spor o pristojnosti – vrednost spornega predmeta - začetek pravdnega postopka – vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Če je postopek začel pred 1.1.2010, je za določitev stvarne pristojnosti glede na vrednost spornega predmeta bistveno vprašanje, ali vrednost presega 8.345,85 EUR, če pa se je postopek začel po 1.1.2010 pa mejna vrednost spornega predmeta znaša 20.000,00 EUR.
Kot trenutek začetka pravdnega postopka, ki je ključen za presojo vrednosti spornega predmeta in veljavnosti predpisa, ki ureja razmejitev stvarne pristojnosti, je šteti čas vložitve popolnega ugovora zoper sklep o izvršbi, in ne trenutek, ko je sodišče o ugovoru dejansko odločilo.
krivdna odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - prispevek oškodovanca - pravična denarna odškodnina - protipravnost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem
V okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je sodišče upoštevalo zlasti dejstvo, da je bil tožnik v bolniškem staležu kar 4 leta in pol, da je trpel glavobole in jih bo tudi še v bodoče, da je v času zdravljenja jemal številna zdravila, nekatere pa mora zaradi obvladovanja anksiozne in depresivne motnje jemati še sedaj. Zato je dosojeno odškodnine iz tega naslova zvišalo na 5.000,00 EUR.
ZOR člen 190. SZ člen 27, 27/4, 31. ZPP člen 76, 76/1.
upravnik – pogodba o upravljanju – pasivna legitimacija – procesna legitimacija – aneks k pogodbi o upravljanju – trditveno breme v zvezi z veljavnostjo pogodbe
Pritrditi gre tožnici, da je pravočasno navajala, da je bila z aneksom k pogodbi dogovorjena nova cena storitve varovanja, vendar pa bi morala glede na ugovor toženke, da aneksa k pogodbi o upravljanju ni podpisala, čeprav je bila takrat že lastnica poslovnega prostora, in je zato ne zavezuje ter tako ni dolžna plačati storitve po višji ceni na m2, pojasniti, zakaj je aneks veljavno sklenjen in jo zavezuje, pa tega ni. Tožnica bi morala zatrjevati in dokazati, da so tudi aneks podpisali lastniki, katerih deleži presegajo več kot polovico vrednosti nepremičnine.
Čeprav toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala ugovora pasivne legitimacije, mora sodišče presoditi, ali sta stranki v takšnem materialnopravnem razmerju, ki tožnico upravičuje do pravne posledice, ki jo zasleduje z uveljavljenim tožbenim zahtevkom. Zaključek o obstoju ali neobstoju pravnega razmerja je vedno posledica ugotovljenega dejanskega stanja.
OZ člen 198. ZNP člen 114, 114/1. ZNP člen 112, 112/1, 112/2.
uporabnina – korist od uporabe nepremičnine - ureditev razmerij med solastniki
Toženec tako koristi od nepremičnine ni imel, ker v njej ni prebival; nepremičnina ni bila v stanju, ki bi prinašalo korist, kajti za najem ni bila primerna; tožnikoma ni uspelo dokazati, da je bil toženec tisti, ki je ravnal negospodarno.
imetnik stanovanjske pravice - pravica do odpravnine
Ker je bila s sklepom sodišča za imetnico stanovanjske pravice na spornem stanovanju določena toženka, je bila upravičena do odpravnine po določbi 126. člena SZ.
pravdna stranka – tretja oseba – vpogled v spis – posredovanje informacij o postopku - opravičen interes – zahteva za posredovanje informacij
2. odstavek 150. člena ZPP je mogoče uporabiti le, kadar tretja oseba zahteva vpogled ali prepis posameznega spisa in ne, kadar zahteva informacije o določeni osebi, ki se nanašajo na več postopkov. V tem primeru je potrebno uporabiti določbe ZDIJZ.
Obravnavana darilna pogodba je bila s preklicem po tožnici kot darovalki razvezana po samem zakonu, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se tožbeni zahtevek na razvezo darilne pogodbe zavrne.
ZPP člen 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. ZOR člen 80, 88, 104, 104/1, 210, 210/4, 826.
smrt stranke – pravdna sposobnost – dvojna prodaja stanovanja - neveljavnost naknadne prodajne pogodbe – neupravičena obogatitev – zastopanje brez pooblastila – naknadna odobritev s konkludentim ravnanjem – odgovornost za neizpolnitev pogodbe – vrnitev dvojne are – solidarna obveznost – provizija pri pogodbi o posredovanju – pravilo ne ultra alterum tantum
Pravdna sposobnost stranke je odločilno dejstvo, ki ga sodišče ni preverilo. Ker ni ni ugotavljalo, kdo so dediči po umrli stranki, je podana kršitev po 11. in 14. točki 2. odst. 339. čl. ZPP.
Za naknadno odobritev posla zastopanega, ki je bil sklenjen brez njegovega pooblastila, ni potrebna posebna oblika, zato zadošča tudi odobritev s konkludentim ravnanjem.
Za terjatev za plačilo škode, ki je delavcu nastala zaradi protipravnega ravnanja (odločitve o prenehanju delovnega razmerja) delodajalca, velja po določbi 206. čl. ZDR petletni zastaralni rok, četudi se del terjatve nanaša na čas pred veljavnostjo ZDR (pred 1. 1. 2003). Že v času veljavnosti ZDR/90 in ZTPDR, ki nista posebej določala zastaralnega roka glede odškodninskih terjatev iz delovnega razmerja, je tudi v tem primeru skladno z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča RS veljal splošni petletni zastaralni rok.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023249
KZ člen 169, 169/2. ZKP člen 52, 52/1, 87, 87/5, 25, 25/1, 25/1-1. ZS člen 99, 99/1, 99/1-1. ZMed člen 2.
kaznivo dejanje razžalitve z uporabo elektronske publikacije -klepetalnica – spletni forum - določenost v zakonu - stvarna pristojnost - pravočasnost vloge - zasebna tožba
Kdor izvrši kaznivo dejanje razžalitve z uporabo elektronske publikacije, na ta način izvrši kvalificirano obliko kaznivega dejanja iz 2. odst. 169. člena KZ, za katero pa je po določbah ZS in ZKP stvarno pristojno okrožno sodišče.
Izrek vsebuje konkretno pravno pravilo, ki je, kot vsako pravno pravilo, predmet razlage. Tako je najmanj zato, ker jezik s stvarnim svetom ni istoveten, marveč predstavlja njegovo komunikacijsko preslikavo. Ko je govor o običajnih predmetih stvarnega sveta, zadošča, da so ti opisani z običajnim jezikom.
Upnik ni tretjemu neutemeljeno povzročil stroškov v zvezi z odgovorom na predlagano začasno odredbo in za pripravljalno vlogo z dne 9. 6. 2008, saj predlog za izdajo začasne odredbe ni v ničemer posegel v pravice, obveznosti in pravne interese tretjega, tretji pa je bil s tem predlogom seznanjen zato, ker je bil vložen v isti vlogi kot odgovor upnika na njegov ugovor.
Stroški za ugovor tretjega, ki je dosegel odločitev o nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe, se lahko ocenijo kot potrebni oziroma neutemeljeno povzročeni, vendar pa je pogoj za priznanje stroškov, da tretji poda določeno in pravočasno zahtevo.
Prejem in posredovanje sklepa stranki ter končno poročilo stranki ne pomenijo samostojnih odvetniških storitev, sporočila sodišču pa niso tisti stroški, za katere bi tretji izkazal, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil.
Povrnitev stroškov je treba zahtevati že v sami vlogi, če naj sodišče njihovo utemeljenost sploh vsebinsko presoja.
Sprememba statusa zemljišča je lahko le posledica takšne določitve v ustreznih državnih ali občinskih aktih.
Tedaj, ko ponudnik prejme izjavo kupca o sprejemu ponudbe po določbah ZKZ, je doseženo soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe v smislu 15. čl. OZ. S sprejemom ponudbe je nastala za prodajalca tudi zaveza, da, upoštevaje 23. člen ZKZ, z osebo, ki je sprejela ponudbo, podpiše pisno prodajno pogodbo pod pogoji iz ponudbe, glede katerih je med pogodbenikoma že bilo doseženo soglasje in so razvidni iz prodajalčeve ponudbe in kupčevega sprejema le te. V prid takšni razlagi govori tudi zahteva po pisnosti pogodbe o prodaji nepremičnine za njeno veljavnost, določbe ZKZ o tem, da je potrebno pogodbo predložiti upravni enoti v odobritev in pravila zemljiške knjige. Tožniku v takšnem primeru tako ni mogoče odreči sodnega varstva.
ZZK-1 člen 32, 33, 36, 149, 149/4, 149/5. SPZ člen 23.
pogoji za dovolitev vpisa – utemeljenost zahtevka za vpis – popolnost zemljiškoknjižnega dovolila – veljavnost pravnega posla – zemljiškoknjižni postopek
Zemljiškoknjižno sodišče v okviru zemljiškoknjižnega postopka ne sme presojati veljavnosti oziroma izpolnitve obveznosti z prodajne ali kakšne druge pogodbe, ki predstavlja zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo. Presojati tudi ne sme ničnosti zavezovalnega pravnega posla, čeprav jo ugotovi, saj je to predmet izbrisne tožbe.
tožba na izročitev listine - izročitev listine – izročitev skupne listine – skupna listina – vpis v zemljiško knjigo
Kadar je listina (prodajna pogodba o nakupu nepremičnine) skupna (ker sta pravdni stranki solastnika ali celo skupna lastnika nepremičnine), ena od strank sama nima pravice imeti listine tako, da bi izključila iz posesti drugo stranko.
preživnina razvezanega zakonca – potrebe razvezanega zakonca
Obveznost plačevanja preživnine bivšemu zakoncu ni enaka kot obveznost plačevanja preživnine za otroka. Stroški, kot so npr. za kozmetiko, igranje golfa, frizerja, obleko, obutev, počitnice... niso zajeti v namenu 81. čl. ZZZDR in jih toženec ni dolžan kriti.
Sodišče je dovolilo spremembo tožbe na glavni obravnavi, drugotoženec pa ni uveljavljal kršitve postopka, zaradi česar nima pravice uveljavljati te kršitve v pritožbi.
motenje posesti – gradnja avtoceste – substanciranje dokaznega predloga – zadnje posestno stanje – nastalo motenje
Ker se v sporih zaradi motenja posesti po 33. členu SPZ vedno ugotavlja zadnje stanje posesti pred nastalim motenjem in se po 426. členu ZPP obravnavanje tožbe omeji na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, ugovori, ki so vezani na pravico do posesti, pa so izključeni, je posledično tudi pravno nerelevantno, da je izvajalec del pri gradnji avtoceste sicer imel pravico do posesti, če te pravice tudi dejansko ni udejanil. V konkretnem sporu je bilo torej potrebno ugotoviti, ali je sporni del zemljišča pred nastalim motenjem bil v posesti tožnika ali pa morda DARS-a oziroma njegovih izvajalcev.
nepredložitev verodostojne listine k predlogu za izvršbo – obrazloženost ugovora – izpodbijanje temelja in višine terjatve – priznanje poslovnega sodelovanja
Upnik mora verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, v predlogu določno označiti, ni pa je treba priložiti. Vendar pa je v primeru, če dolžnik v ugovoru trdi, da ne more preveriti verodostojnosti v predlogu za izvršbo navedenih listin, ker niso priložene, treba ugovorne trditve razumeti kot izpodbijanje terjatve tako po temelju kot po višini. Priznanje poslovnega sodelovanja ne pomeni, da dolžnik ne oporeka terjatvi po temelju oziroma po višini.