Upnik ni tretjemu neutemeljeno povzročil stroškov v zvezi z odgovorom na predlagano začasno odredbo in za pripravljalno vlogo z dne 9. 6. 2008, saj predlog za izdajo začasne odredbe ni v ničemer posegel v pravice, obveznosti in pravne interese tretjega, tretji pa je bil s tem predlogom seznanjen zato, ker je bil vložen v isti vlogi kot odgovor upnika na njegov ugovor.
Stroški za ugovor tretjega, ki je dosegel odločitev o nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe, se lahko ocenijo kot potrebni oziroma neutemeljeno povzročeni, vendar pa je pogoj za priznanje stroškov, da tretji poda določeno in pravočasno zahtevo.
Prejem in posredovanje sklepa stranki ter končno poročilo stranki ne pomenijo samostojnih odvetniških storitev, sporočila sodišču pa niso tisti stroški, za katere bi tretji izkazal, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil.
Povrnitev stroškov je treba zahtevati že v sami vlogi, če naj sodišče njihovo utemeljenost sploh vsebinsko presoja.
Za terjatev za plačilo škode, ki je delavcu nastala zaradi protipravnega ravnanja (odločitve o prenehanju delovnega razmerja) delodajalca, velja po določbi 206. čl. ZDR petletni zastaralni rok, četudi se del terjatve nanaša na čas pred veljavnostjo ZDR (pred 1. 1. 2003). Že v času veljavnosti ZDR/90 in ZTPDR, ki nista posebej določala zastaralnega roka glede odškodninskih terjatev iz delovnega razmerja, je tudi v tem primeru skladno z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča RS veljal splošni petletni zastaralni rok.
krivdna odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - prispevek oškodovanca - pravična denarna odškodnina - protipravnost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem
V okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je sodišče upoštevalo zlasti dejstvo, da je bil tožnik v bolniškem staležu kar 4 leta in pol, da je trpel glavobole in jih bo tudi še v bodoče, da je v času zdravljenja jemal številna zdravila, nekatere pa mora zaradi obvladovanja anksiozne in depresivne motnje jemati še sedaj. Zato je dosojeno odškodnine iz tega naslova zvišalo na 5.000,00 EUR.
Pri plačilu odškodnine iz obveznega avtomobilskega zavarovanja ima zavarovalnica proti oškodovancu iste ugovore kot zavarovanec (voznik) in jih je dolžna uveljaviti. Če jih ni, je odškodnino neutemeljeno plačala. Dokazno breme zavarovančeve (voznikove) odškodninske odgovornosti je na strani zavarovalnice.
Splošni pogoji tožene stranke, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe sklenjene med pravdnima strankama, so jasni - ne predvidevajo zoba kot telesnega organa, katerega izguba bi predstavljala invalidnost.
nedopustnost izvršbe – tožba na nedopustnost izvršbe – skupno premoženje zakoncev – dolžnik v materialnopravnem pomenu – dolžnik v procesnem pomenu – načelo stroge formalne legalitete
To, da je tožnica dolžnica v materialnopravnem pomenu (ker zakonci v skladu z 2. odstavkom 56. člena ZZZDR za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem ali za tekoče potrebe družine, odgovarjajo nerazdelno), ne zadošča za dopustnost izvršbe na njeno premoženje, če hkrati ni tudi dolžnica v procesnem smislu.
imetnik stanovanjske pravice - pravica do odpravnine
Ker je bila s sklepom sodišča za imetnico stanovanjske pravice na spornem stanovanju določena toženka, je bila upravičena do odpravnine po določbi 126. člena SZ.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053362
SZ-1 člen 41, 42, 43, 44, 45 ,46, 47. SPZ člen 117, 118, 119, 119/2.
rezervni sklad – tožbeni zahtevek na plačilo sredstev v rezervni sklad – aktivna legitimacija – sklepčnost tožbe
Tožniki so sicer aktivno legitimirani za vložitev tožbe na plačilo neizvršenih plačil v rezervni sklad s strani neplačnika, vendar pa iz dejstev v tožbi ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavljajo v tožbenem zahtevku. Posamezni etažni lastnik, ki ni plačal sredstev v rezervni sklad (na račun rezervnega sklada), nič ne dolguje drugemu etažnemu lastniku, kot to zahtevajo tožniki. Z tožbenim zahtevkom namreč terjajo od toženca, da njim (na njihov račun) plača vtoževano denarno terjatev, ne pa v korist in na račun rezervnega sklada, ki so ga ustanovili etažni lastniki za kritje stroškov rednega vzdrževanja.
pravdna stranka – tretja oseba – vpogled v spis – posredovanje informacij o postopku - opravičen interes – zahteva za posredovanje informacij
2. odstavek 150. člena ZPP je mogoče uporabiti le, kadar tretja oseba zahteva vpogled ali prepis posameznega spisa in ne, kadar zahteva informacije o določeni osebi, ki se nanašajo na več postopkov. V tem primeru je potrebno uporabiti določbe ZDIJZ.
ZD člen 212, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 55, 59, 59/1.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – obseg zapuščine – verjetnost pravice
Ker je nepremično premoženje v zemljiški knjigi vpisano izključno na ime zapustnika, je pravica vdove, da ji polovica nepremičnin pripada iz naslova skupnega premoženja, manj verjetna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057441
ZOR člen 99, 99/1, 99/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 356.
razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenih strank – odločilni vzroki za sklenitev pogodbe – temeljna načela obligacijskega prava - obrazložitev odločbe
Kadar je vsebina sporazuma med strankama sporna, njegovo besedilo pa ne daje nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali je bila s sporazumom dogovorjena toženkina dolžnost, da plača odškodnino, je potrebno ugotoviti skupen namen pogodbenih strank in odločilne vzroke, ki so ju vodili k sklenitvi sporazuma, ob tem pa besedilo razlagati tako, da ustreza temeljnim načelom obligacijskega prava.
ZZK-1 člen 32, 33, 36, 149, 149/4, 149/5. SPZ člen 23.
pogoji za dovolitev vpisa – utemeljenost zahtevka za vpis – popolnost zemljiškoknjižnega dovolila – veljavnost pravnega posla – zemljiškoknjižni postopek
Zemljiškoknjižno sodišče v okviru zemljiškoknjižnega postopka ne sme presojati veljavnosti oziroma izpolnitve obveznosti z prodajne ali kakšne druge pogodbe, ki predstavlja zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo. Presojati tudi ne sme ničnosti zavezovalnega pravnega posla, čeprav jo ugotovi, saj je to predmet izbrisne tožbe.
OZ člen 564, 564/1. ZPP člen 196. ZZZDR člen 44,62.
pogodba o preužitku sklenjena med zakoncema – dolžnost skrbeti za zakonca
Takšna obveznost zakonca je prioritetna in je seveda ni mogoče šteti za odplačno dajatev in storitev prevzemnika po 564. členu OZ, ob tem, da sta se zakonca preživljala s sredstvi preužitkarja.
Neskladnost Zakona o tujcih je ugotovilo Ustavno sodišče z odločbo U-I-284/94 z dne 4.2.1999 in je po oceni pritožbenega sodišča tožnik vsaj takrat zvedel za protipravnost ravnanja tožene stranke in je pravilno stališče, da je že takrat začel teči zastaralni rok.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - predpisani obrazec - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Predlog dolžnika zgolj iz razloga, ker v naloženem roku ni predložil podatkov o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ni formalno nepopolna vloga, še posebej ne zato, ker je dolžnik k predlogu za oprostitev plačila sodne takse predložil potrdilo o premoženjskem stanju Davčne uprave Republike Slovenije. Razlogi za zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks so podani le takrat, kadar stranka k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ali kasneje po pozivu sodišča ne predloži nobenih listin, na podlagi katerih bi bilo mogoče ocenjevati, ali izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023249
KZ člen 169, 169/2. ZKP člen 52, 52/1, 87, 87/5, 25, 25/1, 25/1-1. ZS člen 99, 99/1, 99/1-1. ZMed člen 2.
kaznivo dejanje razžalitve z uporabo elektronske publikacije -klepetalnica – spletni forum - določenost v zakonu - stvarna pristojnost - pravočasnost vloge - zasebna tožba
Kdor izvrši kaznivo dejanje razžalitve z uporabo elektronske publikacije, na ta način izvrši kvalificirano obliko kaznivega dejanja iz 2. odst. 169. člena KZ, za katero pa je po določbah ZS in ZKP stvarno pristojno okrožno sodišče.
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem sodišča prve stopnje, po katerem je določba splošnih pogojev iz 10. točke 1. odstavka 9. člena le-teh jasna. Kot takšna ne dopušča razlage, po kateri bi bilo zavarovancu možno izpodbijati domnevo, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola.
Sprememba statusa zemljišča je lahko le posledica takšne določitve v ustreznih državnih ali občinskih aktih.
Tedaj, ko ponudnik prejme izjavo kupca o sprejemu ponudbe po določbah ZKZ, je doseženo soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe v smislu 15. čl. OZ. S sprejemom ponudbe je nastala za prodajalca tudi zaveza, da, upoštevaje 23. člen ZKZ, z osebo, ki je sprejela ponudbo, podpiše pisno prodajno pogodbo pod pogoji iz ponudbe, glede katerih je med pogodbenikoma že bilo doseženo soglasje in so razvidni iz prodajalčeve ponudbe in kupčevega sprejema le te. V prid takšni razlagi govori tudi zahteva po pisnosti pogodbe o prodaji nepremičnine za njeno veljavnost, določbe ZKZ o tem, da je potrebno pogodbo predložiti upravni enoti v odobritev in pravila zemljiške knjige. Tožniku v takšnem primeru tako ni mogoče odreči sodnega varstva.