Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je posledično potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh. Čim pa se ugotovi, da je stranka v pravdi propadla, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka.
Šele dejanska podlaga sodbe in nato izrek pravne posledice omogočajo individualizacijo določenega zahtevka in njegovo primerjavo z novo uveljavljanim. Dejanska podlaga, na podlagi katere temelji prejšnja sodba, je s pravnomočnostjo izreka sodbe zajeta v celoti, zato tožbenega zahtevka na isti dejanski in pravni podlagi ni mogoče več uveljavljati.
Ker predmetna tožba izhaja iz bistveno drugačnega dejanskega temelja kot tožba, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, ne gre za identiteto tožbenih zahtevkov.
Tožnica bi morala zaradi izračunanja nujnega deleža in razpoložljivega dela postaviti trditve o vrednosti zapuščine v skladu z 28. členom ZD (o vrednosti zapustnikovega premoženja ob smrti, o razpolaganju z oporoko, o dolgovih, o terjatvah itd.). Po ugotovitvi čiste zapuščine bi morala navesti, koliko znaša obračunska vrednost, torej dodati vrednost daril. Tako bi se lahko ugotovil njen nujni delež. Od ugotovljene vrednosti zapuščine bi bilo treba odšteti vrednost skupnih nujnih deležev zato, da se ugotovi razpoložljivi del zapuščine in šele potem je mogoče ugotavljati, ali je bil nujni delež prikrajšan in za koliko. Če bi razpoložljivi del zapuščine ne zadoščal za pokritje njenega nujnega deleža, potem pridejo v poštev pravila o vračanju daril po členu 34 do 38 ZD
Pri dovolitvi zaznambe izvršbe in vknjižbi hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi ni odločilno, ali je terjatev plačana. Če bo sklep o izvršbi razveljavljen ali spremenjen, bo uradoma dovoljen izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
Ob fikciji, da gre pri tožencu in toženki za enotno pravdno stranko (nujna enotna sospornika), je zgrešeno stališče sodišča prve stopnje o posledicah nepravočasnega odgovora na tožbo toženke.
Ni razloga, da bi določbe ZKZ o sklepanju pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč razlagali drugače kot tako, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe.
Že sklenjena pogodba med tožnikom in tožencem (zaradi nepredlagane odobritve) ni veljavno sklenjena. In ker ni veljavno sklenjena, tožnik tudi nima materialnopravnega upravičenja, na podlagi katerega bi lahko uveljavljal ugotovitev ničnosti med tožencema sklenjene pogodbe (veljavnost tega pravnega posla je odvisna od odobritve upravnega organa), še manj pa je upravičen zahtevati sklenitev pogodbe s tožencem z navedeno vsebino.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 66, 66/1, 69, 69/3, 69/4.
plača - dodatek k plači - dežurstvo - obvezna prisotnost - nočno delo - nedeljsko delo
Osnovna plača zdravnika je osnova za izračun dodatkov za nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih le v primeru, ko je zdravnik opravljal delo v teh posebnih pogojih. Kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti, ob praznikih, nedeljah in ponoči, pa je osnova za izračun teh dodatkov (v odstotku) uran vrednost plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
ZDSS-1 člen 72. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 112/8.
tožba – zavrženje tožbe – očitna pomota
Tožba je bila zadnji dan izteka roka za vložitev tožbe priporočeno po pošti naslovljena in poslana na pristojno sodišče, vendar na napačen naslov oziroma sedež sodišča. Pri tem ni mogoče šteti, da gre za očitno pomoto, saj je odločba, ki jo je tožnik s tožbo izpodbijal, v pravnem pouku vsebovala pravilen naziv in sedež pristojnega sodišča. Sodišče prve stopnje je tožbo, ki je na pristojno sodišče prispela prepozno, pravilno zavrglo.
ZZZPB člen 14, 31, 31/1, 31/5. ZDR člen 118, 118/2.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – rok za uveljavitev pravice
Tožnik, ki mu je delovno razmerje na podlagi sodne poravnave z dne 7. 10. 2008, sklenjene v delovnem sporu zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, prenehalo 7. 2. 2008, se je pri Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba prijavil šele dan po sklenjeni sodni poravnavi, ko je vložil tudi zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Pri zavodu se je prijavil prepozno, po poteku 30-dnevnega materialnega prekluzivnega roka za prijavo, ki teče od prenehanja obveznega zavarovanja (7. 2. 2008), s čimer je izgubil pravico do denarnega nadomestila.
cesija – pogodbeni prenos terjatve – učinki cesije na pravdo, ki teče med cedentom in cessusom
Cesionar lahko od cessusa zahteva izvršbo, čeprav se sodba glasi na cedenta. Pri tem je vseeno ali je bila cesija opravljena pred pravnomočnostjo odločbe ali po njej.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave – zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje prič - odsotnost stranke z naroka - izdaja odločbe brez razpisa naroka
Dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče in zakonita zastopnika, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
Prvostopno sodišče bi lahko sankcijo po 3. odstavku 354. člena ZPP uporabilo zgolj in samo v primeru, če je stranka, ki je narok izrecno zahtevala, pred tem na omenjene posledice tudi opozorjena.
Če je izvršilno sodišče ugovor zavrglo kot prepozen, tožba na nedopustnost izvršbe ni dopustna.
Razširitev tožbenega zahtevka na ugotovitev, da toženka ni lastnica terjatve po sodbi, ni dopustna, saj je v sporih zaradi nedopustnosti izvršbe mogoče uveljavljati s tožbo le zahtevek, ki meri zoper samo izvršbo, ne pa zoper izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba. Četudi bi prvo sodišče dovolilo spremembo tožbe, pa bi bilo treba zahtevek zavreči, saj je v skladu z določbo 181. člena ZPP mogoče z ugotovitveno tožbo zahtevati le ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja, ne pa tudi ugotovitev (ne)obstoja določenega dejstva, kar je vsebina razširjenega zahtevka. Sodišče namreč sprejme v sodni izrek le ugotovitev o pravni posledici, ki izvira iz ugotovljenega dejanskega stanja, dejstva pa so del tožbene podlage.
spor majhne vrednosti – pritožba zoper sklep o pristojnosti – pritožba zoper končni sklep
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan. Izpodbijani sklep ni takšen. Tožena stranka bo lahko sklep o svojem ugovoru, da odločitev o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, izpodbijala šele v pritožbi zoper končno odločbo.
višina preživnine – materialne in pridobitne zmožnosti – otrokove potrebe – stroški postopka v družinskih sporih
Pravna narava zakonskih sporov ter sporov iz razmerij med starši in otroci onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, pri katerih velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev kriterij uspeha. V predmetni zadevi je obravnavana sama razveza zakonske zveze, predvsem pa vprašanja glede preživljanja skupnega otroka, kar je v interesu vseh vpletenih v ta sodni spor. Ravno iz tega razloga je zakonodajalec določil, da odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku.
solidarna odgovornost zakoncev – obveznosti iz naslova skupnega premoženja – delež na skupnem premoženju – skupno premoženje – obveznosti, ki jih zakonec prevzame v času trajanja zakonske zveze – odplačevanje kredita – stroški stanovanja
Dolg iz naslova kredita bremeni oba zakonca solidarno, če je bil najet v korist obeh zakoncev in vložen v skupno premoženje oziroma namenjen zadovoljevanju tekočih potreb družine. Če je eden od zakoncev moral po razvezi njune zakonske zaveze odplačevati kredit, lahko od drugega zakonca zahteva sorazmerno povrnitev plačanega po tretjem odstavku 56. člena ZZZDR.
Dolžnost lastnika stanovanja je, da obvesti upravnika o številu oseb, ki uporabljajo stanovanje. V konkretnem primeru sta bili obe pravdni stranki lastnika stanovanja, zaradi česar sta obe imeli dolžnost in tudi možnost obvestiti upravnika o spremembi števila uporabnikov. Navedeno pomeni, da gre tudi tožniku očitek opustitve dolžnostnega ravnanja, zaradi česar po oceni pritožbenega sodišča toženka, ki v stanovanju v mesecu aprilu ni več živela, ni dolžna kriti prikrajšanja, ki ga je utrpel tožnik s tem, ko je poravnal stroške, ki so bili odmerjeni za več oseb, kot jih je dejansko živelo v stanovanju.
ZSKZ člen 14, 14/1, 16. ZKZ -1 člen 41, 41/1, 148, 148/1, 148/1-2.
vknjižba lastninske pravice – lastninjenje – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Res je pritožnica po 1. odst. 14. člena ZSKZ z dnem uveljavitve tega zakona postala lastnica kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini, ki se niso lastninili po drugih predpisih, vendar to ne pomeni, da se lastninska pravica pritožnice v teh primerih vpisuje v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.
invalidnost - nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti
Tožnica kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti, ki ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje določenega dela vsaj s polovico polnega delovnega časa, ima, ker je izgubila delo brez svoje volje ali krive, pravico do povečane delne invalidske pokojnine za 40 %, nima pa pravice do nadomestila za invalidnost, zato je njen tožbeni zahtevek, da se ji poleg povečane delne invalidske pokojnine prizna tudi nadomestilo za invalidnost, neutemeljen.
spor majhne vrednosti – subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov – odgovornost najemnikov - upravljanje večstanovanjske stavbe – notifikacijska dolžnost lastnika stanovanja
Da bi se tožeča stranka lahko uspešno sklicevala na subsidiarno odgovornost tožene stranke, bi morala predhodno izkazati, da je neuspešno uveljavljala plačilo vtoževanih računov od uporabnikov stanovanj – to je najemnikov.
Etažni lastnik je skladno s 6. odstavkom 24. člena SZ-1 dolžan obvestiti upravnika oziroma upravičenca do kritja obratovalnih stroškov o sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe. Z navedenim obvestilom si etažni lastnik zagotovi ugodnejši položaj v razmerju do upravnika, saj je v tem primeru podana le njegova subisidiarna odgovornost za kritje obratovalnih stroškov. V kolikor svoje notifikacijske dolžnosti ne opravi, pa je njegova odgovornost neomejena.
ZDSS-1 člen 7, 58, 63. ZPIZ 1- člen 7, 7/1, 25, 258. ZMEPIZ člen 45, 46, 47, 48, 49, 68. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
lastnost zavarovanca – delovno razmerje
Ker se delovno razmerje in s tem lastnost zavarovanca v primerih, kadar je za osebe plačan prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dokazuje s pogodbo o zaposlitvi, dokazilom o rednem izplačevanju plače ali z dokazilom o plačanih prispevkih, tožnik, čeprav je predložil pogodbo o zaposlitvi, ni dokazal obstoja delovnega razmerja, ker ni dokazal, da so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma je sam zatrjeval, da prispevki niso bili plačani.
napotitev na pravdo – vpisani podatki v zemljiški knjigi – sprememba zemljiškoknjižnih podatkov
V primeru nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, je manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga. Zemljiška knjiga je uradna evidenca nepremičnin, zato je pritožnica tista, ki bo s pomočjo pravdnega postopka morala doseči spremembo zemljiškoknjižnih podatkov tako, da bodo skladni z dejanskim lastništvom, ki ga zatrjuje. Po naravi stvari to lahko stori le ona, ker ima samo ona interes za spremembo zemljiškoknjižnih podatkov in ker negativnih dejstev (da zapustnik ni lastnik) sodediči ne morejo dokazovati.
napačna označba stranke – akontacija odškodnine - valorizacija – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Napaka pri zapisu imena in naslova prebivališča te ali one stranke oziroma njena opredelitev ne more vselej povzročiti napake, ki bi imela za posledico bistveno kršitev postopka. Kadar niti za sodišče niti za stranke ni sporno, kdo je tožeča in kdo tožena stranka, potem napačna označba katere od strank ne more imeti usodnih procesnih posledic. Odpraviti jo je mogoče s pravilno označbo stranke, pri čemer je bistveno, da ne gre za spremembo osebe stranke, ampak le za drugačno označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka, ki je to vseskozi vedela in v skladu s to vlogo tudi ravnala ter se udeleževala postopka.
Tožnik in tožena stranka nista navedla, kdaj je bila akontacija odškodnine plačana. Iz trditev obeh strank le izhaja, da je bila plačana pred vložitvijo tožbe. To omogoča valorizacijo le za čas od vložitve tožbe do izdaje sodbe sodišča prve stopnje.