zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – vezanost na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izdani sklep o izvršbi, kar pomeni ne le, da je vpis dolžno opraviti, ne da bi se spuščalo v pravilnost odločitve izvršilnega sodišča, temveč tudi, da mora vpis po vsebini ustrezati sklepu o izvršbi. Sodišče bi
moralo pri vknjižbi hipoteke terjatev navesti tako, kot izhaja iz sklepa o izvršbi, ki je bil podlaga opravljenemu vpisu.
Namen sodnega varstva zoper odločitev o disciplinski odgovornosti je tako preizkus pravilnosti izvedenega postopka kot tudi preizkus pravilnosti odločitve disciplinskih organov delodajalca. Sodna presoja je torej namenjena odpravi morebitnih pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti, kamor sodi tudi (ne)pravilna izbira disciplinske sankcije. Tako sodišče, če po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da delodajalec ni izbral ustrezne sankcije, ker ni (v zadostni meri) upošteval načela individualizacije, to pomanjkljivost oziroma nepravilnost odpravi, tako da spremeni odločitev disciplinskega organa.
V pravdi zaradi motenja posesti tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za ugotovitveni del tožbenega zahtevka. Res je večinska sodna praksa drugačna, saj dopušča tožnikom, da v tovrstnih sporih uveljavljajo tudi ugotovitvene dele tožbenih zahtevkov, vendar pa nikoli kot samostojne zahtevke, temveč zgolj v povezavi z restitucijskimi in prepovednimi zahtevki.
Ob trditvi, da je drugo oviro postavil nekdo od tožencev, drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz tožbenih trditev ne izhaja utemeljenost restitucijskega in prepovednega dela tožbenega zahtevka proti tožencem. Tožba nato sicer ni dosledna, saj tožeča stranka v III. točki tožbe v nadaljevanju svojih trditev tudi navaja, da „so postavili tri pokonci položene vrtne betonske plošče in dva dela cestnega robnika“, pri čemer pa ni pojasnjeno, koga ima tožeča stranka v mislih, ko govori o postavljanju druge ovire. Kljub nesklepčnosti tožbe pa ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ne bi mogla odpraviti nesklepčnosti tožbe v tem delu niti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
ZMZPP določa, da toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške, če v državi, katere državljan je tožnik, državljani Republike Slovenije niso dolžni dajati varščine (1. točka 1. odstavka 91. člena). 2. odstavek navedenega člena pa določa, da če nastane dvom o tem, ali so državljani Republike Slovenije po 1. točki 1. odstavka tega člena dolžni dati varščino v državi, katere državljan je tožnik, da pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje.
sklep o višini predujma - pritožba stečajnega upravitelja zoper odločitev o višini predujma za kritje stroškov stečajnega postopka
Stečajni upravitelj ima pravico do pritožbe samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Zakon pa ne predvideva pritožbe stečajnega upravitelja proti odločitvi o višini predujma za kritje stroškov stečajnega postopka.
uporabnina – neupravičena pridobitev – uporaba brez pravne podlage
Tožbeni zahtevek je utemeljen na določbi 198. člena OZ. Ker je tožena stranka oglasne površine tožeče stranke uporabljala po izteku pogodbenega roka brez pravne podlage, je dolžna tožeči stranki plačati uporabnino.
skazitev avtorskega dela – prepovedni in odstranitveni zahtevek – denarno zadoščenje za nepremoženjsko škodo – odstranitveno opustitveni zahtevek
Avtor ima izključno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali ta uporaba lahko okrnili njegovo osebnost.
Dejstvo, da je tožnica sanirala del zatrjevane škode, še ne pomeni, da tožnica ni upravičena do povračila nepremoženjske škode iz 169. člena ZASP, res pa je, da je potrebno pri priznanju odškodnine za nepremoženjsko škodo ob upoštevanju vseh zakonskih kriterijev upoštevati, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.
S pobotom so se zaprle medsebojne denarne terjatve obeh pravdnih strank in zato premoženjska korist tožene stranke ni bila v prejetem blagu, kot to pritožbeno zmotno uveljavlja tožena stranka, temveč v znesku s pobotom zaprte terjatve tožene stranke do tožeče stranke, zato ji je tožena stranka v stečajno maso dolžna vrniti za pobot ustvarjeno denarno terjatev, torej terjatev po računu za blago, saj le slednja predstavlja pridobljeno premoženjsko korist tožene stranke iz izpodbitega pravnega dejanja.
Odsotnost v 19. členu ZVKSES določenega obveznega opozorila prodajalca kaže na to, da se tožnika v aneksu (ki vsebuje le neko splošno odpoved nedoločenim zahtevkom zoper prodajalca in ki je bil podpisan zgolj zaradi vsebovanega zemljiškoknjižnega dovolila) nista odpovedala zahtevku iz naslova pogodbene kazni.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodninska odgovornost države – pravica do sojenja – pravna praznina
Skladno z Ustavno odločbo št. U-I-207/08-10 z dne 18. 3. 2010 morajo sodišča do odprave ugotovljene protiustavne pravne praznine pri presoji zahtevkov za izplačilo nepremoženjske škode kot posledico domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je prenehala pred 1.1.2007, glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter glede višine in določitve pravičnega zadoščenja uporabljati tudi ustrezne določbe ZVPSBNO.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0057450
ZPP člen 145, 145/1, 145/2, 274, 274/1, 354, 354/2. ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2. ZGD-1 člen 483, 483/4.
vročanje – skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – poslovni delež – delitev poslovnega deleža – izstavitev listine za vpis poslovnega deleža v sodni register – izstavitev zemljiškoknjižne listine – pridobitev lastninske pravice s pravnomočno sodbo
Ker je sodišče razpolagalo z novim toženčevim naslovom (čeprav ga sodišču ni sporočil toženec), ni bilo razlogov za njegovo vabljenje na narok na stari naslov, prav tako pa tudi ne za vročanje preko sodne deske v smislu 2. odstavka 145. člena ZPP.
Če bo tožnica v ponovljenem postopku uspela z ugotovitvenim zahtevkom glede nepremičnine (da je skupno premoženje in da ima na njej določen solastniški delež), bo to pomenilo, da je tožnica pridobila stvarna upravičenja na tej nepremičnini na originaren način, po samem zakonu, ne pa na podlagi kakšnega pravnega posla (na derivativen način), iz katerega bi izhajala toženčeva obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila. Tožnica bo lahko vknjižbo svoje solastninske pravice na tej nepremičnini v zemljiški knjigi izposlovala na podlagi ugotovitvenega dela izreka pravnomočne sodbe
Zakonec, ki ni družbenik, lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je poslovni delež družbe skupno premoženje zakoncev, in da naj se določita deleža zakoncev v zahtevanem razmerju oziroma da se poslovni delež razdeli na dva nova poslovna deleža z ustrezno vrednostjo. Pri tem pa ne more zahtevati izstavitve listine za vpis v sodni register, saj ne bo pridobil novega poslovnega deleža na pravno posloven način, ampak originarno, po samem zakonu.
Denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule v minimalni višini, kot jo določa zakon, to je v višini ene tretjine povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, v konkretnem primeru ni mogoče opredeliti kot ustrezno denarno nadomestilo, saj je glede na omejitev pravic toženke do proste izbire zaposlitve in do svobodne gospodarske pobude, glede na obseg omejitve in glede na trajanje omejitve določeno v prenizki višini. Iz tega razloga je dogovor o konkurenčni klavzuli ničen in za toženko ne more imeti pravnih posledic, tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule pa ni utemeljen.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - svoj poklic - javna dela - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost - pogoji za pridobitev pravice - začetek izplačevanja
Delovno zmožnost (in v tem okviru invalidnost) tožnice je treba ugotavljati glede na njen poklic "gostinska tehnica" in ne glede na delo receptorke, ki ga je opravljala v okviru javnih del.
Avtomatska premična vrata niso nevarna stvar, saj ne predstavljajo povečanega rizika za nastanek škode. Za nevarno stvar je značilno, da kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej preprečiti nastanka škodnega dogodka, in da ima škodni dogodek običajno hude škodne posledice. V načelu niso nevarne stvari tiste stvari, ki take šele postanejo z nepravilno uporabo.
začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni – poškodba pri delu – mobbing
Ker je pri tožniku podano bolezensko stanje, mobbinga pa ni mogoče šteti za poškodbo pri delu, saj niso izpolnjeni pogoji iz 63. člena ZPIZ-1, je tožbeni zahtevek, da se mu kot vzrok začasne nezmožnosti za delo namesto bolezni prizna poškodba pri delu neutemeljen.