek škode – pridobitev premoženjske koristi
Pridobitev premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije. Za njegov obstoj zadošča že obdolženčev namen, da si pridobi takšno korist. Pač pa mora zaradi njegovega goljufivega ravnanja drugi osebi nastati škoda. S tem je kaznivo dejanje goljufije tudi dokončano.
objektivna odgovornost imetnika živali - nepremoženjska škoda - skrbnost dobrega strokovnjaka - nevarna žival - imetnik živali - predvidljivost škodnega ravnanja
Tožena stranka se z javnim prikazovanjem divjih živali ukvarja v okviru poslovne dejavnosti, zato zanjo velja skrbnost dobrega strokovnjaka. V okviru te skrbnosti mora toženec računati z možnostjo, da bo kateri od obiskovalcev varovalno ograjo prestopil in se približal živalim, kljub opozorilnim tablam s prepovedjo takega ravnanja. Predvidljivosti škodnega ravnanja obiskovalcev, predvsem pa otrok, ne izključuje niti dejstvo, da doslej do enakega škodnega dogodka ni prišlo. Škodni dogodek bi toženec kot profesionalec lahko predvidel in se mu tudi izognil.
ZFPPIPP člen 34, 131, 131/1, 131/2, 151. ZIZ člen 58.
postopek zaradi insolventnosti - nedopustnost izdaje sklepa o izvršbi proti insolventnemu dolžniku - pravne posledice začetka prisilne poravnave - opravljanje rednih poslov v zvezi z opravljanjem dejavnosti in poravnavanjem obveznosti - nedopustnost izvršbe za terjatve iz rednih poslov - ZFPPIPP - izjeme
ZFPPIPP nima določbe, ki bi omogočala izvršbo za terjatev iz takšnega posla (in je terjatev nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave), ker ta ne spada med izjeme, ki jih določa 2. odst. 131. čl. ZFPPIPP, glede katerih je tudi po začetku postopka zaradi insolventnosti mogoče izdati sklep o izvršbi.
Toženčev predlog iz 2. odst. 278. člena ZIZ je sodišče prve stopnje vročilo tožnici šele skupaj z izpodbijanim sklepom, zaradi česar tožnica utemeljeno očita sodišču prve stopnje absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0057439
OZ člen 357, 357/1. ZPP člen 8, 339, 339/1.
nezgodno zavarovanje - objektivna odgovornost - zastaranje terjatve iz zavarovalne pogodbe - posredni oškodovanci - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - nesreča pri vstopanju na vlak - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Začetek teka subjektivnega roka pri zavarovalnih pogodbah se veže na nastop zavarovalnega primera, ne pa na trenutek, ko so tožniki zvedeli za zavarovalno pogodbo. Z vloženo tožbo za plačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi smrti bližnjega zastaranje zahtevka za plačilo zavarovalnine iz naslova nezgodnega zavarovanja ni bilo pretrgano.
stanovanjska pravica – imetnik stanovanjske pravice - najemna pogodba za določen čas – neupravičeni zastopnik
Imetnik stanovanjske pravice, ki ne uveljavi upravičenja iz drugega odstavka 147. člena Stanovanjskega zakona, lahko z lastnikom sklene najemno pogodbo za določen čas, s tem pa nobeden od pogodbenikov ne krši zakonskih določb, saj je sklenitev take pogodbe posledica doseženega soglasja pogodbene volje in je v skladu z načelom o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij.
posest - motenje posesti - dejanska oblast nad stvarjo
Bistvo posesti je v tem, da posestnik izvršuje dejansko oblast nad stvarjo. Njegova posest pa mora biti vidna navzven oziroma transparentna, trajna in izključujoča. Zato vsakršno razmerje tožeče stranke do določene stvari še ne predstavlja posesti z navedenimi elementi oziroma značilnostmi.
ZP-1 člen 65, 66, 66/2, 67, 67/1. ZKP člen 87, 87/2.
hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – odločanje sodišča – pravica do pritožbe – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – roki – vloga po telefaksu
Sklep o zavrženju pritožbe kot nedovoljene je bil storilki vročen 20. 1. 2010, kot je razvidno iz vročilnice tega sklepa, tako da je osemdnevni zakonski rok za vložitev pritožbe iztekel 28. 1. 2010. Iz pritožbe, poslane po faksu, pa je razvidno, da je prispela na sodišče prve stopnje 28. 1. 2010 ob 22.02 uri, kar pomeni, da je bila vložena pravočasno, saj se je procesni rok za vložitev pritožbe iztekel 28. 1. 2010 ob 24.00 uri.
Ker je bila storilki izrečena globa s plačilnim nalogom na spodnji predpisani meji, ki tudi s sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo njeno zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno, ni bila spremenjena, prav tako pa ji ni bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400,00 eurov, glede na določbo 2. odstavka 66. člena ZP-1 pritožba ni dovoljena.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – seznanjenost s škodo in storilcem
Da je tožnik izvedel za škodo in storilca šele 31.1.2006, ko je bil oproščen kaznivega dejanja, ne vzdržijo kritične presoje, saj ni razumljivega razloga, zakaj bi oprostilna sodba vplivala na seznanjenost tožnika s storilcem in z obstojem škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053347
ZPP člen 155. OZ člen 179, 179/1, 179/2.
tuja pomoč družinskih članov– pravdni stroški - potrebni stroški – sedež odvetnika izven kraja sodišča
Tožeča stranka ima prav, da bližnji niso dolžni opravljati obveznosti, ki bi morali bremeniti tistega, ki je odgovoren za škodo, pri čemer drži tudi, da je oškodovanec upravičen do povrnitve potrebnih stroškov za tujo nego in pomoč ne glede na to, kdo mu jo nudi. Odškodnina pa mora kriti tiste stroške, ki se ne izmikajo presoji o njihovi razumnosti, upoštevaje vse okoliščine primera.
Tožena stranka ima sedež v Ljubljani, za zastopanje pa je pooblastila odvetnika iz Mariboru, kar je sicer njena pravica, vendar tožeči stranki ni mogoče naložiti stroškov kilometrine zaradi prihoda odvetnika, ki ima sedež izven območja (sodečega) sodišča, ki je v Ljubljani.
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (kršitev načela kontradiktornosti in kršitev načela neposrednosti), ker sodnega izvedenca, ki je podal pisno mnenje, na katerega je imela tožena stranka pripombe oziroma je izrazila dvom v pravilnost izvedenskega mnenja, ni zaslišalo na naroku za glavno obravnavo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0056295
ZVEtL člen 15, 25, 25/1, 26, 26/3.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi – zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi v zemljiški knjigi – dopustnost predloga za določitev pripadajočega zemljišča – vzpostavitev etažne lastnine
Sodišče je v primeru, če ne zavrže predloga, nemudoma po uradni dolžnosti dolžno odrediti vpis zaznambe postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi v zemljiški knjigi. Zakon v prehodnih in končnih določbah ureja primere, ko se predlog nanaša na določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003. V teh primerih lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. člena ZVEtL ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu.