OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007087
SZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28. ZPP člen 214, 285.
spor majhne vrednosti - upravljanje v večstanovanjskih hišah – pogodba o upravljanju – ključ delitve stroškov - priznana dejstva – opredelitev sodišča do dokazov – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je od 34 lastnikov pogodbo podpisalo le 16, kar ne zadostuje za zaključek, da je bila pogodba 16.5.1996 veljavno sklenjena, še zlasti, ker je predloženi seznam lastnikov delno spremenjen glede na navedeno pogodbo.
Ne obstaja dolžnost sodišča, da izvede in se opredeli do prav vseh dejstev in dokazov v postopku, temveč mora izvesti in se opredeliti le do tistih, ki so po pravni oceni sodišča relevantni. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče. V primeru zavrnjenih dokaznih predlogov gre zgolj za vprašanje uporabe sodnikovega pooblastila glede izvedbe dokazov, vprašanje dokazne ocene dotlej izvedenih dokazov in tako v končni posledici za vprašanje dejanskega stanja, ki ga s pritožbo ni dovoljeno izpodbijati.
Glede na izrecen, konkretiziran in obrazložen ugovor tožene stranke ne obstaja dolžnost sodišča, da tožečo stranko še dodatno poziva, da dopolni svoje navedbe ali dokaze glede spornih dejstev. Pri vprašanju meje, do katere seže razjasnjevalna obveznost sodišča iz materialnega procesnega varstva, je treba izhajati iz temeljnih opredelitev vloge sodišča, ki mora biti nepristransko, iz razpravnega načela in iz temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – načelo proste presoje dokazov – dokazna vrednost listine – dokazna vrednost priče – substancirani dokazni predlogi – materialno procesno vodstvo
Civilni pravdni postopek ne pozna nobenih dokaznih pravil, zato je dobavo blaga mogoče dokazovati tudi na drug način in ne samo z listinam. V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov, zato listine tudi sicer niso nujne. Listina je sicer res najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo, kar pa ne pomeni, da tožeča stranka spornih dobav blaga ne bi mogla dokazati s predlaganimi pričami.
Stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, mora prej navesti, o čem naj priča. Zgolj napoved dokaza z zaslišanjem prič, tudi z morebitno navedbo imen prič in njihovih naslovov, ne zadošča.
Očitek pritožnika sodišču prve stopnje, da bi ga moralo pozvati v smislu konkretizacije dokaznega predloga, presega zahtevo o materialnem procesnem vodstvu. Substanciranje dokaznega predloga je namreč del dokaznega bremena stranke.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007088
URS člen 33. ZIZ člen 65, 65/3, 64, 65, 66. SPZ člen 37, 92. OZ člen 164, 164/1, 164/2. ZPP člen 181, 181/2, 181/3.
tožba na nedopustnost izvršbe – lastninska pravica – naturalna odškodnina – vmesni ugotovitveni zahtevek v razmerju do dajatvenega zahtevka
Vložitev predloga za izvršbo ne predstavlja nedopustnega ravnanja, prav tako pa ne predstavlja nedopustnega ravnanja vztrajanje pri izvršbi.
Z dajatveno tožbo zahteva tožnik od sodišča, naj toženca obsodi, da v korist tožnika nekaj da, stori, opusti ali dopusti. Vsebina tožbenega zahtevka pri dajatveni tožbi je torej obligacija, za katero tožnik zatrjuje, da jo je toženec v njegovo korist dolžan izpolniti.
Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožeča stranka lastnica navedenega vozila, je v razmerju do dajatvenih tožbenih zahtevkov prejudicialnega značaja. Gre torej za vmesni ugotovitveni zahtevek po 3. odstavku 181. člena ZPP.
Lastninska pravica res daje pravico lastniku, da ima stvar v posesti, jo uporablja in uživa, vendar pa lahko zakon določi omejitev uporabe, uživanja in razpolaganja. Tako je prav v določbah ZIZ (pri izvršbi na premičnine zaradi izterjave denarne terjatve) podlaga za omejitev lastninskopravnih upravičenj.
ZZVZZ člen 87, 87/1. Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč za varstvo pred utopitvami na kopališčih člen 7, 12/2. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 37.
spor majhne vrednosti – regresni zahtevek – poškodba delavca pri delu – mokra tla - bazeni
V (regresnem) razmerju med ZZZS in delodajalcem je pomembno le, kakšna škoda je nastala in ali jo je pripisati pomanjkanju ustreznih ukrepov varstva pri delu. Ali je k nesreči prispeval tudi sam ponesrečeni delavec, je lahko le predmet morebitnega regresnega zahtevka tožene stranke do svojih delavcev.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1. KZ člen 133, 133/1.
opis kaznivega dejanja – abstraktni dejanski stan - kršitev kazenskega zakona
Ko opis kaznivega dejanja vsebuje tudi po zakonu neobvezen abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in pri tem ni potrebno, da se določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu.
Tožba na nedopustnost izvršbe zagotavlja vložniku ugovora zgolj varovanje njegovega upravičenja na predmetu izvršbe. Potem, ko je bil predmet izvršbe v toku izvršilnega postopka že prodan, tretja oseba ne more več doseči takšnega varstva, saj so tudi morebitna upravičenja tretjega na tem predmetu izvršbe ugasnila.
Tožba na nedopustnost izvršbe predstavlja posebno obliko ugotovitvene tožbe, za katero ima izrecno podlago v zakonu, ki pa je lahko vložena samo za zavarovanje pravice tretjega na predmetu izvršbe. Takšnega zahtevka pa ni mogoče utemeljevati na morebitnih drugih upravičenjih tretjega potem, ko bi mu upravičenje do predmeta izvršbe prenehalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061864
ZOR člen 125, 127, 211, 607, 607/3, 648. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 427, 440, 442, 442/6.
sposobnost biti stranka – pravna oseba – nadaljevanje postopka z družbeniki izbrisane družbe – podjemna pogodba - fiksni roki
V času vložitve tožbe je bila prvotožena stranka redno vpisana v sodni register. Drugače pa je bilo v času izdaje izpodbijane sodbe. Izpodbijana sodba je bila izdana zoper osebo, ki je bila v času izdaje sodbe neobstoječa in tako ni imela sposobnosti biti stranka. Taka sodba ima le zunanji videz sodbe.
Vzrok za zamudo pri opravi del drugotožene stranke izvira torej iz sfere tožeče stranke, saj je do časovnega zamika pri izvedbi del toženih strank prišlo zaradi naknadnih sprememb projektne naloge, ki jih je zahtevala tožeča stranka. Na podlagi navedenega velja, da drugotožena stranka za nastalo zamudo ne odgovarja.
Da bi lahko dogovorjeni rok šteli za bistveno sestavino pogodbe, bi bilo potrebno zatrjevati in dokazati, da je bil čas izpolnitve v pogodbi natančno določen, ob tem pa tudi izražena volja, da gre za bistven element obveznosti. Takšna volja pa je lahko izražena na različne načine. V praksi, predvsem med gospodarskimi subjekti, so se uveljavili nekateri posebni izrazi, ki omogočajo sklepanje, da ima čas poseben pomen. Takšen izraz je uporaba besedice „točno“ ali „fiksno“ ob času izpolnitve ali uporaba besednih zvez, kot so: „najkasneje do določenega datuma“ ali „do določenega datuma, kasnejša izpolnitev ne pride v poštev“.
aktivna legitimacija - pritožbena novota - presoja krivde za navajanje novih dejstev - materialno procesno vodstvo - preklic priznanja dejstev
Ocena, ali gre v primeru v pritožbi navedenih novih dejstev za takšna nova dejstva, "ki jih stranka brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogla navesti", je izključno naloga sodišča in ne strank. Nobena od pravnih strank ni dolžna sama presojati utemeljenosti navajanja novot nasprotne stranke in ocenjevati njene "krivde".
Preklic priznanja dejstev ne učinkuje sam po sebi, pač pa se mora do preklica najprej opredeliti sodišče. Nasprotni stranki se zato na preklic priznanja ni treba odzvati, dokler je sodišče ne obvesti o svojem stališču, ali šteje to dejstvo za priznano ali za izpodbijano.
Tožba z vsebinskimi materialnopravnimi pomanjkljivostmi terja, da se sodnik aktivno vključi v spor v smislu sodniške razjasnjevalne dolžnosti oz. materialno procesnega vodstva.
Sodnik mora strankam pomagati ponuditi ustrezno gradivo, sam pa ga ne sme nadomeščati, saj mimo zatrjevanih dejstev ne sme.
Velja, da lahko imetnik v primeru, če je nekdo uporabil tujo stvar v svojo korist, od njega zahteva, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Plačilo uporabnine torej predstavlja nadomestilo za korist, ki jo je imela tožena stranka od uporabe tujih poslovnih prostorov.
Ob uporabi tuje nepremičnine ima okoriščeni korist v obsegu, kot bi znašala najemnina za te prostore. V konkretnem primeru je imela tožena stranka pred majem 2007 sama v najemu sporne prostore. Sicer pa tožena stranka, ki na tožbo ni odgovorila, tudi višine tožbenega zahtevka ni prerekala. Zato tožeča stranka tudi ni bila dolžna podati podrobnejše obrazložitve glede „primernosti vtoževane uporabnine“, niti ni bilo dolžno, brez ugovora tožene stranke, sodišče samo preverjati višino vtoževanega zneska.
izpraznitev stanovanja - najemna pogodba - odpoved najemnega razmerja – uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Zato niti ne gre za primer, predviden v 110.a členu SZ-1, ko bi prejšnji najemnik bodisi umrl, bodisi stanovanje trajno zapustil iz razlogov, določenih v 110.a členu SZ-1, temveč je najemnica najemno pogodbo odpovedala sama.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiva zamuda - neplačilo sodne takse
Le nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zamuda ni opravičljiva, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila, ni ravnala tako, kot bi od nje bilo pričakovati.
V konkretnem primeru je pritožiteljica predlog za obročno plačilo sodne takse za sklep o dedovanju vložila takrat, ko je taksna obveznost za plačilo te takse že nastala in ji tako sodišče ni moglo odobriti obročnega plačila sodne takse, ker je bil predlog vložen že po nastanku taksne obveznosti, torej prepozno.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007583
. ZFPPod člen 19, 20, 22.
odškodninska odgovornost uprave v primeru stečaja podjetja - procesna legitimacija posameznega upnika – plačilo odškodnine v stečajno maso – sklep o dopustitvi spremembe tožbe
Za uveljavljanje zahtevkov po 19. in 20. členu ZFPPod je poleg stečajnega upravitelja procesno legitimiran tudi posamezni upnik, ki pa mora zahtevke uveljavljati le za račun vseh upnikov tako, da se odškodnina plača v stečajno maso stečajnega dolžnika.
Ker je stečajni dolžnik, v korist katerega bi toženi stranki morali izpolniti dajatev v skladu s podrejenim tožbenim zahtevkom, prenehal obstajati, tudi ni bilo več stečajne mase, niti stečajnih upnikov. Slednje pomeni, da tožeča stranka ob vložitvi podrejenega tožbenega zahtevka ni bila (več) stečajni upnik, s tem pa tudi ni bila (več) aktivno legitimirana za uveljavljanje tega zahtevka.
Opustitev sprejetja posebnega sklepa o dopustitvi spremembe tožbe že zaradi tega, ker je sodišče prve stopnje upoštevalo pritožnikovo spremembo tožbe, ne more predstavljati bistvene kršitve določb postopka. Gre namreč za procesno dejanje tožeče stranke, čigar usoda je po tem, ko je to dejanje opravljeno, odvisna (le še) od nasprotne stranke in sodišča.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti
Taksna obveznost tožene stranke za plačilo sodne takse za pritožbo je nastala z dnem, ko je bila pritožba izročena sodišču, ker pa je tožena stranka predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila šele po prejemu naloga za plačilo takse, je sodišče prve stopnje njen predlog pravilno zavrglo kot prepozen.
sklep o stroških – stroški davka na dodano vrednost
Ker je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožeča stranka priglasila tudi 20 %DDV, je pritožbeno sodišče sklep o stroških spremenilo tako, da je odmerjene stroške zvišalo za 20% DDV.
prometna nezgoda - sokrivda oškodovanca - udeležba dveh motornih vozil
Ob ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da zavarovanka tožene stranke ni videla vozila zavarovanca tožeče stranke, je zato utemeljen očitek prvostopenjskega sodišča, da pred spreminjanjem smeri vožnje ni ravnala s potrebno skrbnostjo, na čemer je utemeljena krivda zavarovanke tožene stranke.
Niti iz zgoraj citiranih listin niti iz izjave o premoženjskem stanju ni razvidno, da bi 60-letni toženec in njegova enako stara žena imele še druge družinske člane, da pa prejemata on povprečno po 376,16 EUR, ona pa po 438,33 EUR mesečnih prihodkov iz naslova nadomestil osebnega zavarovanja oziroma pokojnine. Zato po oceni pritožbenega sodišča niti ni bistveno, da toženec ni izrecno navedel, da drugih družinskih članov (razen žene) nima.