oprostitev plačila sodnih taks – taksna obveznost - taksa za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi
Pred uveljavitvijo ZST-1 taksa za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi ni bila predvidena, zato jo je sodišče prve stopnje od tožnika napačno terjalo.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno štelo, da toženca ne veže obveznost preživljanja polnoletnih sinov, zato okoliščine njune brezposelnosti ni mogoče upoštevati kot pravno relevantne okoliščine, ki bi imela pomen za odločitev o toženčevi taksni oprostitvi.
V pravdi zaradi motenja posesti tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za ugotovitveni del tožbenega zahtevka. Res je večinska sodna praksa drugačna, saj dopušča tožnikom, da v tovrstnih sporih uveljavljajo tudi ugotovitvene dele tožbenih zahtevkov, vendar pa nikoli kot samostojne zahtevke, temveč zgolj v povezavi z restitucijskimi in prepovednimi zahtevki.
Ob trditvi, da je drugo oviro postavil nekdo od tožencev, drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz tožbenih trditev ne izhaja utemeljenost restitucijskega in prepovednega dela tožbenega zahtevka proti tožencem. Tožba nato sicer ni dosledna, saj tožeča stranka v III. točki tožbe v nadaljevanju svojih trditev tudi navaja, da „so postavili tri pokonci položene vrtne betonske plošče in dva dela cestnega robnika“, pri čemer pa ni pojasnjeno, koga ima tožeča stranka v mislih, ko govori o postavljanju druge ovire. Kljub nesklepčnosti tožbe pa ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ne bi mogla odpraviti nesklepčnosti tožbe v tem delu niti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodninska odgovornost države – pravica do sojenja – pravna praznina
Skladno z Ustavno odločbo št. U-I-207/08-10 z dne 18. 3. 2010 morajo sodišča do odprave ugotovljene protiustavne pravne praznine pri presoji zahtevkov za izplačilo nepremoženjske škode kot posledico domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je prenehala pred 1.1.2007, glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter glede višine in določitve pravičnega zadoščenja uporabljati tudi ustrezne določbe ZVPSBNO.
Posek vinograda načeloma predstavlja posel, ki presega redno upravljanje, kar pomeni, da je zanj potrebno soglasje vseh solastnikov.
Zgolj posek vinograda sam po sebi ne predstavlja obratovanja in vzdrževanja stvari, temveč kvečjemu določitev novega načina rabe zemljišča ali preureditev zemljišča, kar pa že predstavlja posel, ki presega okvir rednega upravljanja
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055703
OZ člen 369, 369/3.
odgovornost za stvarne napake – stvarne napake - jamčevanje za napake - pomanjkljiva trditvena podlaga – narava napake – pravočasnost grajanja – poziv na odpravo napake – opredelitev sodišča do dokazov
Samo dejstvo izročitve pa še ne pomeni, da je bilo delo opravljeno brez napak oz. da naročnik (tožena stranka) slednjih ni uveljavljal v okviru jamčevalnih ugovorov. Naročnik ima namreč v primeru nepravilne izpolnitve možnost, da prevzame izpolnitev (posel z napakami) in uveljavlja zahtevke na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake.
neupravičena obogatitev – volenti non fit iniuria – vrnitev plačanega na podlagi izvršilnega naslova
Izpolnitvi, ki jih je tožena stranka prejela po dveh pravnomočnih pravnih naslovih/temeljih, ne moreta predstavljati obogatitve brez pravnega temelja in sodišče v pravnomočni odločitvi v tem postopku ne more posegati.
Kadar prikrajšanec ve, da za dolg, ki ga izpolnjuje, ni zavezan, izpolnitve ne more zahtevati nazaj. Tožeča stranka je imela kot podlago za svojo izpolnitev/plačilo pravnomočen sklep o potrjeni prisilni poravnavi, zato ni mogoče zaključiti, da je plačala nekaj, česar ni bila dolžna (in je to vedela). Pravnomočna odločba ne pušča dvoma o obstoju dolga.
služnost hoje in vožnje – vknjižba služnosti v zemljiško knjigo – dobra vera – priposestvovanje služnosti – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pravno odločilna je (ne)dobrovernost kasnejšega pridobitelja služečega zemljišča, ali je namreč vedel ali bi lahko vedel, da je na nepremičnini, ki jo je kupil, že lahko pridobljena kakšna pravica drugega. Če je dobra vera, ki se domneva, izpodbita, se pridobitelj na načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige ne more sklicevati in mora trpeti breme kasnejšega vpisa že prej pridobljene stvarne pravice na njegovi stvari (v spornem primeru na originarni način – s priposestvovanjem pridobljeno, a pred to pravdo še ne vpisano služnostno pravico hoje in vožnje v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča, last toženca). V zvezi s tem je odločilna tudi presoja tako imenovane poizvedovalne (raziskovalne) dolžnosti novega pridobitelja, ki se izkazuje skozi potrebno skrbnost raziskati zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena (zunanji razpoznavni znaki).
Pri presoji veljavnosti obličnostno pomanjkljive pogodbe je sicer res možno upoštevati načelo realizacije pogodbe, ki pa je omejeno z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana.
O realizaciji pogodbe je mogoče govoriti v primeru, ko pogodbene stranke izpolnijo svoje obveznosti oziroma jih izpolnijo vsaj v bistvenih in pomembnih delih, zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je vprašanje, ali je bila kupnina plačana ali ne, za odločitev nepomembna.
Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče le na podlagi ustreznega dokaza o smrti stranke. Nadaljnji obstoj procesnega pooblastila kljub smrti pooblastitelja pride v poštev le, če pooblastitelj umre po začetku pravde.
Odgovornost upravljalca javnega smučišča je praviloma krivdna.
Stranke so tiste, ki skozi svoje navedbe determinirajo obseg in potek postopka in le v ugotavljanju zatrjevanih dejstev je lahko usmerjeno težišče postopka. Tožnik je zatrjeval, da toženka ni ustrezno zavarovala oziroma označila jarka ob robu smučišča, ne pa ovinka v levo, niti da bi bil oster ovinek vzrok njegovega padca. S tem, ko je odločitev oprlo na takšna (nezatrjevana) dejstva, je sodišče kršilo razpravno načelo.
skazitev avtorskega dela – prepovedni in odstranitveni zahtevek – denarno zadoščenje za nepremoženjsko škodo – odstranitveno opustitveni zahtevek
Avtor ima izključno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali ta uporaba lahko okrnili njegovo osebnost.
Dejstvo, da je tožnica sanirala del zatrjevane škode, še ne pomeni, da tožnica ni upravičena do povračila nepremoženjske škode iz 169. člena ZASP, res pa je, da je potrebno pri priznanju odškodnine za nepremoženjsko škodo ob upoštevanju vseh zakonskih kriterijev upoštevati, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.
začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni – poškodba pri delu – mobbing
Ker je pri tožniku podano bolezensko stanje, mobbinga pa ni mogoče šteti za poškodbo pri delu, saj niso izpolnjeni pogoji iz 63. člena ZPIZ-1, je tožbeni zahtevek, da se mu kot vzrok začasne nezmožnosti za delo namesto bolezni prizna poškodba pri delu neutemeljen.
Drugotožena stranka ne more biti neupravičeno obogatena na račun tožeče stranke, če je nepremičnine, v katere je tožeča stranka vlagala, kupila od lastnika le-teh, to je prvotožene stranke.
strokovni pomočnik – pravica do vpogleda v spis na sodišču - vpogled v stečajni spis
Glede stroškovnih pomočnikov ZPP v poglavju, ki govori o pregledovanju in prepisovanju spisov, ne vsebuje nobenih določb (drugače ZUP). Ker pa se določbe ZUP v stečajnem postopku ne uporabljajo, pravilo iz 61. člena ZUP v obravnavanem postopku ne pride v poštev.
Pravica do vpogleda v spis je v pravdnem postopku dana le stranki, oziroma tistim osebam, ki so jo upravičene zastopati pred sodiščem; v stečajnem postopku pa udeležencem stečajnega postopka oziroma njihovim pooblaščencem.
kandidat – diskriminacija – vzgoja in izobraževanje – pogodba o izobraževanju
Ker je imel ravnatelj tožene stranke pri izbiri kandidatov, ki niso izpolnjevali pogojev za zasedbo delovnega mesta, svobodno izbiro in ker se ni zavezal, da bo s tožnikom po zaključku izobraževanja sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, tožbeni zahtevek za razveljavitev izbire in za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tožnikom.
Avtomatska premična vrata niso nevarna stvar, saj ne predstavljajo povečanega rizika za nastanek škode. Za nevarno stvar je značilno, da kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej preprečiti nastanka škodnega dogodka, in da ima škodni dogodek običajno hude škodne posledice. V načelu niso nevarne stvari tiste stvari, ki take šele postanejo z nepravilno uporabo.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – vezanost na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izdani sklep o izvršbi, kar pomeni ne le, da je vpis dolžno opraviti, ne da bi se spuščalo v pravilnost odločitve izvršilnega sodišča, temveč tudi, da mora vpis po vsebini ustrezati sklepu o izvršbi. Sodišče bi
moralo pri vknjižbi hipoteke terjatev navesti tako, kot izhaja iz sklepa o izvršbi, ki je bil podlaga opravljenemu vpisu.
začasna odredba - zahteva na izročitev listin s strani investitorja do podizvajalca - obstoj vtoževane terjatve
Pravica investitorja, da od izvajalca zahteva izročitev listin, ni stvarnopravna pravica, temelječa neposredno na zakonu, pač pa obligacijskopravna pravica, odvisna od poslovnega razmerja, v katero vstopa investitor.