ZDR člen 72, 129. ZGD člen 246, 246/1. ZBan člen 14, 22.
plača – dodatek za delovno dobo – individualna pogodba o zaposlitvi – poslovodna oseba
Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi (v kateri ni bilo posebej določeno, da je upravičena do dodatka za delovno dobo), kljub temu da – ker ni bila članica uprave banke – ni spadala med poslovodne osebe v smislu 72. čl. ZDR. Tako je, četudi je prejemala višjo plačo od izhodiščne plače po panožni kolektivni pogodbi, upravičena do dodatka za delovno dobo.
Pritožbe, ki ni pravočasno vložena, pa sodišče, ne glede na morebitno utemeljenost, po vsebini ne presoja, pač pa jo mora, tako kot je storilo sodišče prve stopnje (3. odstavek 161. člena ZP-1), zavreči.
ZDR člen 81, 81/3, 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 325. ZPol člen 3, 3/2.
policist - znaki kaznivega dejanja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto policist. S svojim ravnanjem, ko je vozil z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola ter povzročil prometno nesrečo s hudimi posledicami, ni skrbel za varovanje ugleda policista in policije nasploh, tako da mu je tožena stranka zaradi tega ravnanja utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, in zaradi hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepoma ali iz hude malomarnosti, ker je kot novinar v zvezi z opravljanjem svojega dela vodje športne redakcije s predstavnico za stike z javnostjo športne zveze preko sms sporočil, posredovanih z njegovega službenega telefona, komuniciral na neprimeren način ter jo žalil, pri čemer imajo njegova dejanja vse znake nadaljevanega kaznivega dejanja razžalitve.
Tožniku pripadajo zakonske zamudne obresti od prisojene pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) šele od poziva za plačilo dalje.
začasna odredba o varstvu in preživljanju skupnih otrok v sporih iz razmerij med starši in otroki – preživninska terjatev – namen začasne odredbe
Začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok v sporih iz razmerij med starši in otroki so oblika začasne pravne zaščite otrok oziroma zavarovanja njihovih koristi med pravdnim postopkom, katerih namen je v olajšanju položaja otroka, ko je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.
Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasnih odredbah ni enak tistemu v sodbi. Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, tako kot v sodbi, pač pa nujno preživljanje.
državna štipendija – Zoisova štipendija – izbirna pravica
Zgolj zato, ker je bila tožnici z odločbo že priznana pravica do državne štipendije, ji ob izpolnjevanju drugih pogojev ni mogoče zavrniti pravice do Zoisove štipendije. Določilo 1. alineje 1. odstavka 9. člena ZŠtip, kjer je kot eden izmed splošnih pogojev za pridobitev štipendije določen pogoj, da štipendijo lahko pridobi upravičenec, če hkrati ne prejema katere od štipendij iz 5. odstavka ZŠtip, katere namen je preprečiti sočasno prejemanje več štipendij, ne omejuje upravičenca, da bi izbral, katero štipendijo, za katero izpolnjuje pogoje, bo prejemal.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Vsebino pojma nevzdržnost zakonske zveze opredeljujejo vse tiste okoliščine in vzroki, zaradi katerih konkretna zakonska zveza ne temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053368
OZ člen 131, 131/1, 164. SPZ člen 212, 219, 219/1.
predpostavke odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – protipravnost ravnanja – motenje pri izvrševanju služnosti
Ravnanja tožencev ne predstavljajo protipravnega ravnanja, zato tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Glede na to, da tožeča stranka pravnih sredstev za zaščito svoje pravice zaradi postavljene ograje in količkov ni izkoristila, tudi vzročna zveza med zatrjevano škodo in ravnanjem tožene stranke ni podana.
procesna legitimacija – kolektivni delovni spor – ničnost kolektivne pogodbe
Tožba s tožbenim zahtevkom, s katerim se zahteva ugotovitev ničnosti posameznih določb kolektivne pogodbe tožene stranke, se zavrže, saj tožnik kot posamezni delavec nima procesne legitimacije v postopku ugotavljanja skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom, medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami. Tovrstni spori se uvrščajo med kolektivne delovne spore.
ZIZ člen 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 441, 441/1.
razveljavitev sklepa o izvršbi - nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - umik tožbe - razveljavitev kondemnatorenga dela sklepa o izvršbi - odločitev o izvršilnih stroških v pravdi
S tem, ko je sodišče z izpodbijanim sklepom po temelju razveljavilo 1. točko izreka sklepa o izvršbi (t.i. kondemnatorni del), je hkrati po temelju razveljavilo tudi stroške. Sama višina (odmera) izvršilnih stroškov pa ima učinek le v izvršilnem postopku.
invalid III. kategorije - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - dokazovanje - mnenje invalidske komisije - javna listina - sodni izvedenec
Ali so pri tožeči stranki (delodajalcu zavarovanca) škodljive snovi presegale dopustne vrednosti, za odločitev o vzroku zavarovančeve bolezni ni bistveno. Bistveno je le, da je bolezen - sideroza pljuč - posledica izpostavljenosti varjenju, tako da se šteje za poklicno bolezen. Doseganje ali preseganje koncentracije škodljivih snovi in zagotavljanje delovnega okolja pa je lahko pomembno za ugotavljanja delodajalčeve odgovornosti za nastanek poklicne bolezni.
postopek o prekršku - poziv sodišča na pisni zagovor - osebno vročanje - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku
Obdolžencu je bila na podlagi določbe 2. odstavka 67. člena ZP-1 vročitev opravljena ob smiselni uporabi določb 87. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kjer je določen postopek osebnega vročanja. Zato odločitev sodišča prve stopnje, da sodbo v skladu z določbo drugega odstavka 115. čl. ZP-1 izda brez obdolženčevega zaslišanja, ne pomeni kršitve obdolženčevih pravic v postopku odločanja o prekršku.
Pavšalna pritožba je pritožbenemu sodišču narekovala zgolj preizkus materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe. Ta zajema individualni preizkus in primerjalni preizkus prisojene denarne odškodnine po merilih pravnega standarda pravične denarne odškodnine iz 1. odstavka 179. člena OZ in ob upoštevanju dodatnega kriterija iz 2. odstavka 179. člena OZ, po katerem sodišče pri odmeri denarne odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine ter na to, da višina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom odškodnine.
ZOR člen 423, 423/1, 424, 424/1, 832, 832/1, 841. CZ člen 145, 145/3, 1060.
solidarne obveznosti - notranje razmerje med solidarnimi dolžniki - zakonsko določena solidarnost - delitev na enake dele - izjema
Skladno s 1. odst. 424. čl. ZOR pa odpade na dolžnika enak del v primeru, če iz pravnih razmerij med udeleženci ne izhaja kaj drugega. V obravnavanem primeru pa bi po mnenju pritožbenega sodišča takšno pravno razmerje pomenilo vprašanje deleža odgovornosti vsakega od solidarnih dolžnikov za nastali carinski dolg.
načelo proste presoje dokazov - dokazni predlog - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dejansko stanje prekrška
Res je, da mora sodišče v skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku in pri tem enako skrbno pretehtati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. To pa ne pomeni, da mora sodišče slediti vsakemu dokaznemu predlogu obdolženca, pač pa mora izvesti dokaze, ki so pravno pomembni.
Tožnik zaradi nesreče pri delu še vedno trpi škodo na zaslužku, ker pri svojem sedanjem delodajalcu prejema nižjo plačo od plače, ki bi jo prejemal, če bi delal v svojem poklicu orodjar. Ker je jasno, da mu bo škoda v obliki prikrajšanja pri plači nastajala tudi v prihodnje, je tožbeni zahtevek za plačilo rente utemeljen.
prisilna hospitalizacija - nujni postopek - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima pridržana oseba občutek, da se nanj vpliva in da ima prisluhe. Vse to pridržana oseba doživlja kot resnično (in jih ne povezuje z boleznijo), rešitev pa vidi le s posredovanjem organov pregona. Čeprav sodišče v obrazložitvi sklepa ni uporabilo terminologije zakona, pa je povsem jasno, da gre za razloge, ki utemeljujejo sklep, da sta pri udeležencu hudo motena tako presoja realnosti kot tudi sposobnost obvladovanja ravnanja.
Iz plačilnih list izhaja, da toženec mesečno skupaj z vsemi dodatki iz delovnega razmerja prejme 650,00 EUR. Dohodki tožnice, ki prejema 830,00 EUR mesečno, so sicer boljši, na njej pa je kljub obsegu stikov, ki so bili določeni, na kar opozarja toženec, večji del vzgoje in skrbi za otroka. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da preživninska obveznost toženca znaša 250,00 EUR. Tako bo vsaka stranka krila približno polovico dekličinih potreb.