ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - odpoved zastaranju – pripoznava zastaranega dolga
Ker se je tožeča stranka sklicevala v trditvenih navedbah izključno na učinek pretrganja zastaranja, ob tako pomanjkljivih trditvah izstavljenim izpiskom odprtih postavk, s katerimi sta računovodski službi pravdnih strank usklajevali knjigovodsko stanje, ni mogoče pripisati učinka odpovedi zastaranja s strani tožene stranke.
Da bi tožeča stranka uspešno ovrgla ugovor zastaranja, bi morala zatrjevati in dokazati, da je bilo zastaranje posameznih terjatev pretrgano še pred iztekom zastaralnega roka tako, da do vložitve predloga za izvršbo, katerega je šteti kot tožbo, še ni iztekel zastaralni rok. Že zastarano terjatev pa bi tožeča stranka lahko uspešno sodno uveljavljala le, v kolikor bi ponudila trditve in dokaze, da se je tožena stranka odpovedala zastaranju v smislu 365. in 366. čl. ZOR. Za tovrstno pripoznavo zastaranega dolga pa je predpisana strožja oblika kot za pretrganje zastaranja po 387. čl. ZOR. Poleg pisne oblike tovrstne izjave je predpostavka tudi, da je izjavo podala oseba, ki ima zato izrecno pooblastilo, saj gre za odpoved materialnega upravičenja tožene stranke
ZD člen 103, 104. OZ člen 82, 86, 557. ZDEN člen 78.
opredelitev premičnin v pogodbi o dosmrtnem preživljanju – obstoj premoženja v času sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju je možen le prenos vsega ali dela premoženja, ki preživljancu pripada ob sklenitvi pogodbe, s tem, da je ta prenos odložen do njegove smrti.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju lahko obsega tudi premičnine preživljanca, ki niso namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, vendar pa morajo biti v pogodbi navedene. Navedba teh premičnin pomeni, da morajo biti navedene določno oziroma vsaj tako, da je s podatki, ki jih pogodba vsebuje, mogoče določiti stvar ali premoženjsko pravico, ki je predmet pogodbe.
po končani glavni obravnavi vpogledana listina – vpogled listin
Sodišče prve stopnje s tem, ko je strankama odgovor ZPIZ vročilo šele s sodbo, ni bistveno kršilo določb postopka, ker to ni imelo, niti ni moglo imeti vpliva na pravilnost ali zakonitost sodbe. Če tudi bi stranki glede odgovora ZPIZ podali svoji stališči, te navedbe ne bi bile upoštevne pri odločanju o tožbenem zahtevku. Glavna obravnava je namreč bila končana in po končani glavni obravnavi stranke ne morejo več dajati upoštevnih navedb v postopku pred sodiščem prve stopnje. Imata pa stranki možnost oporekati temu po glavni obravnavi vpogledanemu dokazu v pritožbi zoper sodbo.
Za prisojo posebne odškodnine za relativno kratkotrajne duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki tudi ni bilo izjemno hudo in vseobsegajoče, pa ni bilo podlage, denarna odškodnina se namreč za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti prisodi le, če je zmanjšanje močnejše intenzitete in dalj traja, ali če to upravičujejo posebne okoliščine.
V ZPP res nepredvideni izraz “precizacija“ tožbenega zahtevka označuje hkratno povečanje tožbenega zahtevka in delni umik tožbe. Toženec povečanju tožbenega zahtevka in delnemu umiku tožbe ni nasprotoval, na zadnjem naroku glavne obravnave pa je bilo jasno, kakšen je tožbeni zahtevek, ki ga sodišče obravnava. To, da je sodišče, namesto da bi dovolilo delno razširitev tožbe in ugotovilo delni umik, “vzelo na znanje precizacijo zahtevka“, zato ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
kršitev avtorskih pravic – odškodnina zaradi kršitve avtorskih pravic – civilna kazen – prepoved uporabe fotografije – objava sodbe – avtorsko delo – založniška pogodba – pogodba o naročilu avtorskega dela – pravica reprodukcije in distribuiranja
Za odločanje o zahtevanem avtorskopravnem varstvu funkcija odgovornega urednika ni odločilno dejstvo. Prvo sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je tretji toženec v poslovnem odnosu s tožnikom deloval kot direktor druge tožene stranke in ne kot fizična oseba. Zato je pravilno ugotovilo, da sam ni bil kršilec tožnikovih avtorskih pravic, pač pa je bila to le druga tožena stranka, za katero je deloval kot odgovorna oseba.
Za obračunavanje primerne vrednosti uporabe fotografije, za katero se zavzema tožeča stranka (honorar za posamezno obliko avtorskega dela pomnoženo s številom kršitev) ni osnove v ceniku DPFS. Zato obsega oglaševanja po državah prvo sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, tudi če bi bil cenik edino upoštevna okoliščina, pa po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča ni.
finančni leasing – končni kupec pri finančnem leasingu
Za finančni leasing gre, ko se nakup določene stvari v razmerju do končnega kupca pravnoformalno sprovede tako, da prodajalec stvar proda leasingodajalcu, ta pa jo proda naprej leasingojemalcu tako, da jo leasingojemalec od leasingodajalca vzame v najem za določen čas, pri čemer s plačilom zadnjega obroka najemnine leasingojemalec postane tudi lastnik te stvari.
SPZ člen 11, 11/1, 65, 65/2, 105, 105/1, 105/3, 105/4, 105/5, 266, 266/1, 276. ZTLR člen 13, 13/2, 18.
nepremičnina v etažni lastnini - prepoved zahtevka za delitev solastnine na skupnih delih - skupni deli nepremičnine v etažni lastnini - posamezni del zgradbe
Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu nepremičnine, zato lahko vsak etažni lastnik solastninsko pravico na skupnem delu zgradbe, kar vključuje tudi dvorišče, prenese le skupaj s posameznim delom zgradbe, ki ga ima v izključni lasti.
Zakonske zamudne obresti za nepremoženjsko škodo ne tečejo od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ampak na podlagi načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 6. 2002 od nastanka dolžnikove zamude, to je od trenutka, ko upnik z opominom ali z začetkom postopka od njega zahteva plačilo odškodnine. Skladno z navedenim in ker ni mogoče ugotoviti, kdaj je tožena stranka prejela odškodninski zahtevek tožnika, tečejo zakonske zamudne obresti od dne, ko je tožena stranka tožnikovemu pooblaščencu sporočila, da je odškodninski zahtevek v postopku obravnave.
Ob pravnomočni zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks tožeča stranka za pritožbo proti sklepu, s katerim je ugodenemu njenemu podrejenemu predlogu (za odložitev plačila sodnih taks) nima pravnega interesa, saj s pritožbo ne more doseči (še) boljše odločitve.
Če navedbe v tožbi nasprotujejo predlaganemu dokazu, ko je listina glede obstoja obveznosti netočno povzeta, niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
pretrganje zastaranja - judikatna terjatev - zastaranje terjatve - ugovor po izteku roka - vložitev predloga za izvršbo
Do zastaranja t.i. judikatnih terjatev pride le v primeru, če upnik pridobi pravnomočen izvršilni naslov, nato pa v 10 letih po njegovi pravnomočnosti ne predlaga izvršbe. Vložitev tožbe, smiselno pa tudi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pretrga zastaranje, kar pomeni, da zastaranje med trajanjem postopka za uveljavitev ali izterjavo terjatve, ne teče.
ZDR člen 57, 184, 184/1. OZ člen 131. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Drugotožena stranka – delodajalec, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku – bi morala tožniku zagotoviti varnost in zdravje pri delu. Podana je njena odgovornost za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delodajalcu, kateremu je bil odstopljen, ker mu predhodno ni zagotovila preventivnega zdravstvenega pregleda, ker pred začetkom dela ni pregledala prostorov dela in ker tožniku ni omogočila oprave izpita iz varstva pri delu.
Vlaganje očitno neutemeljenih zemljiškoknjižnih predlogov, katerih posledica so vknjižene plombe, predstavlja nedopustno škodljivo dejstvo in je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost.
vračunanje daril v dedni delež – spor o vrednosti darila – prekinitev postopka
Prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo je potrebna ne le v primeru spora o samem obstoju in obsegu darila, temveč tudi v primeru spora o njegovi vrednosti.
Namen sodne takse je plačilo konkretne storitve. V tem se takse razlikujejo od davkov, za katere je značilno, da njihov vplačnik ne prejme protidajatve, ki bi predstavljala posebno storitev. S sodno takso stranke delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišča. Med višino takse in storitvijo, za katero se taksa zaračunava, mora obstajati obstajati neposredna zveza in razumno sorazmerje.
založitev predujma za izvedenca - podaljšanje roka za položitev predujma – sodni rok - ustavitev postopka - umik predloga
Ker predlagatelj predujma za izvedenca v danem roku ni plačal, niti ni podal predloga za podaljšanje sodnega roka za položitev predujma, je sodišče utemeljeno štelo, da je predlagatelj predlog umaknil in ustavilo postopek.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – načelo proste presoje dokazov – dokazna vrednost listine – dokazna vrednost priče – substancirani dokazni predlogi – materialno procesno vodstvo
Civilni pravdni postopek ne pozna nobenih dokaznih pravil, zato je dobavo blaga mogoče dokazovati tudi na drug način in ne samo z listinam. V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov, zato listine tudi sicer niso nujne. Listina je sicer res najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo, kar pa ne pomeni, da tožeča stranka spornih dobav blaga ne bi mogla dokazati s predlaganimi pričami.
Stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, mora prej navesti, o čem naj priča. Zgolj napoved dokaza z zaslišanjem prič, tudi z morebitno navedbo imen prič in njihovih naslovov, ne zadošča.
Očitek pritožnika sodišču prve stopnje, da bi ga moralo pozvati v smislu konkretizacije dokaznega predloga, presega zahtevo o materialnem procesnem vodstvu. Substanciranje dokaznega predloga je namreč del dokaznega bremena stranke.
Zmotno je prepričanje tožeče stranke, da je zgolj s tem, ko ni podpisala primopredajnega zapisnika, dokazno breme v celoti prevalila na toženo stranko. Če je prevzela ključe, bi kot skrben gospodarstvenik morala eventualno s specificiranimi pripombami k primopredajnemu zapisniku opozoriti na napake izpolnitve oziroma zamudo z izpraznitvijo določenih prostorov v nepremičnini. Vendar tega ni storila, zato mora sama nositi posledice.
Tožba z vsebinskimi materialnopravnimi pomanjkljivostmi terja, da se sodnik aktivno vključi v spor v smislu sodniške razjasnjevalne dolžnosti oz. materialno procesnega vodstva.
Sodnik mora strankam pomagati ponuditi ustrezno gradivo, sam pa ga ne sme nadomeščati, saj mimo zatrjevanih dejstev ne sme.