začasna odredba - regulacijska začasna odredba - sredstvo zavarovanja
Vrsto (in identiteto) začasne odredbe opredeljuje tako vsebinska zahteva, kot tudi način za njeno uresničitev. Zato ugovor pravnomočno razsojene stvari (pravilno pa: litispendence) ni utemeljen, če je bil že zavrnjen tožnikov predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, ker je bilo predlagano sredstvo neprimerno.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 66, 66/1, 69, 69/3, 69/4.
plača - dodatek k plači - dežurstvo - obvezna prisotnost - nočno delo - nedeljsko delo
Osnovna plača zdravnika je osnova za izračun dodatkov za nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih le v primeru, ko je zdravnik opravljal delo v teh posebnih pogojih. Kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti, ob praznikih, nedeljah in ponoči, pa je osnova za izračun teh dodatkov (v odstotku) uran vrednost plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
preverjanje psihofizičnega stanja – strokovni pregled – mamila
Glede na 2. odstavek 131. člena ZVCP-1 se šteje, da je pod vplivom snovi iz 1. odstavka 131. člena ZVCP-1 (torej med drugim pod vplivom mamil) voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu.
Zgolj prisotnost v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog navedene prepovedane droge ima za posledico, da se šteje, da je voznik pod vplivom mamil že zaradi prisotnosti takih snovi v organizmu, medtem ko je pri vseh drugih snoveh (na primer metabolitu THC) potrebno ugotavljati dejanski vpliv na voznika.
Tožnica bi morala zaradi izračunanja nujnega deleža in razpoložljivega dela postaviti trditve o vrednosti zapuščine v skladu z 28. členom ZD (o vrednosti zapustnikovega premoženja ob smrti, o razpolaganju z oporoko, o dolgovih, o terjatvah itd.). Po ugotovitvi čiste zapuščine bi morala navesti, koliko znaša obračunska vrednost, torej dodati vrednost daril. Tako bi se lahko ugotovil njen nujni delež. Od ugotovljene vrednosti zapuščine bi bilo treba odšteti vrednost skupnih nujnih deležev zato, da se ugotovi razpoložljivi del zapuščine in šele potem je mogoče ugotavljati, ali je bil nujni delež prikrajšan in za koliko. Če bi razpoložljivi del zapuščine ne zadoščal za pokritje njenega nujnega deleža, potem pridejo v poštev pravila o vračanju daril po členu 34 do 38 ZD
Šele dejanska podlaga sodbe in nato izrek pravne posledice omogočajo individualizacijo določenega zahtevka in njegovo primerjavo z novo uveljavljanim. Dejanska podlaga, na podlagi katere temelji prejšnja sodba, je s pravnomočnostjo izreka sodbe zajeta v celoti, zato tožbenega zahtevka na isti dejanski in pravni podlagi ni mogoče več uveljavljati.
Ker predmetna tožba izhaja iz bistveno drugačnega dejanskega temelja kot tožba, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, ne gre za identiteto tožbenih zahtevkov.
Pri dovolitvi zaznambe izvršbe in vknjižbi hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi ni odločilno, ali je terjatev plačana. Če bo sklep o izvršbi razveljavljen ali spremenjen, bo uradoma dovoljen izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
Zakonske zamudne obresti za nepremoženjsko škodo ne tečejo od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ampak na podlagi načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 6. 2002 od nastanka dolžnikove zamude, to je od trenutka, ko upnik z opominom ali z začetkom postopka od njega zahteva plačilo odškodnine. Skladno z navedenim in ker ni mogoče ugotoviti, kdaj je tožena stranka prejela odškodninski zahtevek tožnika, tečejo zakonske zamudne obresti od dne, ko je tožena stranka tožnikovemu pooblaščencu sporočila, da je odškodninski zahtevek v postopku obravnave.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179. ZVZD člen 5, 27, 27/1.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – delo na višini – nepremoženjska škoda
Za obstoj odgovornosti tožene stranke zadošča že ugotovitev, da je škoda posledica nevarne dejavnosti (delo na aluminijasti lestvi, ki je bila mokra in drseča in postavljena v jašku globokem 1,80 cm, tožnik pa tudi ni prispeval k nastanku poškodbe, saj se je moral gibati po lestvi, pri čemer je nosil potrebna zaščitna sredstva in sicer škornje in rokavice). Za to škodo kot nosilec te dejavnosti odgovarja tožena stranka, četudi bi sodišče na podlagi izsledkov izvedenca ugotovilo, da je tožena stranka ravnala v skladu s predpisi.
kršitev avtorskih pravic – odškodnina zaradi kršitve avtorskih pravic – civilna kazen – prepoved uporabe fotografije – objava sodbe – avtorsko delo – založniška pogodba – pogodba o naročilu avtorskega dela – pravica reprodukcije in distribuiranja
Za odločanje o zahtevanem avtorskopravnem varstvu funkcija odgovornega urednika ni odločilno dejstvo. Prvo sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je tretji toženec v poslovnem odnosu s tožnikom deloval kot direktor druge tožene stranke in ne kot fizična oseba. Zato je pravilno ugotovilo, da sam ni bil kršilec tožnikovih avtorskih pravic, pač pa je bila to le druga tožena stranka, za katero je deloval kot odgovorna oseba.
Za obračunavanje primerne vrednosti uporabe fotografije, za katero se zavzema tožeča stranka (honorar za posamezno obliko avtorskega dela pomnoženo s številom kršitev) ni osnove v ceniku DPFS. Zato obsega oglaševanja po državah prvo sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, tudi če bi bil cenik edino upoštevna okoliščina, pa po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča ni.
Ob pravnomočni zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks tožeča stranka za pritožbo proti sklepu, s katerim je ugodenemu njenemu podrejenemu predlogu (za odložitev plačila sodnih taks) nima pravnega interesa, saj s pritožbo ne more doseči (še) boljše odločitve.
Pravdna stranka, ki želi uveljaviti pravico, izvirajočo iz pogodbe, mora dokazati pravno nasledstvo pogodbene stranke. Tega pa ne dokazujejo enaka dejavnost, isti sedež, pravica sodelovanja v organih upravljanja pogodbenice in podobne okoliščine. Pravno nasledstvo pravnih oseb se presoja po splošnih predpisih statutarnega prava za posamezno vrsto pravnih oseb, zato bi morala tožeča stranka pravno nasledstvo izkazati z vpisi v sodni register.
pretrganje zastaranja - judikatna terjatev - zastaranje terjatve - ugovor po izteku roka - vložitev predloga za izvršbo
Do zastaranja t.i. judikatnih terjatev pride le v primeru, če upnik pridobi pravnomočen izvršilni naslov, nato pa v 10 letih po njegovi pravnomočnosti ne predlaga izvršbe. Vložitev tožbe, smiselno pa tudi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pretrga zastaranje, kar pomeni, da zastaranje med trajanjem postopka za uveljavitev ali izterjavo terjatve, ne teče.
SPZ člen 11, 11/1, 65, 65/2, 105, 105/1, 105/3, 105/4, 105/5, 266, 266/1, 276. ZTLR člen 13, 13/2, 18.
nepremičnina v etažni lastnini - prepoved zahtevka za delitev solastnine na skupnih delih - skupni deli nepremičnine v etažni lastnini - posamezni del zgradbe
Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu nepremičnine, zato lahko vsak etažni lastnik solastninsko pravico na skupnem delu zgradbe, kar vključuje tudi dvorišče, prenese le skupaj s posameznim delom zgradbe, ki ga ima v izključni lasti.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060084
URS člen 155, 155/2. SZ-1 člen 32, 32/2, 182, 182/4. SPZ člen 116, 270. ZPP člen 274.
etažna lastnina – pogodba o medsebojnih razmerjih – sprememba stanovanjskega zakona – uporaba zakona – prava in neprava retroaktivnost – pravni interes – predhodni preizkus tožbe – procesna predpostavka – zavrženje tožbe – zavrnitev tožbenega zahtevka
V primeru uveljavitve SZ-1A gre le za nepravo povratno veljavo, saj pravno razmerje (sklenitev pogodbe) med etažnimi lastniki še ni nastalo. Ker ni najti razumnega razloga, v čem bi bili predlagatelji lahko prizadeti, če je postalo dovolj, da soglasje volj podajo etažni lastniki, ki imajo ¾ solastniških deležev in s tem dosežejo veljavno sklenitev pogodbe, saj je vendarle to tisto, kar želijo doseči v tem postopku. Uporaba SZ-1A je tako dopustna, z njegovo uveljavitvijo pa so etažni lastniki, ki imajo več kot ¾ solastniških deležev, dobili možnost svoje razmerje urediti (ali pa so ga že uredili) brez intervencije sodišča, s tem pa izgubili pravni interes za sodno varstvo.
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Namen citirane določbe ni v tem, da se razvezana zakonca izenačita v ekonomskem pogledu (kar je skušalo doseči sodišče prve stopnje), ampak v tem, da se ugotovijo njune ekonomske možnosti in potrebe otrok ter se na tej podlagi določi preživnina, tako da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otrok.
pozneje najdeno premoženje – dodatni sklep o dedovanju – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis v zemljiško knjigo
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom (pogodbo) se po 1. odst. 49. člena SPZ zahteva vpis v zemljiško knjigo. Zanj pa morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni s SPZ ter zemljiškoknjižnimi predpisi. V obravnavanem primeru sodeč po podatkih zemljiške knjige ta ni bil opravljen. Zato se premoženje še vedno šteje za zapustnikovo.
ZDR člen 57, 184, 184/1. OZ člen 131. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Drugotožena stranka – delodajalec, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku – bi morala tožniku zagotoviti varnost in zdravje pri delu. Podana je njena odgovornost za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delodajalcu, kateremu je bil odstopljen, ker mu predhodno ni zagotovila preventivnega zdravstvenega pregleda, ker pred začetkom dela ni pregledala prostorov dela in ker tožniku ni omogočila oprave izpita iz varstva pri delu.
ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - odpoved zastaranju – pripoznava zastaranega dolga
Ker se je tožeča stranka sklicevala v trditvenih navedbah izključno na učinek pretrganja zastaranja, ob tako pomanjkljivih trditvah izstavljenim izpiskom odprtih postavk, s katerimi sta računovodski službi pravdnih strank usklajevali knjigovodsko stanje, ni mogoče pripisati učinka odpovedi zastaranja s strani tožene stranke.
Da bi tožeča stranka uspešno ovrgla ugovor zastaranja, bi morala zatrjevati in dokazati, da je bilo zastaranje posameznih terjatev pretrgano še pred iztekom zastaralnega roka tako, da do vložitve predloga za izvršbo, katerega je šteti kot tožbo, še ni iztekel zastaralni rok. Že zastarano terjatev pa bi tožeča stranka lahko uspešno sodno uveljavljala le, v kolikor bi ponudila trditve in dokaze, da se je tožena stranka odpovedala zastaranju v smislu 365. in 366. čl. ZOR. Za tovrstno pripoznavo zastaranega dolga pa je predpisana strožja oblika kot za pretrganje zastaranja po 387. čl. ZOR. Poleg pisne oblike tovrstne izjave je predpostavka tudi, da je izjavo podala oseba, ki ima zato izrecno pooblastilo, saj gre za odpoved materialnega upravičenja tožene stranke
zamudna sodba - izostanek z naroka - sodba zaradi izostanka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protiustavnost
Ker je 2. odstavek 282. člena ZPP, uveljavljen z novelo ZPP-D, protiustaven, je sodba zaradi izostanka obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.