prisilna hospitalizacija - nujni postopek - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima pridržana oseba občutek, da se nanj vpliva in da ima prisluhe. Vse to pridržana oseba doživlja kot resnično (in jih ne povezuje z boleznijo), rešitev pa vidi le s posredovanjem organov pregona. Čeprav sodišče v obrazložitvi sklepa ni uporabilo terminologije zakona, pa je povsem jasno, da gre za razloge, ki utemeljujejo sklep, da sta pri udeležencu hudo motena tako presoja realnosti kot tudi sposobnost obvladovanja ravnanja.
ZIZ člen 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 441, 441/1.
razveljavitev sklepa o izvršbi - nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - umik tožbe - razveljavitev kondemnatorenga dela sklepa o izvršbi - odločitev o izvršilnih stroških v pravdi
S tem, ko je sodišče z izpodbijanim sklepom po temelju razveljavilo 1. točko izreka sklepa o izvršbi (t.i. kondemnatorni del), je hkrati po temelju razveljavilo tudi stroške. Sama višina (odmera) izvršilnih stroškov pa ima učinek le v izvršilnem postopku.
načelo proste presoje dokazov - dokazni predlog - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dejansko stanje prekrška
Res je, da mora sodišče v skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku in pri tem enako skrbno pretehtati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. To pa ne pomeni, da mora sodišče slediti vsakemu dokaznemu predlogu obdolženca, pač pa mora izvesti dokaze, ki so pravno pomembni.
zaslišanje strank v dokazne namene – razveza zakonske zveze – dokazovanje z zaslišanjem strank – zloraba procesnih pravic
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic takrat, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama.
Dolžnost sodišča je, da stranki omogoči njeno zaslišanje, ne pa tudi, da jo v to prisili. Zaslišanje strank je le eden od dokazov in je namenjen dokazovanju navedb, ne pa predstavitvi dejanskih in pravnih argumentov v sporu.
Ravnanje toženca, ki je preko pooblaščenca skušal ponovno doseči preložitev naroka z zatrjevanim dejstvom obravnave pred drugim sodiščem, za kar je moral vedeti bistveno prej, brez dvoma kaže na poskus zlorabe procesnih pravic. Da je temu tako, kažejo podatki spisa, saj je bila zaradi opravičevanj toženca (praviloma z neustreznimi dokazili) glavna obravnava doslej kar šestkrat preložena.
Pritožbe, ki ni pravočasno vložena, pa sodišče, ne glede na morebitno utemeljenost, po vsebini ne presoja, pač pa jo mora, tako kot je storilo sodišče prve stopnje (3. odstavek 161. člena ZP-1), zavreči.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Vsebino pojma nevzdržnost zakonske zveze opredeljujejo vse tiste okoliščine in vzroki, zaradi katerih konkretna zakonska zveza ne temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči.
državna štipendija – Zoisova štipendija – izbirna pravica
Zgolj zato, ker je bila tožnici z odločbo že priznana pravica do državne štipendije, ji ob izpolnjevanju drugih pogojev ni mogoče zavrniti pravice do Zoisove štipendije. Določilo 1. alineje 1. odstavka 9. člena ZŠtip, kjer je kot eden izmed splošnih pogojev za pridobitev štipendije določen pogoj, da štipendijo lahko pridobi upravičenec, če hkrati ne prejema katere od štipendij iz 5. odstavka ZŠtip, katere namen je preprečiti sočasno prejemanje več štipendij, ne omejuje upravičenca, da bi izbral, katero štipendijo, za katero izpolnjuje pogoje, bo prejemal.
Pavšalna pritožba je pritožbenemu sodišču narekovala zgolj preizkus materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe. Ta zajema individualni preizkus in primerjalni preizkus prisojene denarne odškodnine po merilih pravnega standarda pravične denarne odškodnine iz 1. odstavka 179. člena OZ in ob upoštevanju dodatnega kriterija iz 2. odstavka 179. člena OZ, po katerem sodišče pri odmeri denarne odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine ter na to, da višina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom odškodnine.
postopek o prekršku - poziv sodišča na pisni zagovor - osebno vročanje - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku
Obdolžencu je bila na podlagi določbe 2. odstavka 67. člena ZP-1 vročitev opravljena ob smiselni uporabi določb 87. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kjer je določen postopek osebnega vročanja. Zato odločitev sodišča prve stopnje, da sodbo v skladu z določbo drugega odstavka 115. čl. ZP-1 izda brez obdolženčevega zaslišanja, ne pomeni kršitve obdolženčevih pravic v postopku odločanja o prekršku.
V primeru, da po krivdi delodajalca ali toženca v matični evidenci zavarovancev, ki jo v sodelovanju z delodajalcem vodi toženec, za posamezno obdobje ni podatkov o zavarovančevi plači za odmero pokojnine, zavarovanec plačilo prispevkov lahko dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi, kar mora biti ugotovljeno z zadostno stopnjo verjetnosti. Ob tem, da je bil tožnik kot zavarovanec iz 12. člena ZPIZ kot lastnik zasebnega podjetja dolžan sam vložiti prijavo podatkov o zavarovalni dobi, plačah in osnovah za posamezno koledarsko leto, mu zgolj zaradi tega, ker druge pravne osebe (davčna uprava, agencija za plačilni promet in agencija za javnopravne evidence in storitve) ne razpolagajo več z evidencami glede obračunanih in plačanih prispevkov, obdobja, za katerega v matični evidenci ni podatkov o plači, ni mogoče šteti v zavarovalno dobo, temveč je plačilo prispevkov potrebno ugotoviti z zadostno stopnjo verjetnosti.
ZPIZ-1 člen 12, 159, 159/1, 249. ZUP člen 225, 225/1.
delna invalidska pokojnina - ustavitev izplačevanja za nazaj
Ker je bila tožniku kot invalidu III. kategorije invalidnosti s pravnomočno odločbo priznana pravica do delne invalidske pokojnine, s katero je bilo izrecno odločeno tudi o izplačevanju delne invalidske pokojnine tako, da se zavarovancu v delovnem razmerju oziroma zavarovancu, ki je vključen v obvezno zavarovanje, izplačuje za dneve dela in druge dneve, za katere ima po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela v mesečnem znesku za nazaj, odločba o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine za nazaj, za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, ne posega v pravnomočno priznano pravico do delne invalidske pokojnine, temveč zgolj v njeno izplačevanje. Za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niso bili izpolnjeni pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
ZDR člen 18, 18/1, 31, 32, 88, 88/1, 88/1-3. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 43, 43/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Odvetnik lahko po pooblastilu delodajalca poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožnica se ne more razbremeniti odgovornosti za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki je bila v tem, da je odklonila opravljanje dela na terenu, s sklicevanjem na dejstvo, da ji tožena stranka ni pravočasno izplačevala potnih stroškov.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odgovor na tožbo – predložitev pooblastila – posledice nepredložitve pooblastila za odgovor na tožbo – začasno zastopanje po odvetniku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odgovor na tožbo, vložen po odvetniku, je nedvomno vloga odvetnika (v imenu stranke) in ne stranke same, če pa ji manjka pooblastilo, gre za nepopolno vlogo. Ker pa ne gre za tožbo ali pravno sredstvo, je sodišče ne more takoj zavreči, ampak mora v takšnem primeru najprej izpeljati postopek na podlagi določila člena 108 ZPP. V tem primeru pa neizogibno trčimo na določbo 2. odstavka 108. člena ZPP, ki pa za nepopolne vloge (ne glede na vrsto vloge) vložene po odvetniku predpisuje njeno zavrženje, kar pripelje do enake pravne posledice, kot jo je upoštevalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, čeprav na drugi materialnopravni osnovi.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, in zaradi hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepoma ali iz hude malomarnosti, ker je kot novinar v zvezi z opravljanjem svojega dela vodje športne redakcije s predstavnico za stike z javnostjo športne zveze preko sms sporočil, posredovanih z njegovega službenega telefona, komuniciral na neprimeren način ter jo žalil, pri čemer imajo njegova dejanja vse znake nadaljevanega kaznivega dejanja razžalitve.
invalid III. kategorije - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - dokazovanje - mnenje invalidske komisije - javna listina - sodni izvedenec
Ali so pri tožeči stranki (delodajalcu zavarovanca) škodljive snovi presegale dopustne vrednosti, za odločitev o vzroku zavarovančeve bolezni ni bistveno. Bistveno je le, da je bolezen - sideroza pljuč - posledica izpostavljenosti varjenju, tako da se šteje za poklicno bolezen. Doseganje ali preseganje koncentracije škodljivih snovi in zagotavljanje delovnega okolja pa je lahko pomembno za ugotavljanja delodajalčeve odgovornosti za nastanek poklicne bolezni.
Tožnik zaradi nesreče pri delu še vedno trpi škodo na zaslužku, ker pri svojem sedanjem delodajalcu prejema nižjo plačo od plače, ki bi jo prejemal, če bi delal v svojem poklicu orodjar. Ker je jasno, da mu bo škoda v obliki prikrajšanja pri plači nastajala tudi v prihodnje, je tožbeni zahtevek za plačilo rente utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053368
OZ člen 131, 131/1, 164. SPZ člen 212, 219, 219/1.
predpostavke odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – protipravnost ravnanja – motenje pri izvrševanju služnosti
Ravnanja tožencev ne predstavljajo protipravnega ravnanja, zato tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Glede na to, da tožeča stranka pravnih sredstev za zaščito svoje pravice zaradi postavljene ograje in količkov ni izkoristila, tudi vzročna zveza med zatrjevano škodo in ravnanjem tožene stranke ni podana.
procesna legitimacija – kolektivni delovni spor – ničnost kolektivne pogodbe
Tožba s tožbenim zahtevkom, s katerim se zahteva ugotovitev ničnosti posameznih določb kolektivne pogodbe tožene stranke, se zavrže, saj tožnik kot posamezni delavec nima procesne legitimacije v postopku ugotavljanja skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom, medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami. Tovrstni spori se uvrščajo med kolektivne delovne spore.
ZDR člen 184, 184/1, 186, 186/4. OZ člen 131, 135, 149, 149/1, 153.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku - solidarna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - vmesna sodba
Delodajalec, ki sklene pogodbo, na podlagi katere njegovi delavci opravljajo določeno delo v drugem podjetju, odgovarja solidarno s tem podjetjem za škodo, ki jo delavci utrpijo na delu, če je škoda posledica uporabe nevarne stvari ali okoliščin s povečano nevarnostjo, ker imata tako ena kakor druga organizacija korist od dela.
Delo v transformatorski postaji, pri čemer je postaja pod napetostjo, je nevarno delo, dejavnost podjetja, v okviru katerega oziroma za katerega je delavec opravljal to nevarno delo, pa je nevarna dejavnost. Za škodo, ki izvira iz te nevarne dejavnosti, se odgovarja objektivno.