Namen sodnega varstva zoper odločitev o disciplinski odgovornosti je tako preizkus pravilnosti izvedenega postopka kot tudi preizkus pravilnosti odločitve disciplinskih organov delodajalca. Sodna presoja je torej namenjena odpravi morebitnih pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti, kamor sodi tudi (ne)pravilna izbira disciplinske sankcije. Tako sodišče, če po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da delodajalec ni izbral ustrezne sankcije, ker ni (v zadostni meri) upošteval načela individualizacije, to pomanjkljivost oziroma nepravilnost odpravi, tako da spremeni odločitev disciplinskega organa.
S pobotom so se zaprle medsebojne denarne terjatve obeh pravdnih strank in zato premoženjska korist tožene stranke ni bila v prejetem blagu, kot to pritožbeno zmotno uveljavlja tožena stranka, temveč v znesku s pobotom zaprte terjatve tožene stranke do tožeče stranke, zato ji je tožena stranka v stečajno maso dolžna vrniti za pobot ustvarjeno denarno terjatev, torej terjatev po računu za blago, saj le slednja predstavlja pridobljeno premoženjsko korist tožene stranke iz izpodbitega pravnega dejanja.
invalidska pokojnina - pravnomočnost - razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti
Ker je odločba o razvrstitvi tožnika v I. kategorijo invalidnosti, vzroku invalidnosti in o pravici do invalidske pokojnine postala pravnomočna, sodišče ni imelo nobene podlage, da bi v postopku, v katerem je presojalo pravilnost in zakonitost (posebne) odločbe o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine, ponovno presojalo vprašanje invalidnosti oziroma vzroka nastanka invalidnosti, kar je neutemeljeno uveljavljal tožnik.
Z vsebinsko grajo izvedenskega mnenja je mogoče le izjemoma izpodbijati odločitev o nagradi izvedenca. Ta izjema bo podana tedaj, ko zaradi vsebinskih hib izvedensko mnenje ne bo ustrezalo temu pojmu.
pogodbena obrestna mera - obrestna mera, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled
V času, ko je bila vložena tožba v zadevi V Pg 107/2002, in tudi v času, ko je bilo v tej zadevi odločeno, so bili EUR v Republiki Sloveniji tuja valuta. Od obveznosti v tuji valuti pa tedaj ni bilo mogoče prisoditi zakonskih zamudnih obresti, temveč je bilo v skladu z ustaljeno sodno prakso, po analogiji z določbo člena 399/3 in 1 ZOR, v primeru, da je tožeča stranka zahtevek postavila v tuji valuti, treba prisoditi zamudne obresti v višini obresti z obrestno mero, ki jo je banka v kraju izpolnitve priznavala za devizne vloge na vpogled. Obrestna mera zamudnih in pogodbenih obresti za denarne terjatve, zavarovane z devizno klavzulo, pa ni smela presegati prej navedene obrestne mere v konkretni tuji valuti.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, /1-3c, 63, 63/1, 74, 81. ZUP člen 6, 6/1,6/2, 16, 16/2. ZŠtip člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/4, 43. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 10.
Zoisova štipendija – vstopni pogoji
Ker Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij, veljaven za šolsko leto 2008/2009, ni določil meril, na podlagi katerih se med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za dodelitev Zoisove štipendije za to šolsko leto, izberejo prejemniki štipendije in s tem določijo vstopni pogoji, za kar je sicer imel pooblastilo v zakonu, se Zoisova štipendija za navedeno šolsko leto dodeli tistim kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje določene v ZŠTip. Tožnica, ki je v zaključnem razredu osnovne šole dosegla povprečno oceno 4,79, je izpolnila pogoj povprečne ocene 4, 5 iz 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZŠtip.
URS člen 158. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 33. ZZZPB člen 33, 33/6, 45, 45/1, 54. ZPIZ-1 člen 22. OZ člen 190. ZPP člen 226, 226/2. Administrativni sporazum o izvajanju sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 8.
zavarovanje za primer brezposelnosti – denarno nadomestilo – evidenca brezposelnih oseb – dokončna odločba – učinkovanje odločbe
Ker tožnikov vpis v evidenco brezposelnih oseb in priznanje pravice do nadomestila, vključno s kasnejšimi odločbami o priznanju pravice za preostali čas (po mirovanju pravice do denarnega nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo), z izjemo obdobij, ko je tožniku pravica mirovala, pomenita pravno razmerje, urejeno s pravnomočno odločbo, ki ga je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenem v zakonu, to je z izrednimi pravnimi sredstvi, je toženec z odločbami o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnega nadomestila za nazaj, ki niso bile izdane v takšnem postopku, nezakonito posegel v pravnomočno urejeno razmerje oziroma priznano pravico. Takšna odločba lahko učinkuje le za naprej, to je od dneva njene izdaje.
ZPP člen 212. ZDSS-1 člen 62, 62/1. ZPIZ-1 člen 60, 61, 67.
dokazni predlog - sodni izvedenec
Ker tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagal postavitve sodnega izvedenca in je sodišče za razjasnitev dejanskega stanja glede tožnikove delovne zmožnosti po uradni dolžnosti pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje, po pridobitvi katerega dejanskega stanja ni bilo potrebno dodatno razčiščevati, je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče postaviti sodnega izvedenca, neutemeljen.
Posek vinograda načeloma predstavlja posel, ki presega redno upravljanje, kar pomeni, da je zanj potrebno soglasje vseh solastnikov.
Zgolj posek vinograda sam po sebi ne predstavlja obratovanja in vzdrževanja stvari, temveč kvečjemu določitev novega načina rabe zemljišča ali preureditev zemljišča, kar pa že predstavlja posel, ki presega okvir rednega upravljanja
uporabnina – neupravičena pridobitev – uporaba brez pravne podlage
Tožbeni zahtevek je utemeljen na določbi 198. člena OZ. Ker je tožena stranka oglasne površine tožeče stranke uporabljala po izteku pogodbenega roka brez pravne podlage, je dolžna tožeči stranki plačati uporabnino.
vročanje – sprememba naslova stranke med postopkom – vročanje s pritrditvijo na sodno desko – subjektivna sprememba tožbe – prenehanje statusa samostojnega podjetnika
Okoliščina, da je tožena stranka tekom postopka prenehala opravljati dejavnost s.p., ne predstavlja subjektivne spremembe tožbe v smislu 1. odstavka 187. člena ZPP.
Stranka, ki spremeni naslov, mora do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremembo takoj sporočiti sodišču. Posledico pasivnosti stranke določa 2. odstavek 145. člena ZPP, ki sodišču omogoča, da vse nadaljnje vročitve stranki opravlja tako, da se pisanja pritrdijo na sodno desko.
kandidat – diskriminacija – vzgoja in izobraževanje – pogodba o izobraževanju
Ker je imel ravnatelj tožene stranke pri izbiri kandidatov, ki niso izpolnjevali pogojev za zasedbo delovnega mesta, svobodno izbiro in ker se ni zavezal, da bo s tožnikom po zaključku izobraževanja sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, tožbeni zahtevek za razveljavitev izbire in za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tožnikom.
Sklep prvostopnega sodišča, s katerim je pozvalo stečajnega upravitelja k prevzemu pravde, je po vsebini sklep procesnega vodstva, ki zajema odločitev o vprašanju, ki ga mora sodišče rešiti med pripravami za glavno obravnavo. Zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo, ki se nanašajo na vodstvo postopka, pa ni pritožbe (1. in 3. odstavek 270. člena ZPP).
motenje posesti – motilno dejanje – način izvrševanja posesti - način uporabe stvari – predhodno motenje
Toženka je palete z drvmi na isto mesto postavljala že v prejšnjih zimah. Takšna dejanja bi v tem primeru pomenila toženkin način uporabe dvorišča pred garažo, kateremu sta tožnika prilagajala svoj način uporabe garaže (vstopanje v garažo mimo palete drv z odpiranjem enega dela garažnih vrat). Takšen način izvrševanja posesti (tožnikov na garaži in toženke na zemljišču ob garaži) v nekem očitno daljšem, celo večletnem obdobju pred 27. 1. 2009 pa bi tudi pomenil, da toženkino zatrjevano ravnanje tega dne ne bi moglo predstavljati dejanja, zaradi katerega bi tožnika lahko utemeljeno terjala sodno varstvo zaradi motenja posesti.
Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče le na podlagi ustreznega dokaza o smrti stranke. Nadaljnji obstoj procesnega pooblastila kljub smrti pooblastitelja pride v poštev le, če pooblastitelj umre po začetku pravde.
začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni – poškodba pri delu – mobbing
Ker je pri tožniku podano bolezensko stanje, mobbinga pa ni mogoče šteti za poškodbo pri delu, saj niso izpolnjeni pogoji iz 63. člena ZPIZ-1, je tožbeni zahtevek, da se mu kot vzrok začasne nezmožnosti za delo namesto bolezni prizna poškodba pri delu neutemeljen.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - svoj poklic - javna dela - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost - pogoji za pridobitev pravice - začetek izplačevanja
Delovno zmožnost (in v tem okviru invalidnost) tožnice je treba ugotavljati glede na njen poklic "gostinska tehnica" in ne glede na delo receptorke, ki ga je opravljala v okviru javnih del.