ZPP člen 212. ZDSS-1 člen 62, 62/1. ZPIZ-1 člen 60, 61, 67.
dokazni predlog - sodni izvedenec
Ker tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagal postavitve sodnega izvedenca in je sodišče za razjasnitev dejanskega stanja glede tožnikove delovne zmožnosti po uradni dolžnosti pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje, po pridobitvi katerega dejanskega stanja ni bilo potrebno dodatno razčiščevati, je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče postaviti sodnega izvedenca, neutemeljen.
Ker tožnica na pisno izvedensko mnenje sodnega izvedenca ni podala pripomb v zvezi s pravnorelevantnimi dejstvi, poleg tega pa je izvedensko mnenje jasno, popolno in razumljivo in zato njegova dopolnitev tudi ni bila predlagana z namenom, da se razjasnijo in razčistijo odprta vprašanja iz podanega izvedenskega mnenja, očitana bistvena kršitev določb pravnega postopka, ki naj bi bila podana zato, ker sodišče sodnega izvedenca ni zaslišalo, ni podana.
Ravnanja tožene stranke, ki je na delu parcele postavila zaščitno ograjo na podlagi gradbenega dovoljenja, pri čemer tožeča stranka ni zatrjevala, da je ogradila prvelik del parcele ali da ograja sploh ni bila potrebna, ne predstavlja motilnega ravnanja.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba – neudeležba tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo – razveljavljen zakon - začetek učinkovanja razveljavitve zakona
V primeru, ko ustavno sodišče v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo, razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo ustavno sodišče. Ker ustavno sodišče v prej citirani odločbi ni določilo nobenega roka, začne torej razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi.
Posek vinograda načeloma predstavlja posel, ki presega redno upravljanje, kar pomeni, da je zanj potrebno soglasje vseh solastnikov.
Zgolj posek vinograda sam po sebi ne predstavlja obratovanja in vzdrževanja stvari, temveč kvečjemu določitev novega načina rabe zemljišča ali preureditev zemljišča, kar pa že predstavlja posel, ki presega okvir rednega upravljanja
namenska raba zemljišča – stavbno zemljišče – kmetijsko zemljišče – pridobitev lastninske pravice – vknjižba lastninske pravice
Glede na določilo 1. odstavka 14. člena ZSKZ je potrebno namensko rabo nepremičnin in s tem posledično izpolnjenost zakonskih pogojev za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice ugotavljati na dan uveljavitve zakona, torej na dan 11. 3. 1993, ko postanejo v skladu z navedenim zakonskim določilom kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi last Republike Slovenije oziroma občin.
motenje posesti – motilno dejanje – način izvrševanja posesti - način uporabe stvari – predhodno motenje
Toženka je palete z drvmi na isto mesto postavljala že v prejšnjih zimah. Takšna dejanja bi v tem primeru pomenila toženkin način uporabe dvorišča pred garažo, kateremu sta tožnika prilagajala svoj način uporabe garaže (vstopanje v garažo mimo palete drv z odpiranjem enega dela garažnih vrat). Takšen način izvrševanja posesti (tožnikov na garaži in toženke na zemljišču ob garaži) v nekem očitno daljšem, celo večletnem obdobju pred 27. 1. 2009 pa bi tudi pomenil, da toženkino zatrjevano ravnanje tega dne ne bi moglo predstavljati dejanja, zaradi katerega bi tožnika lahko utemeljeno terjala sodno varstvo zaradi motenja posesti.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-1. ZDR člen 119, 119/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6, 15, 15/1, 15/2.
lastnost zavarovanca – odjava iz zavarovanja
Ker je s pravnomočnostjo odločbe o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije tožnici po zakonu prenehala pogodba o zaposlitvi in s tem tudi pogoji za obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, jo je toženec po dokončnosti odločbe o ugotovitvi, da ne izpolnjuje pogojev za obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, pravilno odjavil iz tega zavarovanja po uradni dolžnosti, ker tega ni storil zavezanec za zavarovanje.
Če je škoda, ki je upniku nastala, večja od pogodbene kazni, ima upnik sicer pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine. Pri tem pa mora za tak zahtevek, če želi z njim uspeti, izkazati vse elemente odškodninske odgovornosti dolžnika.
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti le med strankama, ki sta jo sklenili. To pa še ne pomeni, da pogodbena stranka v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne more zagrešiti splošnega civilnega delikta, za katerega odgovarja napram tretjim v skladu z načeli splošne odškodninske odgovornosti. Vendar pa je v takšnem primeru treba presojati vprašanje protipravnosti ravnanja pogodbene stranke (tožene stranke), upoštevaje vrednostno merilo, ki je vsebovano v načelu nikomur škodovati.
Kršitve, ki se očitajo toženi stranki, so le stvarne napake s pogodbo prevzetega in opravljenega dela. Škoda, ki jo tožeča stranka zatrjuje in uveljavlja v tej pravdi, pa je po svoji pravni naravi škoda, ki gre naročniku po določbi 3. odst. 639. čl. OZ. Do povrnitve tovrstne škode pa je upravičen le naročnik del oziroma storitev, saj se je te zavezala opraviti tožena stranka le njemu.
začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve – zemljiškoknjižni lastnik – izvršljivost začasne odredbe
Začasna odredba, s katero se dolžniku prepove odtujitev ali obremenitev nepremičnine ali stvarnih pravic, zgolj zaradi dejstva, ker dolžnik ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik, ni neizvršljiva. S sodno prepovedjo razpolaganja z nepremičnino, ki zaradi nevpisane prepovedi v zemljiško knjigo sicer ne bo imela publicitetnega učinka nasproti tretjim, bo dosežen namen zavarovanja, saj prepoved kljub nevpisani zaznambi učinkuje proti dolžniku.
OZ člen 564, 564/1. ZPP člen 196. ZZZDR člen 44,62.
pogodba o preužitku sklenjena med zakoncema – dolžnost skrbeti za zakonca
Takšna obveznost zakonca je prioritetna in je seveda ni mogoče šteti za odplačno dajatev in storitev prevzemnika po 564. členu OZ, ob tem, da sta se zakonca preživljala s sredstvi preužitkarja.
ugovorni postopek – domneva resničnosti trditev v ugovoru – odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Četudi upnik ne odgovori na ugovor zoper sklep o začasni odredbi, sodišče ne more uveljaviti domneve o resničnosti ugovornih trditev, če tem nasprotuje sama trditvena podlaga v predlogu za izdajo začasne odredbe.
Kršitev predkupne pravice ima za posledico izpodbojnost pogodbe. V kolikor tožnica meni, da tretji, kateremu sta toženca prodala kmetijska zemljišča, ponudbe ni sprejel pravilno, ter da ima sama kot predkupni upravičenec prednost pri nakupu, mora sprva doseči razveljavitev sklenjene pogodbe in šele nato zahtevati, da toženca skleneta prodajno pogodbo z njo.
ZOR člen 190. SZ člen 27, 27/4, 31. ZPP člen 76, 76/1.
upravnik – pogodba o upravljanju – pasivna legitimacija – procesna legitimacija – aneks k pogodbi o upravljanju – trditveno breme v zvezi z veljavnostjo pogodbe
Pritrditi gre tožnici, da je pravočasno navajala, da je bila z aneksom k pogodbi dogovorjena nova cena storitve varovanja, vendar pa bi morala glede na ugovor toženke, da aneksa k pogodbi o upravljanju ni podpisala, čeprav je bila takrat že lastnica poslovnega prostora, in je zato ne zavezuje ter tako ni dolžna plačati storitve po višji ceni na m2, pojasniti, zakaj je aneks veljavno sklenjen in jo zavezuje, pa tega ni. Tožnica bi morala zatrjevati in dokazati, da so tudi aneks podpisali lastniki, katerih deleži presegajo več kot polovico vrednosti nepremičnine.
Čeprav toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala ugovora pasivne legitimacije, mora sodišče presoditi, ali sta stranki v takšnem materialnopravnem razmerju, ki tožnico upravičuje do pravne posledice, ki jo zasleduje z uveljavljenim tožbenim zahtevkom. Zaključek o obstoju ali neobstoju pravnega razmerja je vedno posledica ugotovljenega dejanskega stanja.
uporaba materialnega prava - veljavnost sporazuma - exceptio illegalis
Tožeča stranka je Pravilnik 2006, s katerim je občutno zvišala tarife za uporabo avtorskih del, sprejela enostransko in kot tak na veljavnost skupnega sporazuma ne more vplivati, po drugi strani pa je na ta način izrecno kršila tudi zakonske določbe, zaradi česar ima sodišče pravico zavrniti njegovo uporabo.
krivdna odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - prispevek oškodovanca - pravična denarna odškodnina - protipravnost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem
V okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je sodišče upoštevalo zlasti dejstvo, da je bil tožnik v bolniškem staležu kar 4 leta in pol, da je trpel glavobole in jih bo tudi še v bodoče, da je v času zdravljenja jemal številna zdravila, nekatere pa mora zaradi obvladovanja anksiozne in depresivne motnje jemati še sedaj. Zato je dosojeno odškodnine iz tega naslova zvišalo na 5.000,00 EUR.
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem sodišča prve stopnje, po katerem je določba splošnih pogojev iz 10. točke 1. odstavka 9. člena le-teh jasna. Kot takšna ne dopušča razlage, po kateri bi bilo zavarovancu možno izpodbijati domnevo, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053362
SZ-1 člen 41, 42, 43, 44, 45 ,46, 47. SPZ člen 117, 118, 119, 119/2.
rezervni sklad – tožbeni zahtevek na plačilo sredstev v rezervni sklad – aktivna legitimacija – sklepčnost tožbe
Tožniki so sicer aktivno legitimirani za vložitev tožbe na plačilo neizvršenih plačil v rezervni sklad s strani neplačnika, vendar pa iz dejstev v tožbi ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavljajo v tožbenem zahtevku. Posamezni etažni lastnik, ki ni plačal sredstev v rezervni sklad (na račun rezervnega sklada), nič ne dolguje drugemu etažnemu lastniku, kot to zahtevajo tožniki. Z tožbenim zahtevkom namreč terjajo od toženca, da njim (na njihov račun) plača vtoževano denarno terjatev, ne pa v korist in na račun rezervnega sklada, ki so ga ustanovili etažni lastniki za kritje stroškov rednega vzdrževanja.
pravdna stranka – tretja oseba – vpogled v spis – posredovanje informacij o postopku - opravičen interes – zahteva za posredovanje informacij
2. odstavek 150. člena ZPP je mogoče uporabiti le, kadar tretja oseba zahteva vpogled ali prepis posameznega spisa in ne, kadar zahteva informacije o določeni osebi, ki se nanašajo na več postopkov. V tem primeru je potrebno uporabiti določbe ZDIJZ.