izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - ustavitev izvršilnega postopka - zaznamba izvršbe
Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in s to zaznambo povezanih vpisih se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa, kar je bilo v obravnavani zadevi v času, ko so bile nepremičnine z darilno pogodbo že odsvojene novima pridobiteljema. Ker torej zaznamba izvršbe ni bila mogoča, saj dolžnika nista bila več lastnika nepremičnin, je izvršilno sodišče pravilno ustavilo izvršilni postopek.
URS člen 72, 72/3. ZPP člen 8, 214, 214/5, 279a. ZVO člen 5, 9, 10, 17. OZ člen 133. ZBPP člen 26. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – prekomerne imisije – pravica do zdravega življenjskega okolja – poseg v osebnostne pravice – pravno priznana škoda – dokazni standard – vzročna zveza – mejni prag zadostne verjetnosti – prepričanje – prosta presoja dokazov – dokazi in izvajanje dokazov – splošno znana dejstva
Imisije kot del življenja v urbanem okolju so res splošno znano dejstvo. Vendar škodo lahko pomenijo le prekomerne imisije, torej tiste, ki presegajo običajno, še dopustno raven, kar pa je treba dokazati. Sodišče ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem, da bi lahko samo ugotovilo, ali so bile prekoračene mejne vrednosti hrupa in vibracij. Pri dokazovanju tega, da so bile imisije prekomerne, si ni mogoče pomagati z „mejnim pragom zadostne verjetnosti“, pač pa je treba to dokazati s stopnjo prepričanja.
Če je za ugotavljanje nekega dejstva primeren dokaz samo dokaz z izvedencem, to ni v nasprotju z načelom proste presoje dokazov.
ZZZPB člen 14, 31, 31/1, 31/5. ZDR člen 118, 118/2.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – rok za uveljavitev pravice
Tožnik, ki mu je delovno razmerje na podlagi sodne poravnave z dne 7. 10. 2008, sklenjene v delovnem sporu zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, prenehalo 7. 2. 2008, se je pri Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba prijavil šele dan po sklenjeni sodni poravnavi, ko je vložil tudi zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Pri zavodu se je prijavil prepozno, po poteku 30-dnevnega materialnega prekluzivnega roka za prijavo, ki teče od prenehanja obveznega zavarovanja (7. 2. 2008), s čimer je izgubil pravico do denarnega nadomestila.
invalidnost - nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti
Tožnica kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti, ki ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje določenega dela vsaj s polovico polnega delovnega časa, ima, ker je izgubila delo brez svoje volje ali krive, pravico do povečane delne invalidske pokojnine za 40 %, nima pa pravice do nadomestila za invalidnost, zato je njen tožbeni zahtevek, da se ji poleg povečane delne invalidske pokojnine prizna tudi nadomestilo za invalidnost, neutemeljen.
OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 7, 7/1, 204, 204/1, 212.
ugovor slabega pravdanja – intervencijski učinek – obvestitev drugega o pravdi – neupravičena pridobitev – predpostavke verzijskega zahtevka – dokazi in izvajanje dokazov – substanciran dokaz – izvedba nepredlaganega dokaza – absolutna bistvena kršitev postopka
Ugovor slabega pravdanja preprečuje neposredno učinkovanje sodbe, izdane v prvi pravdi proti tretjemu, vendar zgolj pod pogojem, da v drugi pravdi tretji poda konkretne ugovore, ki bi v prvi pravdi pripeljali do drugačne odločitve.
Izvedba dokaza, ki ga ni predlagala nobena izmed strank, sama po sebi ne predstavlja bistvene kršitve postopka. Le-ta je podana, če je na podlagi takšnega dokaza ugotovljeno kakšno pravnorelevantno dejstvo.
Ker toženec v obdobju, ko je bila sanacija strehe dejansko opravljena in izstavljen in plačan račun za popravilo, ni bil več lastnik stanovanja, toženec ni bil obogaten s tem, ko je tožeča stranka založila strošek popravila strehe.
solidarna odgovornost zakoncev – obveznosti iz naslova skupnega premoženja – delež na skupnem premoženju – skupno premoženje – obveznosti, ki jih zakonec prevzame v času trajanja zakonske zveze – odplačevanje kredita – stroški stanovanja
Dolg iz naslova kredita bremeni oba zakonca solidarno, če je bil najet v korist obeh zakoncev in vložen v skupno premoženje oziroma namenjen zadovoljevanju tekočih potreb družine. Če je eden od zakoncev moral po razvezi njune zakonske zaveze odplačevati kredit, lahko od drugega zakonca zahteva sorazmerno povrnitev plačanega po tretjem odstavku 56. člena ZZZDR.
Dolžnost lastnika stanovanja je, da obvesti upravnika o številu oseb, ki uporabljajo stanovanje. V konkretnem primeru sta bili obe pravdni stranki lastnika stanovanja, zaradi česar sta obe imeli dolžnost in tudi možnost obvestiti upravnika o spremembi števila uporabnikov. Navedeno pomeni, da gre tudi tožniku očitek opustitve dolžnostnega ravnanja, zaradi česar po oceni pritožbenega sodišča toženka, ki v stanovanju v mesecu aprilu ni več živela, ni dolžna kriti prikrajšanja, ki ga je utrpel tožnik s tem, ko je poravnal stroške, ki so bili odmerjeni za več oseb, kot jih je dejansko živelo v stanovanju.
dokazni standard – verjetnost dejstev za izdajo procesnega sklepa – sklep o prekinitvi postopka
Dopustno je, da so dejstva, na katerih temelji sklep procesne narave, ugotovljena z nižjo stopnjo verjetnosti, kot je potrebna za ugotovitev dejstev, na katerih temelji meritorna odločba.
Z izplačilom odškodnine, ki jo je tožeča stranka izplačala svojemu zavarovancu na podlagi avtomobilskega kaska, je tožeča stranka vstopila v zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Položaj tožeče stranke je v razmerju do povzročitelja škode oziroma do tožene stranke kot zavarovalnice iz naslova zavarovanja odgovornosti torej enak kot je bil pred tem položaj samega zavarovanca tožeče stranke. Položaj povzročitelja škode se zato ne more poslabšati zaradi tega, ker je v položaj oškodovanca vstopila tožeča stranka iz naslova subrogacije.
Datum izplačila zavarovalnine s strani tožeče stranke svojemu zavarovancu ne more biti odločilen za pričetek teka zastaralnega roka zoper povzročitelja škode oziroma toženo stranko kot zavarovalnico, pri kateri je bila zavarovana njegova odgovornost. Za zastaranje odškodninske terjatve zavarovanca tožeče stranke zoper zavarovanca tožene stranke je potrebno upoštevati določbo 1. odst. 352. člena OZ, ki določa triletni zastaralni rok, od kar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.
Pri dovolitvi zaznambe izvršbe in vknjižbi hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi ni odločilno, ali je terjatev plačana. Če bo sklep o izvršbi razveljavljen ali spremenjen, bo uradoma dovoljen izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
Ob fikciji, da gre pri tožencu in toženki za enotno pravdno stranko (nujna enotna sospornika), je zgrešeno stališče sodišča prve stopnje o posledicah nepravočasnega odgovora na tožbo toženke.
Ni razloga, da bi določbe ZKZ o sklepanju pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč razlagali drugače kot tako, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe.
Že sklenjena pogodba med tožnikom in tožencem (zaradi nepredlagane odobritve) ni veljavno sklenjena. In ker ni veljavno sklenjena, tožnik tudi nima materialnopravnega upravičenja, na podlagi katerega bi lahko uveljavljal ugotovitev ničnosti med tožencema sklenjene pogodbe (veljavnost tega pravnega posla je odvisna od odobritve upravnega organa), še manj pa je upravičen zahtevati sklenitev pogodbe s tožencem z navedeno vsebino.
spor majhne vrednosti – subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov – odgovornost najemnikov - upravljanje večstanovanjske stavbe – notifikacijska dolžnost lastnika stanovanja
Da bi se tožeča stranka lahko uspešno sklicevala na subsidiarno odgovornost tožene stranke, bi morala predhodno izkazati, da je neuspešno uveljavljala plačilo vtoževanih računov od uporabnikov stanovanj – to je najemnikov.
Etažni lastnik je skladno s 6. odstavkom 24. člena SZ-1 dolžan obvestiti upravnika oziroma upravičenca do kritja obratovalnih stroškov o sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe. Z navedenim obvestilom si etažni lastnik zagotovi ugodnejši položaj v razmerju do upravnika, saj je v tem primeru podana le njegova subisidiarna odgovornost za kritje obratovalnih stroškov. V kolikor svoje notifikacijske dolžnosti ne opravi, pa je njegova odgovornost neomejena.
Če je izvršilno sodišče ugovor zavrglo kot prepozen, tožba na nedopustnost izvršbe ni dopustna.
Razširitev tožbenega zahtevka na ugotovitev, da toženka ni lastnica terjatve po sodbi, ni dopustna, saj je v sporih zaradi nedopustnosti izvršbe mogoče uveljavljati s tožbo le zahtevek, ki meri zoper samo izvršbo, ne pa zoper izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba. Četudi bi prvo sodišče dovolilo spremembo tožbe, pa bi bilo treba zahtevek zavreči, saj je v skladu z določbo 181. člena ZPP mogoče z ugotovitveno tožbo zahtevati le ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja, ne pa tudi ugotovitev (ne)obstoja določenega dejstva, kar je vsebina razširjenega zahtevka. Sodišče namreč sprejme v sodni izrek le ugotovitev o pravni posledici, ki izvira iz ugotovljenega dejanskega stanja, dejstva pa so del tožbene podlage.
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je posledično potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh. Čim pa se ugotovi, da je stranka v pravdi propadla, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka.
ZSKZ člen 14, 14/1, 16. ZKZ -1 člen 41, 41/1, 148, 148/1, 148/1-2.
vknjižba lastninske pravice – lastninjenje – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Res je pritožnica po 1. odst. 14. člena ZSKZ z dnem uveljavitve tega zakona postala lastnica kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini, ki se niso lastninili po drugih predpisih, vendar to ne pomeni, da se lastninska pravica pritožnice v teh primerih vpisuje v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.
ZDSS-1 člen 7, 58, 63. ZPIZ 1- člen 7, 7/1, 25, 258. ZMEPIZ člen 45, 46, 47, 48, 49, 68. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
lastnost zavarovanca – delovno razmerje
Ker se delovno razmerje in s tem lastnost zavarovanca v primerih, kadar je za osebe plačan prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dokazuje s pogodbo o zaposlitvi, dokazilom o rednem izplačevanju plače ali z dokazilom o plačanih prispevkih, tožnik, čeprav je predložil pogodbo o zaposlitvi, ni dokazal obstoja delovnega razmerja, ker ni dokazal, da so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma je sam zatrjeval, da prispevki niso bili plačani.
napotitev na pravdo – vpisani podatki v zemljiški knjigi – sprememba zemljiškoknjižnih podatkov
V primeru nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, je manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga. Zemljiška knjiga je uradna evidenca nepremičnin, zato je pritožnica tista, ki bo s pomočjo pravdnega postopka morala doseči spremembo zemljiškoknjižnih podatkov tako, da bodo skladni z dejanskim lastništvom, ki ga zatrjuje. Po naravi stvari to lahko stori le ona, ker ima samo ona interes za spremembo zemljiškoknjižnih podatkov in ker negativnih dejstev (da zapustnik ni lastnik) sodediči ne morejo dokazovati.
neupravičena obogatitev – pogodba o pristopku k dolgu – neveljavnost pogodbe o pristopu k dolgu – prenehanje terjatve upnika
Res sicer citirana zamudna sodba ugotavlja le neveljavnost pogodbe o pristopu k dolgu z dne 21. 1. 1997, vendar pa ker se sporazum glede same terjatve v celoti
sklicuje na pogodbo o pristopu k dolgu (iz sporazuma izhaja, da na osnovi pogodbe o pristopu k dolgu z dne 21. 1. 1997 obstoji terjatev upnika nasproti dolžnikoma v skupni višini 21.014.551,20 SIT s pripadki) in ker je navedena pogodba tudi sestavni del sporazuma, je po presoji pritožbenega sodišča treba šteti, da zaradi ugotovljene neveljavnosti pogodbe o pristopu k dolgu ne obstoji tudi terjatev, ki izhaja iz sporazuma.
regresni zahtevek – povračilni zahtevek - sozavarovana oseba – premija za povečano nevarnost – zakonita suborgacija
Ker dodatna premija za povečano nevarnost, določena z zavarovalnimi pogoji, ni bila plačana, ima tožnica na podlagi 4. odst. 7. čl. ZOZP pravico uveljavljati povračilo dela izplačane odškodnine, skupaj z obrestmi in stroški, v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana zaradi povečane nevarnosti. Tožničin zahtevek je regresni zahtevek in ne za zahtevek, ki temelji na subrogaciji.