Pri presoji veljavnosti obličnostno pomanjkljive pogodbe je sicer res možno upoštevati načelo realizacije pogodbe, ki pa je omejeno z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana.
O realizaciji pogodbe je mogoče govoriti v primeru, ko pogodbene stranke izpolnijo svoje obveznosti oziroma jih izpolnijo vsaj v bistvenih in pomembnih delih, zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je vprašanje, ali je bila kupnina plačana ali ne, za odločitev nepomembna.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055703
OZ člen 369, 369/3.
odgovornost za stvarne napake – stvarne napake - jamčevanje za napake - pomanjkljiva trditvena podlaga – narava napake – pravočasnost grajanja – poziv na odpravo napake – opredelitev sodišča do dokazov
Samo dejstvo izročitve pa še ne pomeni, da je bilo delo opravljeno brez napak oz. da naročnik (tožena stranka) slednjih ni uveljavljal v okviru jamčevalnih ugovorov. Naročnik ima namreč v primeru nepravilne izpolnitve možnost, da prevzame izpolnitev (posel z napakami) in uveljavlja zahtevke na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake.
služnost hoje in vožnje – vknjižba služnosti v zemljiško knjigo – dobra vera – priposestvovanje služnosti – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pravno odločilna je (ne)dobrovernost kasnejšega pridobitelja služečega zemljišča, ali je namreč vedel ali bi lahko vedel, da je na nepremičnini, ki jo je kupil, že lahko pridobljena kakšna pravica drugega. Če je dobra vera, ki se domneva, izpodbita, se pridobitelj na načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige ne more sklicevati in mora trpeti breme kasnejšega vpisa že prej pridobljene stvarne pravice na njegovi stvari (v spornem primeru na originarni način – s priposestvovanjem pridobljeno, a pred to pravdo še ne vpisano služnostno pravico hoje in vožnje v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča, last toženca). V zvezi s tem je odločilna tudi presoja tako imenovane poizvedovalne (raziskovalne) dolžnosti novega pridobitelja, ki se izkazuje skozi potrebno skrbnost raziskati zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena (zunanji razpoznavni znaki).
vročanje – sprememba naslova stranke med postopkom – vročanje s pritrditvijo na sodno desko – subjektivna sprememba tožbe – prenehanje statusa samostojnega podjetnika
Okoliščina, da je tožena stranka tekom postopka prenehala opravljati dejavnost s.p., ne predstavlja subjektivne spremembe tožbe v smislu 1. odstavka 187. člena ZPP.
Stranka, ki spremeni naslov, mora do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremembo takoj sporočiti sodišču. Posledico pasivnosti stranke določa 2. odstavek 145. člena ZPP, ki sodišču omogoča, da vse nadaljnje vročitve stranki opravlja tako, da se pisanja pritrdijo na sodno desko.
Ravnanja tožene stranke, ki je na delu parcele postavila zaščitno ograjo na podlagi gradbenega dovoljenja, pri čemer tožeča stranka ni zatrjevala, da je ogradila prvelik del parcele ali da ograja sploh ni bila potrebna, ne predstavlja motilnega ravnanja.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 25, 25/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 129, 132, 132/1, 224, 225, 226.
zdravljenje v tujini – nujno zdravljenje – povračilo stroškov
Ker pri internističnih pregledih in kirurškem posegu med zdravljenjem v zdravstvenih ustanovah v državi, ki ni članica Evropske Unije (Srbija) ni šlo za takšno nujno zdravljenje oziroma nujne posege v smislu 103. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (to je za ohranitev življenja in preprečitev poslabšanja zdravstvenega stanja), ki jih tožnik ne bi mogel uveljavljati pri zdravstvenih organizacijah v Sloveniji, oziroma pri tožencu vsaj predhodno vložiti zahteve za napotitev na zdravljenje v tujino, tožnik nima pravice do povračila stroškov zdravljenja v tujini.
strokovni pomočnik – pravica do vpogleda v spis na sodišču - vpogled v stečajni spis
Glede stroškovnih pomočnikov ZPP v poglavju, ki govori o pregledovanju in prepisovanju spisov, ne vsebuje nobenih določb (drugače ZUP). Ker pa se določbe ZUP v stečajnem postopku ne uporabljajo, pravilo iz 61. člena ZUP v obravnavanem postopku ne pride v poštev.
Pravica do vpogleda v spis je v pravdnem postopku dana le stranki, oziroma tistim osebam, ki so jo upravičene zastopati pred sodiščem; v stečajnem postopku pa udeležencem stečajnega postopka oziroma njihovim pooblaščencem.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodninska odgovornost države – pravica do sojenja – pravna praznina
Skladno z Ustavno odločbo št. U-I-207/08-10 z dne 18. 3. 2010 morajo sodišča do odprave ugotovljene protiustavne pravne praznine pri presoji zahtevkov za izplačilo nepremoženjske škode kot posledico domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je prenehala pred 1.1.2007, glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter glede višine in določitve pravičnega zadoščenja uporabljati tudi ustrezne določbe ZVPSBNO.
sklep o višini predujma - pritožba stečajnega upravitelja zoper odločitev o višini predujma za kritje stroškov stečajnega postopka
Stečajni upravitelj ima pravico do pritožbe samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Zakon pa ne predvideva pritožbe stečajnega upravitelja proti odločitvi o višini predujma za kritje stroškov stečajnega postopka.
ZDR člen 44, 45, 45/1, 45/3, 184. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu
Tožena stranka je odškodninsko odgovorna za škodo, ki so jo tožeče stranke utrpele, ker so bile od začetka leta 2003 izpostavljene neželenemu ravnanju spolne narave na delovnem mestu. Nadrejeni delavec jim je pošiljal elektronsko pošto z neprimerno vsebino in s priponkami s slikami golih žensk in moških, spolnih organov, žensk v neprimernih pozah s poniževalno vsebino, poleg tega sta jih nadrejena delavca žalila in izrekala neprimerne besede in opazke na delovnih sestankih.
Tožeče stranke so s 30 % same prispevale k nastanku škode, ker so odpirale vso elektronsko pošto in prebirale tudi elektronska sporočila, iz katerih je bilo že po naslovu mogoče razbrati, da ne gre za službena navodila nadrejenih delavcev, pa tudi s tem, ker o nedopustnem ravnanju nadrejenih delavcev niso obvestile vodstva tožene stranke.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-1. ZDR člen 119, 119/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6, 15, 15/1, 15/2.
lastnost zavarovanca – odjava iz zavarovanja
Ker je s pravnomočnostjo odločbe o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije tožnici po zakonu prenehala pogodba o zaposlitvi in s tem tudi pogoji za obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, jo je toženec po dokončnosti odločbe o ugotovitvi, da ne izpolnjuje pogojev za obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, pravilno odjavil iz tega zavarovanja po uradni dolžnosti, ker tega ni storil zavezanec za zavarovanje.
ZPP člen 189, 189/1, 189/3, 287, 287/4, 319, 319/3. OZ člen 59, 59/1, 592, 594.
litispendenca - pobotni ugovor - preiskovalno načelo glede procesnih predpostavk - obstoj pravde - združitev pravd v skupno obravnavanje - dogovor o odpustu dolga - odložni pogoj
Litispendenca predstavlja negativno procesno predpostavko tudi za odločanje o pobotnem ugovoru.
Ali bo sodišče dovolilo združitev pravd je vprašanje formalnega procesnega vodstva in ne predstavlja odločilnega dejstva v sporu. Sodišče se odloči za združitev pravd izključno iz razlogov ekonomičnosti postopka.
Glede procesnih predpostavk, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, velja preiskovalno načelo, kar pomeni, da sme sodišče v primeru dvoma v obstoj procesne predpostavke opraviti poizvedbe oz. izvesti dokaze (npr. vpogledati v registre in druge spise), čeprav tega ni predlagala nobena izmed pravdnih strank.
Dogovor o odpustu dolga je bil sklenjen pod odložnim pogojem, kar pomeni, da je bilo učinkovanje takega dogovora odvisno od uresničitve negotovega dejstva, konkretno sklenitve določenega pravnega posla s tertjo osebo.
Posek vinograda načeloma predstavlja posel, ki presega redno upravljanje, kar pomeni, da je zanj potrebno soglasje vseh solastnikov.
Zgolj posek vinograda sam po sebi ne predstavlja obratovanja in vzdrževanja stvari, temveč kvečjemu določitev novega načina rabe zemljišča ali preureditev zemljišča, kar pa že predstavlja posel, ki presega okvir rednega upravljanja
pogodbena obrestna mera - obrestna mera, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled
V času, ko je bila vložena tožba v zadevi V Pg 107/2002, in tudi v času, ko je bilo v tej zadevi odločeno, so bili EUR v Republiki Sloveniji tuja valuta. Od obveznosti v tuji valuti pa tedaj ni bilo mogoče prisoditi zakonskih zamudnih obresti, temveč je bilo v skladu z ustaljeno sodno prakso, po analogiji z določbo člena 399/3 in 1 ZOR, v primeru, da je tožeča stranka zahtevek postavila v tuji valuti, treba prisoditi zamudne obresti v višini obresti z obrestno mero, ki jo je banka v kraju izpolnitve priznavala za devizne vloge na vpogled. Obrestna mera zamudnih in pogodbenih obresti za denarne terjatve, zavarovane z devizno klavzulo, pa ni smela presegati prej navedene obrestne mere v konkretni tuji valuti.
pogodbena vrednost javnega naročila – v pogodbi dogovorjena cena na enoto – odstop od pogodbene vrednosti javnega naročila – manjši obseg poslov
Podatek o pogodbeni vrednosti javnega naročila je prvenstveno namenjen zagotovitvi spoštovanja upravnopravnih zahtev ZJN-1 (npr. da se nad določeno vrednostjo izvede kompleksnejši postopek javnega naročanja), medtem ko je v obligacijskem razmerju med naročnikom in ponudnikom pomembna cena na enoto, ki je izbrana na razpisu in s pogodbo dogovorjena. Ko je ponudnik izbran in je pogodba z naročnikom sklenjena, je temeljna obveznost naročnika, da ponudniku (izvajalcu), ki storitve pravilno opravi, zagotovi plačilo glede na pogodbeno dogovorjeno ceno na enoto, sama pogodbena vrednost naročila pa nima (več) bistvenega pomena.
Vsakršno odstopanje od pogodbene vrednosti ne more iti v breme naročnika, saj se ta ni zavezal s pogodbo zagotoviti takšnega obsega poslov.
Odgovornost upravljalca javnega smučišča je praviloma krivdna.
Stranke so tiste, ki skozi svoje navedbe determinirajo obseg in potek postopka in le v ugotavljanju zatrjevanih dejstev je lahko usmerjeno težišče postopka. Tožnik je zatrjeval, da toženka ni ustrezno zavarovala oziroma označila jarka ob robu smučišča, ne pa ovinka v levo, niti da bi bil oster ovinek vzrok njegovega padca. S tem, ko je odločitev oprlo na takšna (nezatrjevana) dejstva, je sodišče kršilo razpravno načelo.
URS člen 158. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 33. ZZZPB člen 33, 33/6, 45, 45/1, 54. ZPIZ-1 člen 22. OZ člen 190. ZPP člen 226, 226/2. Administrativni sporazum o izvajanju sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 8.
zavarovanje za primer brezposelnosti – denarno nadomestilo – evidenca brezposelnih oseb – dokončna odločba – učinkovanje odločbe
Ker tožnikov vpis v evidenco brezposelnih oseb in priznanje pravice do nadomestila, vključno s kasnejšimi odločbami o priznanju pravice za preostali čas (po mirovanju pravice do denarnega nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo), z izjemo obdobij, ko je tožniku pravica mirovala, pomenita pravno razmerje, urejeno s pravnomočno odločbo, ki ga je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenem v zakonu, to je z izrednimi pravnimi sredstvi, je toženec z odločbami o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnega nadomestila za nazaj, ki niso bile izdane v takšnem postopku, nezakonito posegel v pravnomočno urejeno razmerje oziroma priznano pravico. Takšna odločba lahko učinkuje le za naprej, to je od dneva njene izdaje.
Z vsebinsko grajo izvedenskega mnenja je mogoče le izjemoma izpodbijati odločitev o nagradi izvedenca. Ta izjema bo podana tedaj, ko zaradi vsebinskih hib izvedensko mnenje ne bo ustrezalo temu pojmu.