začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni – poškodba pri delu – mobbing
Ker je pri tožniku podano bolezensko stanje, mobbinga pa ni mogoče šteti za poškodbo pri delu, saj niso izpolnjeni pogoji iz 63. člena ZPIZ-1, je tožbeni zahtevek, da se mu kot vzrok začasne nezmožnosti za delo namesto bolezni prizna poškodba pri delu neutemeljen.
V pravdi zaradi motenja posesti tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za ugotovitveni del tožbenega zahtevka. Res je večinska sodna praksa drugačna, saj dopušča tožnikom, da v tovrstnih sporih uveljavljajo tudi ugotovitvene dele tožbenih zahtevkov, vendar pa nikoli kot samostojne zahtevke, temveč zgolj v povezavi z restitucijskimi in prepovednimi zahtevki.
Ob trditvi, da je drugo oviro postavil nekdo od tožencev, drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz tožbenih trditev ne izhaja utemeljenost restitucijskega in prepovednega dela tožbenega zahtevka proti tožencem. Tožba nato sicer ni dosledna, saj tožeča stranka v III. točki tožbe v nadaljevanju svojih trditev tudi navaja, da „so postavili tri pokonci položene vrtne betonske plošče in dva dela cestnega robnika“, pri čemer pa ni pojasnjeno, koga ima tožeča stranka v mislih, ko govori o postavljanju druge ovire. Kljub nesklepčnosti tožbe pa ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ne bi mogla odpraviti nesklepčnosti tožbe v tem delu niti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
Ker tožnica na pisno izvedensko mnenje sodnega izvedenca ni podala pripomb v zvezi s pravnorelevantnimi dejstvi, poleg tega pa je izvedensko mnenje jasno, popolno in razumljivo in zato njegova dopolnitev tudi ni bila predlagana z namenom, da se razjasnijo in razčistijo odprta vprašanja iz podanega izvedenskega mnenja, očitana bistvena kršitev določb pravnega postopka, ki naj bi bila podana zato, ker sodišče sodnega izvedenca ni zaslišalo, ni podana.
ZPP člen 212. ZDSS-1 člen 62, 62/1. ZPIZ-1 člen 60, 61, 67.
dokazni predlog - sodni izvedenec
Ker tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagal postavitve sodnega izvedenca in je sodišče za razjasnitev dejanskega stanja glede tožnikove delovne zmožnosti po uradni dolžnosti pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje, po pridobitvi katerega dejanskega stanja ni bilo potrebno dodatno razčiščevati, je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče postaviti sodnega izvedenca, neutemeljen.
pasivna legitimacija – lastninjenje nepremičnin – pravica uporabe
V zemljiški knjigi je vknjižena kot lastnica te nepremičnine prva toženka, zato je le-ta tudi pasivno legitimirana v tej zadevi. Kasnejši sprejem ZJS nima nobenega pomena za to zadevo, saj se 5. odstavek 57. člena ZJS ni nanašal na tista nezazidana stavbna zemljišča, na katerih so imele pravico uporabe fizične osebe, poleg tega pa različni subjekti hkrati na isti stvari ne morejo biti imetniki lastninske pravice na podlagi zakonskih določb, potem ko je eden od njih na tej podlagi pridobil lastninsko pravico.
Z vsebinsko grajo izvedenskega mnenja je mogoče le izjemoma izpodbijati odločitev o nagradi izvedenca. Ta izjema bo podana tedaj, ko zaradi vsebinskih hib izvedensko mnenje ne bo ustrezalo temu pojmu.
pogodbena vrednost javnega naročila – v pogodbi dogovorjena cena na enoto – odstop od pogodbene vrednosti javnega naročila – manjši obseg poslov
Podatek o pogodbeni vrednosti javnega naročila je prvenstveno namenjen zagotovitvi spoštovanja upravnopravnih zahtev ZJN-1 (npr. da se nad določeno vrednostjo izvede kompleksnejši postopek javnega naročanja), medtem ko je v obligacijskem razmerju med naročnikom in ponudnikom pomembna cena na enoto, ki je izbrana na razpisu in s pogodbo dogovorjena. Ko je ponudnik izbran in je pogodba z naročnikom sklenjena, je temeljna obveznost naročnika, da ponudniku (izvajalcu), ki storitve pravilno opravi, zagotovi plačilo glede na pogodbeno dogovorjeno ceno na enoto, sama pogodbena vrednost naročila pa nima (več) bistvenega pomena.
Vsakršno odstopanje od pogodbene vrednosti ne more iti v breme naročnika, saj se ta ni zavezal s pogodbo zagotoviti takšnega obsega poslov.
zastaranje terjatve pri gospodarski pogodbi – odgovornost za napake
Okoliščina, da sta bila v konkretnem primeru po pogodbi naročnika O. in V.G., vzbuja dvom v opredelitev glede narave sklenjene pogodbe kot gospodarske pogodbe. Ker se v dosedanjem postopku pravdni stranki v zvezi s to, za presojo ugovora zastaranja odločilno okoliščino, še nista izjavili, bosta imeli takšno možnost v ponovljenem postopku.
Tožena stranka je v ugovoru navedla, da naj bi imelo delo tožeče stranke napake, saj cevi centralne in tople vode niso bile ustrezno zaščitene. Ob takšnem konkretnem ugovoru tožene stranke, ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pridobila uporabno dovoljenje in začela z dejavnostjo v navedenem lokalu, za sklep o tem, da delo tožeče stranke ni imelo napak, ne zadošča.
oprostitev plačila sodnih taks – taksna obveznost - taksa za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi
Pred uveljavitvijo ZST-1 taksa za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi ni bila predvidena, zato jo je sodišče prve stopnje od tožnika napačno terjalo.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno štelo, da toženca ne veže obveznost preživljanja polnoletnih sinov, zato okoliščine njune brezposelnosti ni mogoče upoštevati kot pravno relevantne okoliščine, ki bi imela pomen za odločitev o toženčevi taksni oprostitvi.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodninska odgovornost države – pravica do sojenja – pravna praznina
Skladno z Ustavno odločbo št. U-I-207/08-10 z dne 18. 3. 2010 morajo sodišča do odprave ugotovljene protiustavne pravne praznine pri presoji zahtevkov za izplačilo nepremoženjske škode kot posledico domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je prenehala pred 1.1.2007, glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter glede višine in določitve pravičnega zadoščenja uporabljati tudi ustrezne določbe ZVPSBNO.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – vezanost na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izdani sklep o izvršbi, kar pomeni ne le, da je vpis dolžno opraviti, ne da bi se spuščalo v pravilnost odločitve izvršilnega sodišča, temveč tudi, da mora vpis po vsebini ustrezati sklepu o izvršbi. Sodišče bi
moralo pri vknjižbi hipoteke terjatev navesti tako, kot izhaja iz sklepa o izvršbi, ki je bil podlaga opravljenemu vpisu.
kandidat – diskriminacija – vzgoja in izobraževanje – pogodba o izobraževanju
Ker je imel ravnatelj tožene stranke pri izbiri kandidatov, ki niso izpolnjevali pogojev za zasedbo delovnega mesta, svobodno izbiro in ker se ni zavezal, da bo s tožnikom po zaključku izobraževanja sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, tožbeni zahtevek za razveljavitev izbire in za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tožnikom.
Odgovornost upravljalca javnega smučišča je praviloma krivdna.
Stranke so tiste, ki skozi svoje navedbe determinirajo obseg in potek postopka in le v ugotavljanju zatrjevanih dejstev je lahko usmerjeno težišče postopka. Tožnik je zatrjeval, da toženka ni ustrezno zavarovala oziroma označila jarka ob robu smučišča, ne pa ovinka v levo, niti da bi bil oster ovinek vzrok njegovega padca. S tem, ko je odločitev oprlo na takšna (nezatrjevana) dejstva, je sodišče kršilo razpravno načelo.
vročanje – sprememba naslova stranke med postopkom – vročanje s pritrditvijo na sodno desko – subjektivna sprememba tožbe – prenehanje statusa samostojnega podjetnika
Okoliščina, da je tožena stranka tekom postopka prenehala opravljati dejavnost s.p., ne predstavlja subjektivne spremembe tožbe v smislu 1. odstavka 187. člena ZPP.
Stranka, ki spremeni naslov, mora do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremembo takoj sporočiti sodišču. Posledico pasivnosti stranke določa 2. odstavek 145. člena ZPP, ki sodišču omogoča, da vse nadaljnje vročitve stranki opravlja tako, da se pisanja pritrdijo na sodno desko.
namenska raba zemljišča – stavbno zemljišče – kmetijsko zemljišče – pridobitev lastninske pravice – vknjižba lastninske pravice
Glede na določilo 1. odstavka 14. člena ZSKZ je potrebno namensko rabo nepremičnin in s tem posledično izpolnjenost zakonskih pogojev za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice ugotavljati na dan uveljavitve zakona, torej na dan 11. 3. 1993, ko postanejo v skladu z navedenim zakonskim določilom kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi last Republike Slovenije oziroma občin.