terjatev do zapustnika – terjatev do zapuščine – sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju
Za terjatve do zapuščine (pogrebnina, stroški postavitve spomenika) tako kot za terjatve do zapustnika (stroški za doplačilo doma in vzdrževanja stanovanja zapustnice) dediči odgovarjajo do višine podedovanega premoženja. Te terjatve so stvar obligacijskopravnega razmerja med sodediči, če jih je trpel eden izmed njih.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru soglasja dedičev le-te zaveže k plačilu v zapuščino prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve. Če takega soglasja ni, lahko upnik svoja upravičenja uveljavlja (le) v pravdi.
izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - ustavitev kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje
Pri presoji prošnje oškodovanca za vrnitev v prejšnje stanje po 1. odstavku 61.a člena ZKP ni pravilno stališče, da se strogo presojajo razlogi za izostanek oškodovanca z naroka glavne obravnave, zlasti, če oškodovanec zaradi gostote prometa pristopi na narok le s 17 minutno zamudo, ampak predvsem, ali oškodovanec izraža interes, da vztraja pri pregonu zoper obdolženca, pa tudi ali je bil oškodovanec kot udeleženec v postopku zadosti poučen o posledicah v smislu 14. člena ZKP.
uporaba materialnega prava - veljavnost sporazuma - exceptio illegalis
Tožeča stranka je Pravilnik 2006, s katerim je občutno zvišala tarife za uporabo avtorskih del, sprejela enostransko in kot tak na veljavnost skupnega sporazuma ne more vplivati, po drugi strani pa je na ta način izrecno kršila tudi zakonske določbe, zaradi česar ima sodišče pravico zavrniti njegovo uporabo.
ZOR člen 190. SZ člen 27, 27/4, 31. ZPP člen 76, 76/1.
upravnik – pogodba o upravljanju – pasivna legitimacija – procesna legitimacija – aneks k pogodbi o upravljanju – trditveno breme v zvezi z veljavnostjo pogodbe
Pritrditi gre tožnici, da je pravočasno navajala, da je bila z aneksom k pogodbi dogovorjena nova cena storitve varovanja, vendar pa bi morala glede na ugovor toženke, da aneksa k pogodbi o upravljanju ni podpisala, čeprav je bila takrat že lastnica poslovnega prostora, in je zato ne zavezuje ter tako ni dolžna plačati storitve po višji ceni na m2, pojasniti, zakaj je aneks veljavno sklenjen in jo zavezuje, pa tega ni. Tožnica bi morala zatrjevati in dokazati, da so tudi aneks podpisali lastniki, katerih deleži presegajo več kot polovico vrednosti nepremičnine.
Čeprav toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala ugovora pasivne legitimacije, mora sodišče presoditi, ali sta stranki v takšnem materialnopravnem razmerju, ki tožnico upravičuje do pravne posledice, ki jo zasleduje z uveljavljenim tožbenim zahtevkom. Zaključek o obstoju ali neobstoju pravnega razmerja je vedno posledica ugotovljenega dejanskega stanja.
ZD člen 212, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 55, 59, 59/1.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – obseg zapuščine – verjetnost pravice
Ker je nepremično premoženje v zemljiški knjigi vpisano izključno na ime zapustnika, je pravica vdove, da ji polovica nepremičnin pripada iz naslova skupnega premoženja, manj verjetna.
Zavarovanec mora obvestiti policijo o prometni nesreči skladno z pogodbeno
določbo zavarovanja AO-plus, ki zahteva obvestitev policije o prometni nesreči v primeru utrpelih telesnih poškodb, za katere je odgovoren zavarovanec, ker sicer izgubi zavarovalne pravice.
Taka pogodbena določba je povsem logična in razumljiva, saj zavarovalnica nima objektivnih možnosti dokazovati alkoholiziranosti zavarovanca v času prometne nesreče. Poleg tega za to ugotavljanje veljajo posebna pravila stroke, preiskava pa je tudi časovno omejena. Zato je zavarovancu s pogodbo naloženo tako ravnanje, da omogoči preiskavo oziroma možnost ugotavljanja alkoholiziranosti. V to ravnanje spada tudi dolžnost o obvestitvi policije, ki lahko nato na predpisan način ugotovi, ali ima voznik v organizmu alkohol.
ZPP člen 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. ZOR člen 80, 88, 104, 104/1, 210, 210/4, 826.
smrt stranke – pravdna sposobnost – dvojna prodaja stanovanja - neveljavnost naknadne prodajne pogodbe – neupravičena obogatitev – zastopanje brez pooblastila – naknadna odobritev s konkludentim ravnanjem – odgovornost za neizpolnitev pogodbe – vrnitev dvojne are – solidarna obveznost – provizija pri pogodbi o posredovanju – pravilo ne ultra alterum tantum
Pravdna sposobnost stranke je odločilno dejstvo, ki ga sodišče ni preverilo. Ker ni ni ugotavljalo, kdo so dediči po umrli stranki, je podana kršitev po 11. in 14. točki 2. odst. 339. čl. ZPP.
Za naknadno odobritev posla zastopanega, ki je bil sklenjen brez njegovega pooblastila, ni potrebna posebna oblika, zato zadošča tudi odobritev s konkludentim ravnanjem.
KZ člen 196, 196/1. KZ-1 člen 186, 186/1. Uredba o razmestitvi prepovedanih drog. ZKP člen 371, 371/1.
določenost z zakonom – kršitev kazenskega zakona
V kolikor se ugotovi, da določena spojina, pa čeprav je po učinkih podobna delovanju druge prepovedane droge, ni na seznamu prepovedanih drug po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog, je ni mogoče opredeliti kot drogo.
imetnik stanovanjske pravice - pravica do odpravnine
Ker je bila s sklepom sodišča za imetnico stanovanjske pravice na spornem stanovanju določena toženka, je bila upravičena do odpravnine po določbi 126. člena SZ.
Za terjatev za plačilo škode, ki je delavcu nastala zaradi protipravnega ravnanja (odločitve o prenehanju delovnega razmerja) delodajalca, velja po določbi 206. čl. ZDR petletni zastaralni rok, četudi se del terjatve nanaša na čas pred veljavnostjo ZDR (pred 1. 1. 2003). Že v času veljavnosti ZDR/90 in ZTPDR, ki nista posebej določala zastaralnega roka glede odškodninskih terjatev iz delovnega razmerja, je tudi v tem primeru skladno z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča RS veljal splošni petletni zastaralni rok.
preživnina razvezanega zakonca – potrebe razvezanega zakonca
Obveznost plačevanja preživnine bivšemu zakoncu ni enaka kot obveznost plačevanja preživnine za otroka. Stroški, kot so npr. za kozmetiko, igranje golfa, frizerja, obleko, obutev, počitnice... niso zajeti v namenu 81. čl. ZZZDR in jih toženec ni dolžan kriti.
ZZK-1 člen 32, 33, 36, 149, 149/4, 149/5. SPZ člen 23.
pogoji za dovolitev vpisa – utemeljenost zahtevka za vpis – popolnost zemljiškoknjižnega dovolila – veljavnost pravnega posla – zemljiškoknjižni postopek
Zemljiškoknjižno sodišče v okviru zemljiškoknjižnega postopka ne sme presojati veljavnosti oziroma izpolnitve obveznosti z prodajne ali kakšne druge pogodbe, ki predstavlja zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo. Presojati tudi ne sme ničnosti zavezovalnega pravnega posla, čeprav jo ugotovi, saj je to predmet izbrisne tožbe.
solastnina – pridobitev (so)lastninske pravice – dogovor o načinu rabe solastne nepremičnine - materialno procesno vodstvo – ugotavljanje dejstev na drugi stopnji – razveljavitev sodbe
Dogovor o načinu uporabe solastne nepremičnine, ob dejstvu, da sta pravdni stranki vpisani v zemljiško knjigo kot solastnici vsaka do ½ obeh parcel, ob pravilni uporabi materialnega prava ne more predstavljati temelja za pridobitev izključne lastninske pravice ene pravdne stranke na eni, druge pravdne stranke pa na drugi parceli.
Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, ali bo postopek dopolnjevalo samo ali pa bo izjemoma sodbo razveljavilo. Sodišče ne more prvič ugotavljati celih sklopov pravno odločilnih dejstev šele na pritožbeni stopnji. Če bi to storilo, bi pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva – pritožbe. Razen tega bi postopek na drugi stopnji sojenja zaradi izenačevanja spoznavnih možnosti sodišča prve in druge stopnje bil nesorazmerno daljši in dražji od dopolnjenega postopka na prvi stopnji, kar bi bilo v nasprotju z enim od temeljnih načel pravdnega postopka – načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka
Izrek vsebuje konkretno pravno pravilo, ki je, kot vsako pravno pravilo, predmet razlage. Tako je najmanj zato, ker jezik s stvarnim svetom ni istoveten, marveč predstavlja njegovo komunikacijsko preslikavo. Ko je govor o običajnih predmetih stvarnega sveta, zadošča, da so ti opisani z običajnim jezikom.
motenje posesti – gradnja avtoceste – substanciranje dokaznega predloga – zadnje posestno stanje – nastalo motenje
Ker se v sporih zaradi motenja posesti po 33. členu SPZ vedno ugotavlja zadnje stanje posesti pred nastalim motenjem in se po 426. členu ZPP obravnavanje tožbe omeji na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, ugovori, ki so vezani na pravico do posesti, pa so izključeni, je posledično tudi pravno nerelevantno, da je izvajalec del pri gradnji avtoceste sicer imel pravico do posesti, če te pravice tudi dejansko ni udejanil. V konkretnem sporu je bilo torej potrebno ugotoviti, ali je sporni del zemljišča pred nastalim motenjem bil v posesti tožnika ali pa morda DARS-a oziroma njegovih izvajalcev.
nepredložitev verodostojne listine k predlogu za izvršbo – obrazloženost ugovora – izpodbijanje temelja in višine terjatve – priznanje poslovnega sodelovanja
Upnik mora verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, v predlogu določno označiti, ni pa je treba priložiti. Vendar pa je v primeru, če dolžnik v ugovoru trdi, da ne more preveriti verodostojnosti v predlogu za izvršbo navedenih listin, ker niso priložene, treba ugovorne trditve razumeti kot izpodbijanje terjatve tako po temelju kot po višini. Priznanje poslovnega sodelovanja ne pomeni, da dolžnik ne oporeka terjatvi po temelju oziroma po višini.
Upnik ni tretjemu neutemeljeno povzročil stroškov v zvezi z odgovorom na predlagano začasno odredbo in za pripravljalno vlogo z dne 9. 6. 2008, saj predlog za izdajo začasne odredbe ni v ničemer posegel v pravice, obveznosti in pravne interese tretjega, tretji pa je bil s tem predlogom seznanjen zato, ker je bil vložen v isti vlogi kot odgovor upnika na njegov ugovor.
Stroški za ugovor tretjega, ki je dosegel odločitev o nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe, se lahko ocenijo kot potrebni oziroma neutemeljeno povzročeni, vendar pa je pogoj za priznanje stroškov, da tretji poda določeno in pravočasno zahtevo.
Prejem in posredovanje sklepa stranki ter končno poročilo stranki ne pomenijo samostojnih odvetniških storitev, sporočila sodišču pa niso tisti stroški, za katere bi tretji izkazal, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil.
Povrnitev stroškov je treba zahtevati že v sami vlogi, če naj sodišče njihovo utemeljenost sploh vsebinsko presoja.
Po določilu 1. odstavka 73. člena OZ pogodba, ki jo nekdo sklene kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Ker tožeča stranka ne zatrjuje, da je tožena stranka naročilo M. I. potrdila, se po določilu 3. odstavka istega člena šteje, da pogodba med pravdnima strankama sploh ni bila sklenjena.
Kadar se o obstoju služnosti odloča le kot o predhodnem vprašanju, od rešitve katerega je odvisna rešitev o glavni stvari (utemeljenost tožbenega zahtevka za varstvo služnosti), s tožbo ni potrebno zajeti vseh udeležencev materialnopravnega razmerja.
Sodna praksa tudi pred uveljavitvijo SPZ, ki obseg jamstva izrecno omejuje na obremenjeno nepremičnino, osebnega jamstva vsakokratnega poznejšega lastnika obremenjene nepremičnine za izpolnjevanje obveznosti iz stvarnega bremena ni priznavala.