regresni zahtevek – povračilni zahtevek - sozavarovana oseba – premija za povečano nevarnost – zakonita suborgacija
Ker dodatna premija za povečano nevarnost, določena z zavarovalnimi pogoji, ni bila plačana, ima tožnica na podlagi 4. odst. 7. čl. ZOZP pravico uveljavljati povračilo dela izplačane odškodnine, skupaj z obrestmi in stroški, v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana zaradi povečane nevarnosti. Tožničin zahtevek je regresni zahtevek in ne za zahtevek, ki temelji na subrogaciji.
OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 7, 7/1, 204, 204/1, 212.
ugovor slabega pravdanja – intervencijski učinek – obvestitev drugega o pravdi – neupravičena pridobitev – predpostavke verzijskega zahtevka – dokazi in izvajanje dokazov – substanciran dokaz – izvedba nepredlaganega dokaza – absolutna bistvena kršitev postopka
Ugovor slabega pravdanja preprečuje neposredno učinkovanje sodbe, izdane v prvi pravdi proti tretjemu, vendar zgolj pod pogojem, da v drugi pravdi tretji poda konkretne ugovore, ki bi v prvi pravdi pripeljali do drugačne odločitve.
Izvedba dokaza, ki ga ni predlagala nobena izmed strank, sama po sebi ne predstavlja bistvene kršitve postopka. Le-ta je podana, če je na podlagi takšnega dokaza ugotovljeno kakšno pravnorelevantno dejstvo.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 66, 66/1, 69, 69/3, 69/4.
plača - dodatek k plači - dežurstvo - obvezna prisotnost - nočno delo - nedeljsko delo
Osnovna plača zdravnika je osnova za izračun dodatkov za nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih le v primeru, ko je zdravnik opravljal delo v teh posebnih pogojih. Kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti, ob praznikih, nedeljah in ponoči, pa je osnova za izračun teh dodatkov (v odstotku) uran vrednost plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
Pri dovolitvi zaznambe izvršbe in vknjižbi hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi ni odločilno, ali je terjatev plačana. Če bo sklep o izvršbi razveljavljen ali spremenjen, bo uradoma dovoljen izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
Solastnik pri neupravičeni uporabi celotne stvari doseže (neupravičeno) korist v obsegu, v katerem stvar uporablja preko obsega, ki je sorazmeren njegovemu idealnemu (solastniškemu) deležu.
S sklepom o dedovanju sodišče samo ugotovi dejstvo, v kakšnem razmerju dediči dedujejo. Sprememba dednih deležev v solastniške je torej vedno lahko le posledica voljnega razpolaganja dedičev.
Ker se neprerekana dejstva v skladu z določilom 214. člena ZPP štejejo za resnična, se sodišču prve stopnje do dejstva solastniških deležev ni treba opredeljevati. Glede na navedbe toženca, ki priznava solastniške deleže, ki jih zatrjuje tožeča stranka, namreč ni sporno, v katerem delu gre za neupravičeno uporabo.
Ker toženec v obdobju, ko je bila sanacija strehe dejansko opravljena in izstavljen in plačan račun za popravilo, ni bil več lastnik stanovanja, toženec ni bil obogaten s tem, ko je tožeča stranka založila strošek popravila strehe.
Če je izvršilno sodišče ugovor zavrglo kot prepozen, tožba na nedopustnost izvršbe ni dopustna.
Razširitev tožbenega zahtevka na ugotovitev, da toženka ni lastnica terjatve po sodbi, ni dopustna, saj je v sporih zaradi nedopustnosti izvršbe mogoče uveljavljati s tožbo le zahtevek, ki meri zoper samo izvršbo, ne pa zoper izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba. Četudi bi prvo sodišče dovolilo spremembo tožbe, pa bi bilo treba zahtevek zavreči, saj je v skladu z določbo 181. člena ZPP mogoče z ugotovitveno tožbo zahtevati le ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja, ne pa tudi ugotovitev (ne)obstoja določenega dejstva, kar je vsebina razširjenega zahtevka. Sodišče namreč sprejme v sodni izrek le ugotovitev o pravni posledici, ki izvira iz ugotovljenega dejanskega stanja, dejstva pa so del tožbene podlage.
ZDR člen 57, 184, 184/1. OZ člen 131. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Drugotožena stranka – delodajalec, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku – bi morala tožniku zagotoviti varnost in zdravje pri delu. Podana je njena odgovornost za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delodajalcu, kateremu je bil odstopljen, ker mu predhodno ni zagotovila preventivnega zdravstvenega pregleda, ker pred začetkom dela ni pregledala prostorov dela in ker tožniku ni omogočila oprave izpita iz varstva pri delu.
Zakonske zamudne obresti za nepremoženjsko škodo ne tečejo od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ampak na podlagi načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 6. 2002 od nastanka dolžnikove zamude, to je od trenutka, ko upnik z opominom ali z začetkom postopka od njega zahteva plačilo odškodnine. Skladno z navedenim in ker ni mogoče ugotoviti, kdaj je tožena stranka prejela odškodninski zahtevek tožnika, tečejo zakonske zamudne obresti od dne, ko je tožena stranka tožnikovemu pooblaščencu sporočila, da je odškodninski zahtevek v postopku obravnave.
V postopku za plačilo pogodbene kazni mora tožeča stranka dokazati kršitev pogodbene obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja, tožena stranka pa mora za razbremenitev dokazati ekskulpacijske razloge po 240. členu OZ.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060084
URS člen 155, 155/2. SZ-1 člen 32, 32/2, 182, 182/4. SPZ člen 116, 270. ZPP člen 274.
etažna lastnina – pogodba o medsebojnih razmerjih – sprememba stanovanjskega zakona – uporaba zakona – prava in neprava retroaktivnost – pravni interes – predhodni preizkus tožbe – procesna predpostavka – zavrženje tožbe – zavrnitev tožbenega zahtevka
V primeru uveljavitve SZ-1A gre le za nepravo povratno veljavo, saj pravno razmerje (sklenitev pogodbe) med etažnimi lastniki še ni nastalo. Ker ni najti razumnega razloga, v čem bi bili predlagatelji lahko prizadeti, če je postalo dovolj, da soglasje volj podajo etažni lastniki, ki imajo ¾ solastniških deležev in s tem dosežejo veljavno sklenitev pogodbe, saj je vendarle to tisto, kar želijo doseči v tem postopku. Uporaba SZ-1A je tako dopustna, z njegovo uveljavitvijo pa so etažni lastniki, ki imajo več kot ¾ solastniških deležev, dobili možnost svoje razmerje urediti (ali pa so ga že uredili) brez intervencije sodišča, s tem pa izgubili pravni interes za sodno varstvo.
po končani glavni obravnavi vpogledana listina – vpogled listin
Sodišče prve stopnje s tem, ko je strankama odgovor ZPIZ vročilo šele s sodbo, ni bistveno kršilo določb postopka, ker to ni imelo, niti ni moglo imeti vpliva na pravilnost ali zakonitost sodbe. Če tudi bi stranki glede odgovora ZPIZ podali svoji stališči, te navedbe ne bi bile upoštevne pri odločanju o tožbenem zahtevku. Glavna obravnava je namreč bila končana in po končani glavni obravnavi stranke ne morejo več dajati upoštevnih navedb v postopku pred sodiščem prve stopnje. Imata pa stranki možnost oporekati temu po glavni obravnavi vpogledanemu dokazu v pritožbi zoper sodbo.
Za prisojo posebne odškodnine za relativno kratkotrajne duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki tudi ni bilo izjemno hudo in vseobsegajoče, pa ni bilo podlage, denarna odškodnina se namreč za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti prisodi le, če je zmanjšanje močnejše intenzitete in dalj traja, ali če to upravičujejo posebne okoliščine.
V ZPP res nepredvideni izraz “precizacija“ tožbenega zahtevka označuje hkratno povečanje tožbenega zahtevka in delni umik tožbe. Toženec povečanju tožbenega zahtevka in delnemu umiku tožbe ni nasprotoval, na zadnjem naroku glavne obravnave pa je bilo jasno, kakšen je tožbeni zahtevek, ki ga sodišče obravnava. To, da je sodišče, namesto da bi dovolilo delno razširitev tožbe in ugotovilo delni umik, “vzelo na znanje precizacijo zahtevka“, zato ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
vračunanje daril v dedni delež – spor o vrednosti darila – prekinitev postopka
Prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo je potrebna ne le v primeru spora o samem obstoju in obsegu darila, temveč tudi v primeru spora o njegovi vrednosti.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179. ZVZD člen 5, 27, 27/1.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – delo na višini – nepremoženjska škoda
Za obstoj odgovornosti tožene stranke zadošča že ugotovitev, da je škoda posledica nevarne dejavnosti (delo na aluminijasti lestvi, ki je bila mokra in drseča in postavljena v jašku globokem 1,80 cm, tožnik pa tudi ni prispeval k nastanku poškodbe, saj se je moral gibati po lestvi, pri čemer je nosil potrebna zaščitna sredstva in sicer škornje in rokavice). Za to škodo kot nosilec te dejavnosti odgovarja tožena stranka, četudi bi sodišče na podlagi izsledkov izvedenca ugotovilo, da je tožena stranka ravnala v skladu s predpisi.
Vlaganje očitno neutemeljenih zemljiškoknjižnih predlogov, katerih posledica so vknjižene plombe, predstavlja nedopustno škodljivo dejstvo in je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost.
kršitev avtorskih pravic – odškodnina zaradi kršitve avtorskih pravic – civilna kazen – prepoved uporabe fotografije – objava sodbe – avtorsko delo – založniška pogodba – pogodba o naročilu avtorskega dela – pravica reprodukcije in distribuiranja
Za odločanje o zahtevanem avtorskopravnem varstvu funkcija odgovornega urednika ni odločilno dejstvo. Prvo sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je tretji toženec v poslovnem odnosu s tožnikom deloval kot direktor druge tožene stranke in ne kot fizična oseba. Zato je pravilno ugotovilo, da sam ni bil kršilec tožnikovih avtorskih pravic, pač pa je bila to le druga tožena stranka, za katero je deloval kot odgovorna oseba.
Za obračunavanje primerne vrednosti uporabe fotografije, za katero se zavzema tožeča stranka (honorar za posamezno obliko avtorskega dela pomnoženo s številom kršitev) ni osnove v ceniku DPFS. Zato obsega oglaševanja po državah prvo sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, tudi če bi bil cenik edino upoštevna okoliščina, pa po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča ni.
Ob pravnomočni zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks tožeča stranka za pritožbo proti sklepu, s katerim je ugodenemu njenemu podrejenemu predlogu (za odložitev plačila sodnih taks) nima pravnega interesa, saj s pritožbo ne more doseči (še) boljše odločitve.
pozneje najdeno premoženje – dodatni sklep o dedovanju – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis v zemljiško knjigo
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom (pogodbo) se po 1. odst. 49. člena SPZ zahteva vpis v zemljiško knjigo. Zanj pa morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni s SPZ ter zemljiškoknjižnimi predpisi. V obravnavanem primeru sodeč po podatkih zemljiške knjige ta ni bil opravljen. Zato se premoženje še vedno šteje za zapustnikovo.
Pravdna stranka, ki želi uveljaviti pravico, izvirajočo iz pogodbe, mora dokazati pravno nasledstvo pogodbene stranke. Tega pa ne dokazujejo enaka dejavnost, isti sedež, pravica sodelovanja v organih upravljanja pogodbenice in podobne okoliščine. Pravno nasledstvo pravnih oseb se presoja po splošnih predpisih statutarnega prava za posamezno vrsto pravnih oseb, zato bi morala tožeča stranka pravno nasledstvo izkazati z vpisi v sodni register.