pasivna legitimacija – lastninjenje nepremičnin – pravica uporabe
V zemljiški knjigi je vknjižena kot lastnica te nepremičnine prva toženka, zato je le-ta tudi pasivno legitimirana v tej zadevi. Kasnejši sprejem ZJS nima nobenega pomena za to zadevo, saj se 5. odstavek 57. člena ZJS ni nanašal na tista nezazidana stavbna zemljišča, na katerih so imele pravico uporabe fizične osebe, poleg tega pa različni subjekti hkrati na isti stvari ne morejo biti imetniki lastninske pravice na podlagi zakonskih določb, potem ko je eden od njih na tej podlagi pridobil lastninsko pravico.
Namen sodnega varstva zoper odločitev o disciplinski odgovornosti je tako preizkus pravilnosti izvedenega postopka kot tudi preizkus pravilnosti odločitve disciplinskih organov delodajalca. Sodna presoja je torej namenjena odpravi morebitnih pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti, kamor sodi tudi (ne)pravilna izbira disciplinske sankcije. Tako sodišče, če po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da delodajalec ni izbral ustrezne sankcije, ker ni (v zadostni meri) upošteval načela individualizacije, to pomanjkljivost oziroma nepravilnost odpravi, tako da spremeni odločitev disciplinskega organa.
premoženjska in nepremoženjska škoda – sporna višina nepremoženjske škode – pritožba tožeče stranke
Poškodba udarnina prsnega koša, levega stegna, levega kolena, udarnina in odrgnine leve roke in desnega komolca, kolekcija tekočine v trebušni steni, posledica slaba gibljivost leve roke, nezmožnost dvigovanja težjih predmetov v višini glave, nošenja predmetov težjih od 5 kg, zmanjšano sposoben za obremenjevanje leve primarne roke, omejen pri zaposlitvi v stroki kot elektrotehnik, težave pri močnejši hoji in teku zaradi bolečine v predelu brazgotine, kjer so mu odstranili hematom – 17 povprečnih plač.
Z vsebinsko grajo izvedenskega mnenja je mogoče le izjemoma izpodbijati odločitev o nagradi izvedenca. Ta izjema bo podana tedaj, ko zaradi vsebinskih hib izvedensko mnenje ne bo ustrezalo temu pojmu.
Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče le na podlagi ustreznega dokaza o smrti stranke. Nadaljnji obstoj procesnega pooblastila kljub smrti pooblastitelja pride v poštev le, če pooblastitelj umre po začetku pravde.
začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni – poškodba pri delu – mobbing
Ker je pri tožniku podano bolezensko stanje, mobbinga pa ni mogoče šteti za poškodbo pri delu, saj niso izpolnjeni pogoji iz 63. člena ZPIZ-1, je tožbeni zahtevek, da se mu kot vzrok začasne nezmožnosti za delo namesto bolezni prizna poškodba pri delu neutemeljen.
Odsotnost v 19. členu ZVKSES določenega obveznega opozorila prodajalca kaže na to, da se tožnika v aneksu (ki vsebuje le neko splošno odpoved nedoločenim zahtevkom zoper prodajalca in ki je bil podpisan zgolj zaradi vsebovanega zemljiškoknjižnega dovolila) nista odpovedala zahtevku iz naslova pogodbene kazni.
S pobotom so se zaprle medsebojne denarne terjatve obeh pravdnih strank in zato premoženjska korist tožene stranke ni bila v prejetem blagu, kot to pritožbeno zmotno uveljavlja tožena stranka, temveč v znesku s pobotom zaprte terjatve tožene stranke do tožeče stranke, zato ji je tožena stranka v stečajno maso dolžna vrniti za pobot ustvarjeno denarno terjatev, torej terjatev po računu za blago, saj le slednja predstavlja pridobljeno premoženjsko korist tožene stranke iz izpodbitega pravnega dejanja.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055703
OZ člen 369, 369/3.
odgovornost za stvarne napake – stvarne napake - jamčevanje za napake - pomanjkljiva trditvena podlaga – narava napake – pravočasnost grajanja – poziv na odpravo napake – opredelitev sodišča do dokazov
Samo dejstvo izročitve pa še ne pomeni, da je bilo delo opravljeno brez napak oz. da naročnik (tožena stranka) slednjih ni uveljavljal v okviru jamčevalnih ugovorov. Naročnik ima namreč v primeru nepravilne izpolnitve možnost, da prevzame izpolnitev (posel z napakami) in uveljavlja zahtevke na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake.
služnost hoje in vožnje – vknjižba služnosti v zemljiško knjigo – dobra vera – priposestvovanje služnosti – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pravno odločilna je (ne)dobrovernost kasnejšega pridobitelja služečega zemljišča, ali je namreč vedel ali bi lahko vedel, da je na nepremičnini, ki jo je kupil, že lahko pridobljena kakšna pravica drugega. Če je dobra vera, ki se domneva, izpodbita, se pridobitelj na načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige ne more sklicevati in mora trpeti breme kasnejšega vpisa že prej pridobljene stvarne pravice na njegovi stvari (v spornem primeru na originarni način – s priposestvovanjem pridobljeno, a pred to pravdo še ne vpisano služnostno pravico hoje in vožnje v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča, last toženca). V zvezi s tem je odločilna tudi presoja tako imenovane poizvedovalne (raziskovalne) dolžnosti novega pridobitelja, ki se izkazuje skozi potrebno skrbnost raziskati zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena (zunanji razpoznavni znaki).
skazitev avtorskega dela – prepovedni in odstranitveni zahtevek – denarno zadoščenje za nepremoženjsko škodo – odstranitveno opustitveni zahtevek
Avtor ima izključno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali ta uporaba lahko okrnili njegovo osebnost.
Dejstvo, da je tožnica sanirala del zatrjevane škode, še ne pomeni, da tožnica ni upravičena do povračila nepremoženjske škode iz 169. člena ZASP, res pa je, da je potrebno pri priznanju odškodnine za nepremoženjsko škodo ob upoštevanju vseh zakonskih kriterijev upoštevati, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.
V pravdi zaradi motenja posesti tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za ugotovitveni del tožbenega zahtevka. Res je večinska sodna praksa drugačna, saj dopušča tožnikom, da v tovrstnih sporih uveljavljajo tudi ugotovitvene dele tožbenih zahtevkov, vendar pa nikoli kot samostojne zahtevke, temveč zgolj v povezavi z restitucijskimi in prepovednimi zahtevki.
Ob trditvi, da je drugo oviro postavil nekdo od tožencev, drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz tožbenih trditev ne izhaja utemeljenost restitucijskega in prepovednega dela tožbenega zahtevka proti tožencem. Tožba nato sicer ni dosledna, saj tožeča stranka v III. točki tožbe v nadaljevanju svojih trditev tudi navaja, da „so postavili tri pokonci položene vrtne betonske plošče in dva dela cestnega robnika“, pri čemer pa ni pojasnjeno, koga ima tožeča stranka v mislih, ko govori o postavljanju druge ovire. Kljub nesklepčnosti tožbe pa ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ne bi mogla odpraviti nesklepčnosti tožbe v tem delu niti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
Pri presoji veljavnosti obličnostno pomanjkljive pogodbe je sicer res možno upoštevati načelo realizacije pogodbe, ki pa je omejeno z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana.
O realizaciji pogodbe je mogoče govoriti v primeru, ko pogodbene stranke izpolnijo svoje obveznosti oziroma jih izpolnijo vsaj v bistvenih in pomembnih delih, zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je vprašanje, ali je bila kupnina plačana ali ne, za odločitev nepomembna.
ZMZPP določa, da toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške, če v državi, katere državljan je tožnik, državljani Republike Slovenije niso dolžni dajati varščine (1. točka 1. odstavka 91. člena). 2. odstavek navedenega člena pa določa, da če nastane dvom o tem, ali so državljani Republike Slovenije po 1. točki 1. odstavka tega člena dolžni dati varščino v državi, katere državljan je tožnik, da pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje.
vročanje – sprememba naslova stranke med postopkom – vročanje s pritrditvijo na sodno desko – subjektivna sprememba tožbe – prenehanje statusa samostojnega podjetnika
Okoliščina, da je tožena stranka tekom postopka prenehala opravljati dejavnost s.p., ne predstavlja subjektivne spremembe tožbe v smislu 1. odstavka 187. člena ZPP.
Stranka, ki spremeni naslov, mora do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremembo takoj sporočiti sodišču. Posledico pasivnosti stranke določa 2. odstavek 145. člena ZPP, ki sodišču omogoča, da vse nadaljnje vročitve stranki opravlja tako, da se pisanja pritrdijo na sodno desko.