Za terjatev za plačilo škode, ki je delavcu nastala zaradi protipravnega ravnanja (odločitve o prenehanju delovnega razmerja) delodajalca, velja po določbi 206. čl. ZDR petletni zastaralni rok, četudi se del terjatve nanaša na čas pred veljavnostjo ZDR (pred 1. 1. 2003). Že v času veljavnosti ZDR/90 in ZTPDR, ki nista posebej določala zastaralnega roka glede odškodninskih terjatev iz delovnega razmerja, je tudi v tem primeru skladno z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča RS veljal splošni petletni zastaralni rok.
terjatev do zapustnika – terjatev do zapuščine – sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju
Za terjatve do zapuščine (pogrebnina, stroški postavitve spomenika) tako kot za terjatve do zapustnika (stroški za doplačilo doma in vzdrževanja stanovanja zapustnice) dediči odgovarjajo do višine podedovanega premoženja. Te terjatve so stvar obligacijskopravnega razmerja med sodediči, če jih je trpel eden izmed njih.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru soglasja dedičev le-te zaveže k plačilu v zapuščino prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve. Če takega soglasja ni, lahko upnik svoja upravičenja uveljavlja (le) v pravdi.
ZOR člen 190. SZ člen 27, 27/4, 31. ZPP člen 76, 76/1.
upravnik – pogodba o upravljanju – pasivna legitimacija – procesna legitimacija – aneks k pogodbi o upravljanju – trditveno breme v zvezi z veljavnostjo pogodbe
Pritrditi gre tožnici, da je pravočasno navajala, da je bila z aneksom k pogodbi dogovorjena nova cena storitve varovanja, vendar pa bi morala glede na ugovor toženke, da aneksa k pogodbi o upravljanju ni podpisala, čeprav je bila takrat že lastnica poslovnega prostora, in je zato ne zavezuje ter tako ni dolžna plačati storitve po višji ceni na m2, pojasniti, zakaj je aneks veljavno sklenjen in jo zavezuje, pa tega ni. Tožnica bi morala zatrjevati in dokazati, da so tudi aneks podpisali lastniki, katerih deleži presegajo več kot polovico vrednosti nepremičnine.
Čeprav toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala ugovora pasivne legitimacije, mora sodišče presoditi, ali sta stranki v takšnem materialnopravnem razmerju, ki tožnico upravičuje do pravne posledice, ki jo zasleduje z uveljavljenim tožbenim zahtevkom. Zaključek o obstoju ali neobstoju pravnega razmerja je vedno posledica ugotovljenega dejanskega stanja.
URS člen 26, 35. OZ člen 148, 179. ZKP člen 148/1, 164, 218/2.
odškodninska odgovornost države za delo policista - predpostavke odškodninske odgovornosti – pravica do nedotakljivosti stanovanja – nezakonit vstop v stanovanje - protipravnost ravnanja - strah - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tudi predkazenski postopek mora potekati tako, kot je predvideno z zakonom. To pa v obravnavanem primeru po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča ni bilo spoštovano. Ker za vstop v stanovanje niti za preiskavo policista nista imela ne odredbe sodnika ne privolitve tožnika, sta tako vstop v stanovanje kot tudi vsakršen obhod po njem in iskanje domnevnega predmeta kaznivega dejanja ter njegov zaseg izvajala mimo zakona. Ravnala sta v nasprotju z 218. členom ZKP in posledično tudi v nasprotju s 1. odstavkom 164. člena ZKP. S tem sta nesorazmerno posegla v tožnikovo pravico do nedotakljivosti stanovanja, ki je varovana s 36. členom Ustave RS.
ZZK-1 člen 32, 33, 36, 149, 149/4, 149/5. SPZ člen 23.
pogoji za dovolitev vpisa – utemeljenost zahtevka za vpis – popolnost zemljiškoknjižnega dovolila – veljavnost pravnega posla – zemljiškoknjižni postopek
Zemljiškoknjižno sodišče v okviru zemljiškoknjižnega postopka ne sme presojati veljavnosti oziroma izpolnitve obveznosti z prodajne ali kakšne druge pogodbe, ki predstavlja zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo. Presojati tudi ne sme ničnosti zavezovalnega pravnega posla, čeprav jo ugotovi, saj je to predmet izbrisne tožbe.
uporaba materialnega prava - veljavnost sporazuma - exceptio illegalis
Tožeča stranka je Pravilnik 2006, s katerim je občutno zvišala tarife za uporabo avtorskih del, sprejela enostransko in kot tak na veljavnost skupnega sporazuma ne more vplivati, po drugi strani pa je na ta način izrecno kršila tudi zakonske določbe, zaradi česar ima sodišče pravico zavrniti njegovo uporabo.
spor o pristojnosti – vrednost spornega predmeta - začetek pravdnega postopka – vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Če je postopek začel pred 1.1.2010, je za določitev stvarne pristojnosti glede na vrednost spornega predmeta bistveno vprašanje, ali vrednost presega 8.345,85 EUR, če pa se je postopek začel po 1.1.2010 pa mejna vrednost spornega predmeta znaša 20.000,00 EUR.
Kot trenutek začetka pravdnega postopka, ki je ključen za presojo vrednosti spornega predmeta in veljavnosti predpisa, ki ureja razmejitev stvarne pristojnosti, je šteti čas vložitve popolnega ugovora zoper sklep o izvršbi, in ne trenutek, ko je sodišče o ugovoru dejansko odločilo.
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem sodišča prve stopnje, po katerem je določba splošnih pogojev iz 10. točke 1. odstavka 9. člena le-teh jasna. Kot takšna ne dopušča razlage, po kateri bi bilo zavarovancu možno izpodbijati domnevo, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola.
Sodišče je dovolilo spremembo tožbe na glavni obravnavi, drugotoženec pa ni uveljavljal kršitve postopka, zaradi česar nima pravice uveljavljati te kršitve v pritožbi.
motenje posesti – gradnja avtoceste – substanciranje dokaznega predloga – zadnje posestno stanje – nastalo motenje
Ker se v sporih zaradi motenja posesti po 33. členu SPZ vedno ugotavlja zadnje stanje posesti pred nastalim motenjem in se po 426. členu ZPP obravnavanje tožbe omeji na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, ugovori, ki so vezani na pravico do posesti, pa so izključeni, je posledično tudi pravno nerelevantno, da je izvajalec del pri gradnji avtoceste sicer imel pravico do posesti, če te pravice tudi dejansko ni udejanil. V konkretnem sporu je bilo torej potrebno ugotoviti, ali je sporni del zemljišča pred nastalim motenjem bil v posesti tožnika ali pa morda DARS-a oziroma njegovih izvajalcev.
nepredložitev verodostojne listine k predlogu za izvršbo – obrazloženost ugovora – izpodbijanje temelja in višine terjatve – priznanje poslovnega sodelovanja
Upnik mora verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, v predlogu določno označiti, ni pa je treba priložiti. Vendar pa je v primeru, če dolžnik v ugovoru trdi, da ne more preveriti verodostojnosti v predlogu za izvršbo navedenih listin, ker niso priložene, treba ugovorne trditve razumeti kot izpodbijanje terjatve tako po temelju kot po višini. Priznanje poslovnega sodelovanja ne pomeni, da dolžnik ne oporeka terjatvi po temelju oziroma po višini.
OZ člen 564, 564/1. ZPP člen 196. ZZZDR člen 44,62.
pogodba o preužitku sklenjena med zakoncema – dolžnost skrbeti za zakonca
Takšna obveznost zakonca je prioritetna in je seveda ni mogoče šteti za odplačno dajatev in storitev prevzemnika po 564. členu OZ, ob tem, da sta se zakonca preživljala s sredstvi preužitkarja.
ugovorni postopek – domneva resničnosti trditev v ugovoru – odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Četudi upnik ne odgovori na ugovor zoper sklep o začasni odredbi, sodišče ne more uveljaviti domneve o resničnosti ugovornih trditev, če tem nasprotuje sama trditvena podlaga v predlogu za izdajo začasne odredbe.
Splošni pogoji tožene stranke, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe sklenjene med pravdnima strankama, so jasni - ne predvidevajo zoba kot telesnega organa, katerega izguba bi predstavljala invalidnost.
ugovor tretjega – nasprotovanje ugovoru tretjega – odškodninska odgovornost upnika zaradi nasprotovanja ugovoru tretjega - protipravnost
Uporaba pravic oz. pravnih sredstev, ki jih predvideva zakon, sama po sebi ni protipravna. Upnik bi zato, ker je ugovoru tretjega v izvršilnem postopku nasprotoval, odškodninsko odgovarjal, če bi bilo v njegovem nasprotovanju ugovoru tretjega kaj protipravnega oz. če bi bilo njegovo ravnanje v nasprotju z vestnostjo in poštenjem ali če bi svojo pravico zlorabil.
pravdna stranka – tretja oseba – vpogled v spis – posredovanje informacij o postopku - opravičen interes – zahteva za posredovanje informacij
2. odstavek 150. člena ZPP je mogoče uporabiti le, kadar tretja oseba zahteva vpogled ali prepis posameznega spisa in ne, kadar zahteva informacije o določeni osebi, ki se nanašajo na več postopkov. V tem primeru je potrebno uporabiti določbe ZDIJZ.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053362
SZ-1 člen 41, 42, 43, 44, 45 ,46, 47. SPZ člen 117, 118, 119, 119/2.
rezervni sklad – tožbeni zahtevek na plačilo sredstev v rezervni sklad – aktivna legitimacija – sklepčnost tožbe
Tožniki so sicer aktivno legitimirani za vložitev tožbe na plačilo neizvršenih plačil v rezervni sklad s strani neplačnika, vendar pa iz dejstev v tožbi ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavljajo v tožbenem zahtevku. Posamezni etažni lastnik, ki ni plačal sredstev v rezervni sklad (na račun rezervnega sklada), nič ne dolguje drugemu etažnemu lastniku, kot to zahtevajo tožniki. Z tožbenim zahtevkom namreč terjajo od toženca, da njim (na njihov račun) plača vtoževano denarno terjatev, ne pa v korist in na račun rezervnega sklada, ki so ga ustanovili etažni lastniki za kritje stroškov rednega vzdrževanja.
Upnik ni tretjemu neutemeljeno povzročil stroškov v zvezi z odgovorom na predlagano začasno odredbo in za pripravljalno vlogo z dne 9. 6. 2008, saj predlog za izdajo začasne odredbe ni v ničemer posegel v pravice, obveznosti in pravne interese tretjega, tretji pa je bil s tem predlogom seznanjen zato, ker je bil vložen v isti vlogi kot odgovor upnika na njegov ugovor.
Stroški za ugovor tretjega, ki je dosegel odločitev o nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe, se lahko ocenijo kot potrebni oziroma neutemeljeno povzročeni, vendar pa je pogoj za priznanje stroškov, da tretji poda določeno in pravočasno zahtevo.
Prejem in posredovanje sklepa stranki ter končno poročilo stranki ne pomenijo samostojnih odvetniških storitev, sporočila sodišču pa niso tisti stroški, za katere bi tretji izkazal, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil.
Povrnitev stroškov je treba zahtevati že v sami vlogi, če naj sodišče njihovo utemeljenost sploh vsebinsko presoja.
krivdna odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - prispevek oškodovanca - pravična denarna odškodnina - protipravnost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem
V okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je sodišče upoštevalo zlasti dejstvo, da je bil tožnik v bolniškem staležu kar 4 leta in pol, da je trpel glavobole in jih bo tudi še v bodoče, da je v času zdravljenja jemal številna zdravila, nekatere pa mora zaradi obvladovanja anksiozne in depresivne motnje jemati še sedaj. Zato je dosojeno odškodnine iz tega naslova zvišalo na 5.000,00 EUR.
Kadar se o obstoju služnosti odloča le kot o predhodnem vprašanju, od rešitve katerega je odvisna rešitev o glavni stvari (utemeljenost tožbenega zahtevka za varstvo služnosti), s tožbo ni potrebno zajeti vseh udeležencev materialnopravnega razmerja.
Sodna praksa tudi pred uveljavitvijo SPZ, ki obseg jamstva izrecno omejuje na obremenjeno nepremičnino, osebnega jamstva vsakokratnega poznejšega lastnika obremenjene nepremičnine za izpolnjevanje obveznosti iz stvarnega bremena ni priznavala.