ZZZPB člen 14, 31, 31/1, 31/5. ZDR člen 118, 118/2.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – rok za uveljavitev pravice
Tožnik, ki mu je delovno razmerje na podlagi sodne poravnave z dne 7. 10. 2008, sklenjene v delovnem sporu zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, prenehalo 7. 2. 2008, se je pri Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba prijavil šele dan po sklenjeni sodni poravnavi, ko je vložil tudi zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Pri zavodu se je prijavil prepozno, po poteku 30-dnevnega materialnega prekluzivnega roka za prijavo, ki teče od prenehanja obveznega zavarovanja (7. 2. 2008), s čimer je izgubil pravico do denarnega nadomestila.
regresni zahtevek – povračilni zahtevek - sozavarovana oseba – premija za povečano nevarnost – zakonita suborgacija
Ker dodatna premija za povečano nevarnost, določena z zavarovalnimi pogoji, ni bila plačana, ima tožnica na podlagi 4. odst. 7. čl. ZOZP pravico uveljavljati povračilo dela izplačane odškodnine, skupaj z obrestmi in stroški, v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana zaradi povečane nevarnosti. Tožničin zahtevek je regresni zahtevek in ne za zahtevek, ki temelji na subrogaciji.
solidarna odgovornost zakoncev – obveznosti iz naslova skupnega premoženja – delež na skupnem premoženju – skupno premoženje – obveznosti, ki jih zakonec prevzame v času trajanja zakonske zveze – odplačevanje kredita – stroški stanovanja
Dolg iz naslova kredita bremeni oba zakonca solidarno, če je bil najet v korist obeh zakoncev in vložen v skupno premoženje oziroma namenjen zadovoljevanju tekočih potreb družine. Če je eden od zakoncev moral po razvezi njune zakonske zaveze odplačevati kredit, lahko od drugega zakonca zahteva sorazmerno povrnitev plačanega po tretjem odstavku 56. člena ZZZDR.
Dolžnost lastnika stanovanja je, da obvesti upravnika o številu oseb, ki uporabljajo stanovanje. V konkretnem primeru sta bili obe pravdni stranki lastnika stanovanja, zaradi česar sta obe imeli dolžnost in tudi možnost obvestiti upravnika o spremembi števila uporabnikov. Navedeno pomeni, da gre tudi tožniku očitek opustitve dolžnostnega ravnanja, zaradi česar po oceni pritožbenega sodišča toženka, ki v stanovanju v mesecu aprilu ni več živela, ni dolžna kriti prikrajšanja, ki ga je utrpel tožnik s tem, ko je poravnal stroške, ki so bili odmerjeni za več oseb, kot jih je dejansko živelo v stanovanju.
Ker toženec v obdobju, ko je bila sanacija strehe dejansko opravljena in izstavljen in plačan račun za popravilo, ni bil več lastnik stanovanja, toženec ni bil obogaten s tem, ko je tožeča stranka založila strošek popravila strehe.
URS člen 72, 72/3. ZPP člen 8, 214, 214/5, 279a. ZVO člen 5, 9, 10, 17. OZ člen 133. ZBPP člen 26. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – prekomerne imisije – pravica do zdravega življenjskega okolja – poseg v osebnostne pravice – pravno priznana škoda – dokazni standard – vzročna zveza – mejni prag zadostne verjetnosti – prepričanje – prosta presoja dokazov – dokazi in izvajanje dokazov – splošno znana dejstva
Imisije kot del življenja v urbanem okolju so res splošno znano dejstvo. Vendar škodo lahko pomenijo le prekomerne imisije, torej tiste, ki presegajo običajno, še dopustno raven, kar pa je treba dokazati. Sodišče ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem, da bi lahko samo ugotovilo, ali so bile prekoračene mejne vrednosti hrupa in vibracij. Pri dokazovanju tega, da so bile imisije prekomerne, si ni mogoče pomagati z „mejnim pragom zadostne verjetnosti“, pač pa je treba to dokazati s stopnjo prepričanja.
Če je za ugotavljanje nekega dejstva primeren dokaz samo dokaz z izvedencem, to ni v nasprotju z načelom proste presoje dokazov.
ZSKZ člen 14, 14/1, 16. ZKZ -1 člen 41, 41/1, 148, 148/1, 148/1-2.
vknjižba lastninske pravice – lastninjenje – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Res je pritožnica po 1. odst. 14. člena ZSKZ z dnem uveljavitve tega zakona postala lastnica kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini, ki se niso lastninili po drugih predpisih, vendar to ne pomeni, da se lastninska pravica pritožnice v teh primerih vpisuje v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023239
ZKP člen 169, 169/7. KZ člen 234a, 234.a/1, 33. ZOPOKD člen 25, 25/7, 4, 4/3, 5, 6.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje – pravna oseba v stečaju - akcesorna pridružitvena odgovornost - ravnanje vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe - razpolaganje s protipravno premoženjsko koristjo
Kazensko odgovorna je lahko tudi pravna oseba, ki je v stečaju.
Ravnanje komercialista pravne osebe ni mogoče razlagati kot ravnanja vodstvenega ali nadzornega organa.
Bistvo akcesorne, pridružitvene odgovornosti pravne osebe je v tem, da se njenemu nosilcu očita storitev kaznivega dejanja samo v tistem obsegu, ki ga je uresničil storilec, saj zakon izhaja iz predvidene vzročne povezanosti med prispevkom h kaznivemu dejanju in samim kaznivim dejanjem.
Po 1. odst. 20. čl. ZNKD mora med drugim družbenopolitična skupnost, katere organ s svojim aktom razglasi spomenik ali znamenitost, zagotoviti sredstva za enkratno nadomestilo občanu, če se mu zaradi omejitev ali prepovedi bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za pridobivanje dohodka. Odločilno je torej, da gre za enakratno nadomestilo. Določbe o odškodnini po takrat veljavnem ZOR ne pridejo v poštev, ker ni mogoče govoriti o protipravnem ravnanju v zvezi z razglasitvijo za kulturni ali zgodovinski spomenik ali naravno znamenitost
cesija – pogodbeni prenos terjatve – učinki cesije na pravdo, ki teče med cedentom in cessusom
Cesionar lahko od cessusa zahteva izvršbo, čeprav se sodba glasi na cedenta. Pri tem je vseeno ali je bila cesija opravljena pred pravnomočnostjo odločbe ali po njej.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave – zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje prič - odsotnost stranke z naroka - izdaja odločbe brez razpisa naroka
Dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče in zakonita zastopnika, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
Prvostopno sodišče bi lahko sankcijo po 3. odstavku 354. člena ZPP uporabilo zgolj in samo v primeru, če je stranka, ki je narok izrecno zahtevala, pred tem na omenjene posledice tudi opozorjena.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0064025
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZKZ člen 17, 17/1, 18. ZDKG člen 2.
zaščitena kmetija – vlaganja v kmetijo – skupno premoženje zakoncev – delež zakoncev na skupnem premoženju – pomoč sorodnikov – pravdni stroški – pripravljenost na poravnavo
Ker različen režim lastništva na posameznih parcelah, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, ni mogoč, je sodišče skupna vlaganja zakoncev pravilno presojalo z vidika zaščitene kmetije kot celote.
Kmetija zaradi njunih obsežnih vlaganj predstavlja skupno premoženje, ki je nastalo na originaren način. Pogojev za pridobitev solastniškega deleža, ki so predpisani za promet z zaščiteno kmetijo, zato ni treba presojati.
Ker se stranki v zadevni pravdi nista poravnali, toženec pa tudi ni pripoznal (dela) tožbenega zahtevka, je za odločitev o pravdnih stroških odločilen (delni) uspeh strank in ne morebitna pripravljenost ene stranke za poravnavo. Toženec se na svoje (nesprejete) ponudbe v zvezi s tožničinim deležem na kmetiji ne more uspešno sklicevati tudi zato, ker se niso nanašale na uveljavljani stvarnopravni zahtevek, s katerim je tožnica celo delno uspela, pač pa na obligacijskega (izplačilo denarne vrednosti), ki ga tožnica niti ni uveljavljala.
ZZVZZ člen 81. ZPIZ-1 člen 13. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo – pravni interes – bolniški stalež
Začasna nezmožnost za delo je temelj za priznanje nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela,vendar njenega ugotavljanja ni mogoče pogojevati z možnostjo uveljavljanja pravice do nadomestila za čas zadržanosti od dela, izkazan pa mora biti pravni interes. Pravni interes za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo je tožnik izkazal z delovnim sporom v zvezi z nezakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in z odločbo ZPIZ, s katero mu je bila lastnost zavarovanca priznana na podlagi delovnega razmerja.
etažna lastnina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - pridobitni način - delitev stvari v solastnini - razdelitev v naravi - fizična delitev stvari v naravi
Tožnica na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnine, ki ni bila nikoli realizirana z vpisom v zemljiško knjigo, ni pridobila izključne lastnine na kletnem stanovanju.
Ob fikciji, da gre pri tožencu in toženki za enotno pravdno stranko (nujna enotna sospornika), je zgrešeno stališče sodišča prve stopnje o posledicah nepravočasnega odgovora na tožbo toženke.
Ni razloga, da bi določbe ZKZ o sklepanju pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč razlagali drugače kot tako, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe.
Že sklenjena pogodba med tožnikom in tožencem (zaradi nepredlagane odobritve) ni veljavno sklenjena. In ker ni veljavno sklenjena, tožnik tudi nima materialnopravnega upravičenja, na podlagi katerega bi lahko uveljavljal ugotovitev ničnosti med tožencema sklenjene pogodbe (veljavnost tega pravnega posla je odvisna od odobritve upravnega organa), še manj pa je upravičen zahtevati sklenitev pogodbe s tožencem z navedeno vsebino.
spor majhne vrednosti – subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov – odgovornost najemnikov - upravljanje večstanovanjske stavbe – notifikacijska dolžnost lastnika stanovanja
Da bi se tožeča stranka lahko uspešno sklicevala na subsidiarno odgovornost tožene stranke, bi morala predhodno izkazati, da je neuspešno uveljavljala plačilo vtoževanih računov od uporabnikov stanovanj – to je najemnikov.
Etažni lastnik je skladno s 6. odstavkom 24. člena SZ-1 dolžan obvestiti upravnika oziroma upravičenca do kritja obratovalnih stroškov o sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe. Z navedenim obvestilom si etažni lastnik zagotovi ugodnejši položaj v razmerju do upravnika, saj je v tem primeru podana le njegova subisidiarna odgovornost za kritje obratovalnih stroškov. V kolikor svoje notifikacijske dolžnosti ne opravi, pa je njegova odgovornost neomejena.
OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 7, 7/1, 204, 204/1, 212.
ugovor slabega pravdanja – intervencijski učinek – obvestitev drugega o pravdi – neupravičena pridobitev – predpostavke verzijskega zahtevka – dokazi in izvajanje dokazov – substanciran dokaz – izvedba nepredlaganega dokaza – absolutna bistvena kršitev postopka
Ugovor slabega pravdanja preprečuje neposredno učinkovanje sodbe, izdane v prvi pravdi proti tretjemu, vendar zgolj pod pogojem, da v drugi pravdi tretji poda konkretne ugovore, ki bi v prvi pravdi pripeljali do drugačne odločitve.
Izvedba dokaza, ki ga ni predlagala nobena izmed strank, sama po sebi ne predstavlja bistvene kršitve postopka. Le-ta je podana, če je na podlagi takšnega dokaza ugotovljeno kakšno pravnorelevantno dejstvo.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – podredni zahtevek – vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora – izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka – izbris zaznambe spora zaradi zamude roka za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora – potrdilo o vložitvi tožbe – načelo formalnosti – načelo dispozitivnosti
Zavarovanje eventualno postavljenega zahtevka z zaznambo spora ni mogoče.
dokazni standard – verjetnost dejstev za izdajo procesnega sklepa – sklep o prekinitvi postopka
Dopustno je, da so dejstva, na katerih temelji sklep procesne narave, ugotovljena z nižjo stopnjo verjetnosti, kot je potrebna za ugotovitev dejstev, na katerih temelji meritorna odločba.
spor majhne vrednosti – pritožba zoper sklep o pristojnosti – pritožba zoper končni sklep
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan. Izpodbijani sklep ni takšen. Tožena stranka bo lahko sklep o svojem ugovoru, da odločitev o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, izpodbijala šele v pritožbi zoper končno odločbo.