Pogodba ustvarja pravice in obveznosti le med strankama, ki sta jo sklenili. To pa še ne pomeni, da pogodbena stranka v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne more zagrešiti splošnega civilnega delikta, za katerega odgovarja napram tretjim v skladu z načeli splošne odškodninske odgovornosti. Vendar pa je v takšnem primeru treba presojati vprašanje protipravnosti ravnanja pogodbene stranke (tožene stranke), upoštevaje vrednostno merilo, ki je vsebovano v načelu nikomur škodovati.
Kršitve, ki se očitajo toženi stranki, so le stvarne napake s pogodbo prevzetega in opravljenega dela. Škoda, ki jo tožeča stranka zatrjuje in uveljavlja v tej pravdi, pa je po svoji pravni naravi škoda, ki gre naročniku po določbi 3. odst. 639. čl. OZ. Do povrnitve tovrstne škode pa je upravičen le naročnik del oziroma storitev, saj se je te zavezala opraviti tožena stranka le njemu.
Z vsebinsko grajo izvedenskega mnenja je mogoče le izjemoma izpodbijati odločitev o nagradi izvedenca. Ta izjema bo podana tedaj, ko zaradi vsebinskih hib izvedensko mnenje ne bo ustrezalo temu pojmu.
Odgovornost upravljalca javnega smučišča je praviloma krivdna.
Stranke so tiste, ki skozi svoje navedbe determinirajo obseg in potek postopka in le v ugotavljanju zatrjevanih dejstev je lahko usmerjeno težišče postopka. Tožnik je zatrjeval, da toženka ni ustrezno zavarovala oziroma označila jarka ob robu smučišča, ne pa ovinka v levo, niti da bi bil oster ovinek vzrok njegovega padca. S tem, ko je odločitev oprlo na takšna (nezatrjevana) dejstva, je sodišče kršilo razpravno načelo.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055703
OZ člen 369, 369/3.
odgovornost za stvarne napake – stvarne napake - jamčevanje za napake - pomanjkljiva trditvena podlaga – narava napake – pravočasnost grajanja – poziv na odpravo napake – opredelitev sodišča do dokazov
Samo dejstvo izročitve pa še ne pomeni, da je bilo delo opravljeno brez napak oz. da naročnik (tožena stranka) slednjih ni uveljavljal v okviru jamčevalnih ugovorov. Naročnik ima namreč v primeru nepravilne izpolnitve možnost, da prevzame izpolnitev (posel z napakami) in uveljavlja zahtevke na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake.
skazitev avtorskega dela – prepovedni in odstranitveni zahtevek – denarno zadoščenje za nepremoženjsko škodo – odstranitveno opustitveni zahtevek
Avtor ima izključno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali ta uporaba lahko okrnili njegovo osebnost.
Dejstvo, da je tožnica sanirala del zatrjevane škode, še ne pomeni, da tožnica ni upravičena do povračila nepremoženjske škode iz 169. člena ZASP, res pa je, da je potrebno pri priznanju odškodnine za nepremoženjsko škodo ob upoštevanju vseh zakonskih kriterijev upoštevati, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.
Pri presoji veljavnosti obličnostno pomanjkljive pogodbe je sicer res možno upoštevati načelo realizacije pogodbe, ki pa je omejeno z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana.
O realizaciji pogodbe je mogoče govoriti v primeru, ko pogodbene stranke izpolnijo svoje obveznosti oziroma jih izpolnijo vsaj v bistvenih in pomembnih delih, zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je vprašanje, ali je bila kupnina plačana ali ne, za odločitev nepomembna.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – vezanost na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izdani sklep o izvršbi, kar pomeni ne le, da je vpis dolžno opraviti, ne da bi se spuščalo v pravilnost odločitve izvršilnega sodišča, temveč tudi, da mora vpis po vsebini ustrezati sklepu o izvršbi. Sodišče bi
moralo pri vknjižbi hipoteke terjatev navesti tako, kot izhaja iz sklepa o izvršbi, ki je bil podlaga opravljenemu vpisu.
obnova postopka – opravičljiva odsotnost – sporočilo o spremembi naslova
Tožnik je seznanjen z vloženo tožbo, zato mu zakon nalaga določena ravnanja v postopku. Skrbeti mora, da sodišču pravočasno sporoči spremembo naslova in si s tem zagotovi vročitev pisanj. Prav tako je na njegovi strani skrb za kontakt s pooblaščencem ter spremljanje postopka. Ker je seznanjen s tem, da teče pravda, je od njega namreč utemeljeno pričakovati ustrezno skrbnost.
Opravičljiva odsotnost, kot obnovitveni razlog po 3. točki 394. člena ZPP, izključuje vedenje, da poteka postopek pred sodiščem in se ne nanaša zgolj na opravljanje posameznih procesnih dejanj.
invalidska pokojnina - pravnomočnost - razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti
Ker je odločba o razvrstitvi tožnika v I. kategorijo invalidnosti, vzroku invalidnosti in o pravici do invalidske pokojnine postala pravnomočna, sodišče ni imelo nobene podlage, da bi v postopku, v katerem je presojalo pravilnost in zakonitost (posebne) odločbe o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine, ponovno presojalo vprašanje invalidnosti oziroma vzroka nastanka invalidnosti, kar je neutemeljeno uveljavljal tožnik.
Avtomatska premična vrata niso nevarna stvar, saj ne predstavljajo povečanega rizika za nastanek škode. Za nevarno stvar je značilno, da kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej preprečiti nastanka škodnega dogodka, in da ima škodni dogodek običajno hude škodne posledice. V načelu niso nevarne stvari tiste stvari, ki take šele postanejo z nepravilno uporabo.
Codice Civile člen 2946. Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih člen 8, 19, 20.
zastaranje terjatev iz naslova pogodbenih razmerij - uporaba italijanskega prava - spor o uporabi prava
Ker Codice Civile v nobenem izmed členov, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, niti s kakšno drugo določbo ne določa (krajšega) roka za zastaranje terjatev iz naslova pogodbenih razmerij med gospodarskimi subjekti, je pravilno stališče pritožbe, da po italijanskem pravu v takšnem primeru velja (splošni) 10-letni zastaralni rok.
Tožnica do zakonskih zamudnih obresti po ZPOMZO in ZPOMZO-1 po lastnih trditvah ni upravičena. Sama namreč trdi, da je treba zahtevek presojati po italijanskem pravu, kar pomeni, da ji gredo le obresti v višini in obliki, kot jih predpisuje italijansko pravo, zato je njen zahtevek v tem delu nesklepčen.
Spor v zvezi z uveljavljanjem ničnosti pogodbe o zaposlitvi se uvršča med spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, za katere je določeno, da delodajalec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.
Nekonktretizirane trditve ne zadoščajo za preizkus višine vtoževanega zneska. Tožeča stranka bi morala že v tožbi navesti vso dejansko podlago, ki v celoti utemeljuje uveljavljeni tožbeni zahtevek, torej tudi glede njegove višine.
Pomanjkljive podlage ne more nadomestiti izvajanje dokazov, saj je to namenjeno ugotavljanju, ali so sporna dejstva izkazana.
Ker tožnik ni s stopnjo verjetnosti izkazal bodoče terjatve do tožencev, je sodišče njegov predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem naj bi se tožencu do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka prepovedala odtujitev in obremenitev ter razpolaganje z njemu polovico nepremičnine, zavrnilo.
Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče le na podlagi ustreznega dokaza o smrti stranke. Nadaljnji obstoj procesnega pooblastila kljub smrti pooblastitelja pride v poštev le, če pooblastitelj umre po začetku pravde.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 25, 25/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 129, 132, 132/1, 224, 225, 226.
zdravljenje v tujini – nujno zdravljenje – povračilo stroškov
Ker pri internističnih pregledih in kirurškem posegu med zdravljenjem v zdravstvenih ustanovah v državi, ki ni članica Evropske Unije (Srbija) ni šlo za takšno nujno zdravljenje oziroma nujne posege v smislu 103. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (to je za ohranitev življenja in preprečitev poslabšanja zdravstvenega stanja), ki jih tožnik ne bi mogel uveljavljati pri zdravstvenih organizacijah v Sloveniji, oziroma pri tožencu vsaj predhodno vložiti zahteve za napotitev na zdravljenje v tujino, tožnik nima pravice do povračila stroškov zdravljenja v tujini.
začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni – poškodba pri delu – mobbing
Ker je pri tožniku podano bolezensko stanje, mobbinga pa ni mogoče šteti za poškodbo pri delu, saj niso izpolnjeni pogoji iz 63. člena ZPIZ-1, je tožbeni zahtevek, da se mu kot vzrok začasne nezmožnosti za delo namesto bolezni prizna poškodba pri delu neutemeljen.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba – neudeležba tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo – razveljavljen zakon - začetek učinkovanja razveljavitve zakona
V primeru, ko ustavno sodišče v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo, razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo ustavno sodišče. Ker ustavno sodišče v prej citirani odločbi ni določilo nobenega roka, začne torej razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi.
pasivna legitimacija – lastninjenje nepremičnin – pravica uporabe
V zemljiški knjigi je vknjižena kot lastnica te nepremičnine prva toženka, zato je le-ta tudi pasivno legitimirana v tej zadevi. Kasnejši sprejem ZJS nima nobenega pomena za to zadevo, saj se 5. odstavek 57. člena ZJS ni nanašal na tista nezazidana stavbna zemljišča, na katerih so imele pravico uporabe fizične osebe, poleg tega pa različni subjekti hkrati na isti stvari ne morejo biti imetniki lastninske pravice na podlagi zakonskih določb, potem ko je eden od njih na tej podlagi pridobil lastninsko pravico.