Spor v zvezi z uveljavljanjem ničnosti pogodbe o zaposlitvi se uvršča med spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, za katere je določeno, da delodajalec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.
Nekonktretizirane trditve ne zadoščajo za preizkus višine vtoževanega zneska. Tožeča stranka bi morala že v tožbi navesti vso dejansko podlago, ki v celoti utemeljuje uveljavljeni tožbeni zahtevek, torej tudi glede njegove višine.
Pomanjkljive podlage ne more nadomestiti izvajanje dokazov, saj je to namenjeno ugotavljanju, ali so sporna dejstva izkazana.
Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče le na podlagi ustreznega dokaza o smrti stranke. Nadaljnji obstoj procesnega pooblastila kljub smrti pooblastitelja pride v poštev le, če pooblastitelj umre po začetku pravde.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 25, 25/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 129, 132, 132/1, 224, 225, 226.
zdravljenje v tujini – nujno zdravljenje – povračilo stroškov
Ker pri internističnih pregledih in kirurškem posegu med zdravljenjem v zdravstvenih ustanovah v državi, ki ni članica Evropske Unije (Srbija) ni šlo za takšno nujno zdravljenje oziroma nujne posege v smislu 103. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (to je za ohranitev življenja in preprečitev poslabšanja zdravstvenega stanja), ki jih tožnik ne bi mogel uveljavljati pri zdravstvenih organizacijah v Sloveniji, oziroma pri tožencu vsaj predhodno vložiti zahteve za napotitev na zdravljenje v tujino, tožnik nima pravice do povračila stroškov zdravljenja v tujini.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – vezanost na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izdani sklep o izvršbi, kar pomeni ne le, da je vpis dolžno opraviti, ne da bi se spuščalo v pravilnost odločitve izvršilnega sodišča, temveč tudi, da mora vpis po vsebini ustrezati sklepu o izvršbi. Sodišče bi
moralo pri vknjižbi hipoteke terjatev navesti tako, kot izhaja iz sklepa o izvršbi, ki je bil podlaga opravljenemu vpisu.
URS člen 158. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 33. ZZZPB člen 33, 33/6, 45, 45/1, 54. ZPIZ-1 člen 22. OZ člen 190. ZPP člen 226, 226/2. Administrativni sporazum o izvajanju sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 8.
zavarovanje za primer brezposelnosti – denarno nadomestilo – evidenca brezposelnih oseb – dokončna odločba – učinkovanje odločbe
Ker tožnikov vpis v evidenco brezposelnih oseb in priznanje pravice do nadomestila, vključno s kasnejšimi odločbami o priznanju pravice za preostali čas (po mirovanju pravice do denarnega nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo), z izjemo obdobij, ko je tožniku pravica mirovala, pomenita pravno razmerje, urejeno s pravnomočno odločbo, ki ga je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenem v zakonu, to je z izrednimi pravnimi sredstvi, je toženec z odločbami o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnega nadomestila za nazaj, ki niso bile izdane v takšnem postopku, nezakonito posegel v pravnomočno urejeno razmerje oziroma priznano pravico. Takšna odločba lahko učinkuje le za naprej, to je od dneva njene izdaje.
kandidat – diskriminacija – vzgoja in izobraževanje – pogodba o izobraževanju
Ker je imel ravnatelj tožene stranke pri izbiri kandidatov, ki niso izpolnjevali pogojev za zasedbo delovnega mesta, svobodno izbiro in ker se ni zavezal, da bo s tožnikom po zaključku izobraževanja sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, tožbeni zahtevek za razveljavitev izbire in za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tožnikom.
ZDR člen 44, 45, 45/1, 45/3, 184. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu
Tožena stranka je odškodninsko odgovorna za škodo, ki so jo tožeče stranke utrpele, ker so bile od začetka leta 2003 izpostavljene neželenemu ravnanju spolne narave na delovnem mestu. Nadrejeni delavec jim je pošiljal elektronsko pošto z neprimerno vsebino in s priponkami s slikami golih žensk in moških, spolnih organov, žensk v neprimernih pozah s poniževalno vsebino, poleg tega sta jih nadrejena delavca žalila in izrekala neprimerne besede in opazke na delovnih sestankih.
Tožeče stranke so s 30 % same prispevale k nastanku škode, ker so odpirale vso elektronsko pošto in prebirale tudi elektronska sporočila, iz katerih je bilo že po naslovu mogoče razbrati, da ne gre za službena navodila nadrejenih delavcev, pa tudi s tem, ker o nedopustnem ravnanju nadrejenih delavcev niso obvestile vodstva tožene stranke.
Drugotožena stranka ne more biti neupravičeno obogatena na račun tožeče stranke, če je nepremičnine, v katere je tožeča stranka vlagala, kupila od lastnika le-teh, to je prvotožene stranke.
zastaranje terjatve pri gospodarski pogodbi – odgovornost za napake
Okoliščina, da sta bila v konkretnem primeru po pogodbi naročnika O. in V.G., vzbuja dvom v opredelitev glede narave sklenjene pogodbe kot gospodarske pogodbe. Ker se v dosedanjem postopku pravdni stranki v zvezi s to, za presojo ugovora zastaranja odločilno okoliščino, še nista izjavili, bosta imeli takšno možnost v ponovljenem postopku.
Tožena stranka je v ugovoru navedla, da naj bi imelo delo tožeče stranke napake, saj cevi centralne in tople vode niso bile ustrezno zaščitene. Ob takšnem konkretnem ugovoru tožene stranke, ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pridobila uporabno dovoljenje in začela z dejavnostjo v navedenem lokalu, za sklep o tem, da delo tožeče stranke ni imelo napak, ne zadošča.
obnova postopka – opravičljiva odsotnost – sporočilo o spremembi naslova
Tožnik je seznanjen z vloženo tožbo, zato mu zakon nalaga določena ravnanja v postopku. Skrbeti mora, da sodišču pravočasno sporoči spremembo naslova in si s tem zagotovi vročitev pisanj. Prav tako je na njegovi strani skrb za kontakt s pooblaščencem ter spremljanje postopka. Ker je seznanjen s tem, da teče pravda, je od njega namreč utemeljeno pričakovati ustrezno skrbnost.
Opravičljiva odsotnost, kot obnovitveni razlog po 3. točki 394. člena ZPP, izključuje vedenje, da poteka postopek pred sodiščem in se ne nanaša zgolj na opravljanje posameznih procesnih dejanj.
pogodbena vrednost javnega naročila – v pogodbi dogovorjena cena na enoto – odstop od pogodbene vrednosti javnega naročila – manjši obseg poslov
Podatek o pogodbeni vrednosti javnega naročila je prvenstveno namenjen zagotovitvi spoštovanja upravnopravnih zahtev ZJN-1 (npr. da se nad določeno vrednostjo izvede kompleksnejši postopek javnega naročanja), medtem ko je v obligacijskem razmerju med naročnikom in ponudnikom pomembna cena na enoto, ki je izbrana na razpisu in s pogodbo dogovorjena. Ko je ponudnik izbran in je pogodba z naročnikom sklenjena, je temeljna obveznost naročnika, da ponudniku (izvajalcu), ki storitve pravilno opravi, zagotovi plačilo glede na pogodbeno dogovorjeno ceno na enoto, sama pogodbena vrednost naročila pa nima (več) bistvenega pomena.
Vsakršno odstopanje od pogodbene vrednosti ne more iti v breme naročnika, saj se ta ni zavezal s pogodbo zagotoviti takšnega obsega poslov.
strokovni pomočnik – pravica do vpogleda v spis na sodišču - vpogled v stečajni spis
Glede stroškovnih pomočnikov ZPP v poglavju, ki govori o pregledovanju in prepisovanju spisov, ne vsebuje nobenih določb (drugače ZUP). Ker pa se določbe ZUP v stečajnem postopku ne uporabljajo, pravilo iz 61. člena ZUP v obravnavanem postopku ne pride v poštev.
Pravica do vpogleda v spis je v pravdnem postopku dana le stranki, oziroma tistim osebam, ki so jo upravičene zastopati pred sodiščem; v stečajnem postopku pa udeležencem stečajnega postopka oziroma njihovim pooblaščencem.
izguba pravic iz garancijskega lista – napake izvršenega posla – podjemna pogodba – odgovornost za napake – prenehanje pravice – sodno uveljavljanje odprave napak
Tožeča stranka je smiselno zatrjevala obstoj dejanskega stanu iz 636. člena OZ. Ker se prvostopno sodišče z njenimi trditvami ni ukvarjalo v smislu te določbe, je določbo 487. člena OZ preuranjeno uporabilo. Pričetek odpravljanja grajanih napak namreč pomeni, da je prevzemnik posla sprejel obveznost, da bo napake odpravil in se zato ne more sklicevati na zamudo iz 487. člena ali 1. odstavka 635. člena OZ.
delitev solastne stvari - fizična delitev - civilna delitev
Šele če sodišče ugotovi, da nista možni tako fizična delitev v naravi kot fizična delitev z doplačilom razlike, lahko odloči, da se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev stvari).
začasna odredba - zahteva na izročitev listin s strani investitorja do podizvajalca - obstoj vtoževane terjatve
Pravica investitorja, da od izvajalca zahteva izročitev listin, ni stvarnopravna pravica, temelječa neposredno na zakonu, pač pa obligacijskopravna pravica, odvisna od poslovnega razmerja, v katero vstopa investitor.
Po 1. odstavku 496. člena ZPP mora v postopkih za izdajo plačilnega naloga obrazložitev sodbe obsegati samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo svoje zahtevke, pravni pouk, pouk o pravici do pritožbe in navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po 4. odstavku 324. člena ZPP izdelana v primeru napovedi pritožbe.
Ekonomičnost in hitrost postopka, ki izhajata iz 1. odstavka 11. člena ZPP, ne smeta prevladati nad kvaliteto, pravilnostjo in zakonitostjo sodne odločbe.
obnova postopka – razveljavitveni postopek – narok
Sodišče prve stopnje predloga za obnovo postopka ni zavrglo kot prepoznega, nepopolnega ali nedopustnega, ampak ga je vročilo nasprotni stranki v odgovor in nato v razveljavitvenem postopku presojalo njegovo utemeljenost. Te presoje pa ni zakonito opravilo brez naroka. Ker strank ni vabilo na narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka.
premoženjska in nepremoženjska škoda – sporna višina nepremoženjske škode – pritožba tožeče stranke
Poškodba udarnina prsnega koša, levega stegna, levega kolena, udarnina in odrgnine leve roke in desnega komolca, kolekcija tekočine v trebušni steni, posledica slaba gibljivost leve roke, nezmožnost dvigovanja težjih predmetov v višini glave, nošenja predmetov težjih od 5 kg, zmanjšano sposoben za obremenjevanje leve primarne roke, omejen pri zaposlitvi v stroki kot elektrotehnik, težave pri močnejši hoji in teku zaradi bolečine v predelu brazgotine, kjer so mu odstranili hematom – 17 povprečnih plač.