Pri plačilu odškodnine iz obveznega avtomobilskega zavarovanja ima zavarovalnica proti oškodovancu iste ugovore kot zavarovanec (voznik) in jih je dolžna uveljaviti. Če jih ni, je odškodnino neutemeljeno plačala. Dokazno breme zavarovančeve (voznikove) odškodninske odgovornosti je na strani zavarovalnice.
Sodišče je dovolilo spremembo tožbe na glavni obravnavi, drugotoženec pa ni uveljavljal kršitve postopka, zaradi česar nima pravice uveljavljati te kršitve v pritožbi.
motenje posesti – gradnja avtoceste – substanciranje dokaznega predloga – zadnje posestno stanje – nastalo motenje
Ker se v sporih zaradi motenja posesti po 33. členu SPZ vedno ugotavlja zadnje stanje posesti pred nastalim motenjem in se po 426. členu ZPP obravnavanje tožbe omeji na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, ugovori, ki so vezani na pravico do posesti, pa so izključeni, je posledično tudi pravno nerelevantno, da je izvajalec del pri gradnji avtoceste sicer imel pravico do posesti, če te pravice tudi dejansko ni udejanil. V konkretnem sporu je bilo torej potrebno ugotoviti, ali je sporni del zemljišča pred nastalim motenjem bil v posesti tožnika ali pa morda DARS-a oziroma njegovih izvajalcev.
nepredložitev verodostojne listine k predlogu za izvršbo – obrazloženost ugovora – izpodbijanje temelja in višine terjatve – priznanje poslovnega sodelovanja
Upnik mora verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, v predlogu določno označiti, ni pa je treba priložiti. Vendar pa je v primeru, če dolžnik v ugovoru trdi, da ne more preveriti verodostojnosti v predlogu za izvršbo navedenih listin, ker niso priložene, treba ugovorne trditve razumeti kot izpodbijanje terjatve tako po temelju kot po višini. Priznanje poslovnega sodelovanja ne pomeni, da dolžnik ne oporeka terjatvi po temelju oziroma po višini.
ZZK-1 člen 32, 33, 36, 149, 149/4, 149/5. SPZ člen 23.
pogoji za dovolitev vpisa – utemeljenost zahtevka za vpis – popolnost zemljiškoknjižnega dovolila – veljavnost pravnega posla – zemljiškoknjižni postopek
Zemljiškoknjižno sodišče v okviru zemljiškoknjižnega postopka ne sme presojati veljavnosti oziroma izpolnitve obveznosti z prodajne ali kakšne druge pogodbe, ki predstavlja zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo. Presojati tudi ne sme ničnosti zavezovalnega pravnega posla, čeprav jo ugotovi, saj je to predmet izbrisne tožbe.
izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - ustavitev kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje
Pri presoji prošnje oškodovanca za vrnitev v prejšnje stanje po 1. odstavku 61.a člena ZKP ni pravilno stališče, da se strogo presojajo razlogi za izostanek oškodovanca z naroka glavne obravnave, zlasti, če oškodovanec zaradi gostote prometa pristopi na narok le s 17 minutno zamudo, ampak predvsem, ali oškodovanec izraža interes, da vztraja pri pregonu zoper obdolženca, pa tudi ali je bil oškodovanec kot udeleženec v postopku zadosti poučen o posledicah v smislu 14. člena ZKP.
terjatev do zapustnika – terjatev do zapuščine – sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju
Za terjatve do zapuščine (pogrebnina, stroški postavitve spomenika) tako kot za terjatve do zapustnika (stroški za doplačilo doma in vzdrževanja stanovanja zapustnice) dediči odgovarjajo do višine podedovanega premoženja. Te terjatve so stvar obligacijskopravnega razmerja med sodediči, če jih je trpel eden izmed njih.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru soglasja dedičev le-te zaveže k plačilu v zapuščino prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve. Če takega soglasja ni, lahko upnik svoja upravičenja uveljavlja (le) v pravdi.
Za terjatev za plačilo škode, ki je delavcu nastala zaradi protipravnega ravnanja (odločitve o prenehanju delovnega razmerja) delodajalca, velja po določbi 206. čl. ZDR petletni zastaralni rok, četudi se del terjatve nanaša na čas pred veljavnostjo ZDR (pred 1. 1. 2003). Že v času veljavnosti ZDR/90 in ZTPDR, ki nista posebej določala zastaralnega roka glede odškodninskih terjatev iz delovnega razmerja, je tudi v tem primeru skladno z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča RS veljal splošni petletni zastaralni rok.
izbris prepovedi odtujitve in obremenitve po uradni dolžnosti – vknjižba lastninske pravice na dediče
Če sodišče po uradni dolžnosti dovoli vknjižbo lastninske pravice na dediče na podlagi sklepa o dedovanju, hkrati po uradni dolžnosti dovoli izbris vknjižene prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v breme zapustnika.
URS člen 26, 35. OZ člen 148, 179. ZKP člen 148/1, 164, 218/2.
odškodninska odgovornost države za delo policista - predpostavke odškodninske odgovornosti – pravica do nedotakljivosti stanovanja – nezakonit vstop v stanovanje - protipravnost ravnanja - strah - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tudi predkazenski postopek mora potekati tako, kot je predvideno z zakonom. To pa v obravnavanem primeru po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča ni bilo spoštovano. Ker za vstop v stanovanje niti za preiskavo policista nista imela ne odredbe sodnika ne privolitve tožnika, sta tako vstop v stanovanje kot tudi vsakršen obhod po njem in iskanje domnevnega predmeta kaznivega dejanja ter njegov zaseg izvajala mimo zakona. Ravnala sta v nasprotju z 218. členom ZKP in posledično tudi v nasprotju s 1. odstavkom 164. člena ZKP. S tem sta nesorazmerno posegla v tožnikovo pravico do nedotakljivosti stanovanja, ki je varovana s 36. členom Ustave RS.
Neskladnost Zakona o tujcih je ugotovilo Ustavno sodišče z odločbo U-I-284/94 z dne 4.2.1999 in je po oceni pritožbenega sodišča tožnik vsaj takrat zvedel za protipravnost ravnanja tožene stranke in je pravilno stališče, da je že takrat začel teči zastaralni rok.
Zavarovanec mora obvestiti policijo o prometni nesreči skladno z pogodbeno
določbo zavarovanja AO-plus, ki zahteva obvestitev policije o prometni nesreči v primeru utrpelih telesnih poškodb, za katere je odgovoren zavarovanec, ker sicer izgubi zavarovalne pravice.
Taka pogodbena določba je povsem logična in razumljiva, saj zavarovalnica nima objektivnih možnosti dokazovati alkoholiziranosti zavarovanca v času prometne nesreče. Poleg tega za to ugotavljanje veljajo posebna pravila stroke, preiskava pa je tudi časovno omejena. Zato je zavarovancu s pogodbo naloženo tako ravnanje, da omogoči preiskavo oziroma možnost ugotavljanja alkoholiziranosti. V to ravnanje spada tudi dolžnost o obvestitvi policije, ki lahko nato na predpisan način ugotovi, ali ima voznik v organizmu alkohol.
ZD člen 212, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 55, 59, 59/1.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – obseg zapuščine – verjetnost pravice
Ker je nepremično premoženje v zemljiški knjigi vpisano izključno na ime zapustnika, je pravica vdove, da ji polovica nepremičnin pripada iz naslova skupnega premoženja, manj verjetna.
solastnina – pridobitev (so)lastninske pravice – dogovor o načinu rabe solastne nepremičnine - materialno procesno vodstvo – ugotavljanje dejstev na drugi stopnji – razveljavitev sodbe
Dogovor o načinu uporabe solastne nepremičnine, ob dejstvu, da sta pravdni stranki vpisani v zemljiško knjigo kot solastnici vsaka do ½ obeh parcel, ob pravilni uporabi materialnega prava ne more predstavljati temelja za pridobitev izključne lastninske pravice ene pravdne stranke na eni, druge pravdne stranke pa na drugi parceli.
Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, ali bo postopek dopolnjevalo samo ali pa bo izjemoma sodbo razveljavilo. Sodišče ne more prvič ugotavljati celih sklopov pravno odločilnih dejstev šele na pritožbeni stopnji. Če bi to storilo, bi pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva – pritožbe. Razen tega bi postopek na drugi stopnji sojenja zaradi izenačevanja spoznavnih možnosti sodišča prve in druge stopnje bil nesorazmerno daljši in dražji od dopolnjenega postopka na prvi stopnji, kar bi bilo v nasprotju z enim od temeljnih načel pravdnega postopka – načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057441
ZOR člen 99, 99/1, 99/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 356.
razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenih strank – odločilni vzroki za sklenitev pogodbe – temeljna načela obligacijskega prava - obrazložitev odločbe
Kadar je vsebina sporazuma med strankama sporna, njegovo besedilo pa ne daje nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali je bila s sporazumom dogovorjena toženkina dolžnost, da plača odškodnino, je potrebno ugotoviti skupen namen pogodbenih strank in odločilne vzroke, ki so ju vodili k sklenitvi sporazuma, ob tem pa besedilo razlagati tako, da ustreza temeljnim načelom obligacijskega prava.
Spreminjanje cen nepremičnin na trgu je splošno znano dejstvo, ki ga stranke morajo in morejo upoštevati v primeru vestnega in skrbnega ravnanja. Na zvišanje (ali padec) cen je torej treba računati in se v primeru normalnega poslovnega rizika, kot tudi zvišanja cen, če se gospodarstvo usmerja k zvišanju cen, na neke normalne oziroma predvidljive spremembe cen stranka v okviru spremenjenih okoliščin ne more uspešno sklicevati. Drugače pa je, če gre za takšno intenziteto sprememb oziroma takšen dvig cen (bistven), da stranko prizadene v takšni meri, ki ima naravo očitnega nesorazmerja, neekvivalentnosti vzajemnih pogodbenih dajatev.
Obravnavana darilna pogodba je bila s preklicem po tožnici kot darovalki razvezana po samem zakonu, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se tožbeni zahtevek na razvezo darilne pogodbe zavrne.
Izrek vsebuje konkretno pravno pravilo, ki je, kot vsako pravno pravilo, predmet razlage. Tako je najmanj zato, ker jezik s stvarnim svetom ni istoveten, marveč predstavlja njegovo komunikacijsko preslikavo. Ko je govor o običajnih predmetih stvarnega sveta, zadošča, da so ti opisani z običajnim jezikom.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – vzročna zveza – dokazno breme
Tožnik ni dokazal, da obstaja vzročna zveza med zdrsom s stopnic gradbenega stroja in nastalo škodo, zato odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.