Tožeča stranka bi imela skladno s 6. odst. 24. čl. SZ-1 pravico terjati plačilo porabljene vode neposredno od lastnika (tožena stranka - najemodajalec), če je ta ne bi obvestil o sklenitvi ali spremembi najemnika, vendar le za tisto stanovanje oziroma najem, pri katerem je do sprememb prišlo.
pogodba o delu – podjemna pogodba – odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev – pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika
Ker tožeča stranka celo sama trdi, da dodatnih zaščitnih ukrepov ni bila dolžna izvajati, in je torej za, s strani tožene stranke zatrjevane kršitve vedela, njena odgovornost za (morebiti) nepravilno izvedbo dela ne preneha, pa čeprav je tožena stranka na to ni izrecno opozorila.
Zden člen 78. Zden-B člen 20, 27. ZOR člen 277, 277/1, 324, 324/1. ZPP člen 337, 337/1.
novo najdeno premoženje - izbira odvetnika - malomarnost - odškodninska odgovornost - začasni skrbnik denacionaliziranega premoženja - dopolnilna denacionalizacijska odločba - dedovanje - prehod zapuščine na dediče - nezmožnost izpolnitve - generična stvar - zamuda s plačilom
Pravilen je zaključek, da toženec ni ravnal z zadostno skrbnostjo, ko je kupnino od prodanih obveznic izplačal le Š.E., čeprav zapuščinski postopek po pokojni K.M. o tem novo najdenem premoženju takrat še ni bil zaključen. Dejstvo, da je toženec pri tem poiskal pomoč odvetnika, ga malomarnosti ne more odvezati. Odgovoren je vsaj za izbiro odvetnika.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve – nujni postopek – pogoji za zdravljenje brez privolitve
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri O. podana duševna motnja paranoidna shizofrenija in da v sedanjem stanju bolezni ogroža svoje življenje (možnost samomora), in življenje drugih, ker nima kontrole impulzov (možna heteroagresija), zato je pravilno zaključilo, da so podani zakonski pogoji za zdravljenje imenovanega v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve.
izjava o premoženjskem stanju - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks – nepopolna vloga odvetnika
V skladu z 2. odstavkom 12. člena ZST-1 mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Ob ugotovitvi, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je vložil odvetnik, ni bil popoln, je odločitev sodišča, ki je predlog zavrglo, ne da bi pritožnico (oziroma njeno pooblaščenko) pozvalo na dopolnitev, pravilna.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066010
ZVCP-1 člen 235, 235/5.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – vožnja motornega vozila – osnovni poklic
Le storilcu, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, ki ni storil prekrška, za katerega je predpisanih osemnajst kazenskih točk s katerokoli od kategorij, ali ki s kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, ni dosegel oziroma presegel tretjine kazenskih točk, se lahko ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije motornih vozil, s katerim opravlja osnovni poklic.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-3,14. ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-8, 13, 13/1. ZPP člen 319, 319/2.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks v zapuščinskem postopku – učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Tako po prej veljavnem ZST kot po sedaj veljavnem ZST-1 taksna obveznost v zapuščinskem postopku nastane ob zaključku zapuščinske obravnave. Ker je dedič predlog za oprostitev vložil kasneje, sklep o morebitni oprostitvi pa učinkuje le od dneva, ko je vložen predlog za oprostitev in velja za taksne obveznosti, ki so nastale tega dne ali kasneje, je tak predlog potrebno zavrniti, saj je taksna obveznost nastala pred vložitvijo predloga, oprostitve za nazaj pa zakon ne dopušča.
Sodišče lahko zavrne dokaz, če pojasni, zakaj. Sodišče prve stopnje je iz predloženih skic in mapnih kopij ugotovilo, kje poteka vpisana služnostna pravica, ostalih pravic pa tožeča stranka ni dokazala. Če ni dokazane služnostne pravice več, kot je vpisana v zemljiški knjigi in izhaja iz predloženih skic in mapnih kopij, je res ogled pravno nepomemben dokaz. Le če bi tožnik dokazal, da je priposestvoval to pravico, bi bil lahko ob takem dejanskem stanju ogled potreben dokaz.
povrnitev škode – odškodninska odgovornost delodajalca – delovna nesreča – kršitev ukrepov iz varstva pri delu
Tožena stranka je opustila dolžno ravnanje, s katerim bi se izognila tveganju za delovno nesrečo, do katere je v obravnavanem primeru prišlo. S tem je kot delodajalec kršila ukrepe iz varstva pri delu, ki ji jih nalagata 5. in 6. člen ZVZD.
Po 351. členu OZ pa terjatev zakupnine (najema), ne glede na to, ali se plačuje občasno ali v enkratnem skupnem znesku, zastara v treh letih. Navedena specialna določba OZ, torej izključuje določbe OZ o enoletnem zastaranju določenih terjatev.
Zgolj dejstvo, da se dedič na delni sklep o dedovanju ni pravočasno pritožil oziroma da je ta pravnomočen, še ne pomeni, da je dedič priznal obstoj oporoke in da posledično zapuščinsko sodišče ni dolžno upoštevati njegovih drugih ugovorov v zvezi z obstojem ali veljavnostjo oporoke.
URS člen 14, 33, 54, 54/2. ZD člen 4, 4/2, 137, 137/2, 138, 138/1. 214. ODZ paragraf 166, 538, 551, 754. ZDen člen 78, 78/2, 80, 80/1, 80/2. ZPP člen 337.
enakopravnost pri dedovanju - odpoved neuvedenemu dedovanju - dedna izjava - nepreklicnost dedne izjave - odstop dedne pravice po ODZ
Sodišče je pravilno upoštevalo 1. odstavek 138. člena ZD, ki šteje dedno izjavo za nepreklicno. To pomeni, da izjava iz leta 2007 ni mogla preklicati prejšnje dedne izjave iz leta 2004.
sejnina za korespondenčno sejo – korespondenčna seja – nadzorni svet – odstopna izjava člana nadzornega sveta – učinki nasproti družbi
V primerih, ko je sejnina izrecno določena tudi za korenspondenčno sejo, je ta v praksi praviloma določena v nižjem procentu, kot sejnina, določena za redne seje.
Prvostopno sodišče je pravilno razložilo pravno naravo in učinke odstopne izjave. Ta nedvomno predstavlja izraz volje posameznega člana, da ni več pripravljen opravljati tovrstne funkcije, in ima konstitutivne učinke. Opravljanje funkcije člana nadzornega sveta je strogo osebno. Začetek opravljanja le-te je povezan s sprejemom funkcije in ne le z izvolitvijo. Če član nadzornega sveta poda odstopno izjavo in v njej navede, da ne želi več opravljati te funkcije, se šteje, da mu je ta prenehala takoj, ko uprava prejme odstopno izjavo.
stranka zapuščinskega postopka – pravica do pritožbe
Ker pritožnik ni dedič, niti ne uveljavlja kakšne pravice iz zapuščine, ni stranka zapuščinskega postopka (pritožnik zatrjuje originarno pridobitev lastninske pravice na zapustničinih nepremičninah z vlaganji oziroma pogodbeno podlago – vlaganja v sporazumu z zapustnico).
denacionalizacija – odškodnina zaradi vrnitve odplačno pridobljene nepremičnine – zavezanec za vrnitev
Ker je dejstvo, da je predlagatelj zavezanec (iz katerega sredstev se je vrnila po določbah ZDen navedena nepremičnina), ugotovljeno s pravnomočno in dokončno upravno odločbo (pravilnost in zakonitost le-te ne more biti predmet presoje v tem postopku – nasprotno stališče pritožnice je zgrešeno), je ob nespornem dejstvu odplačne pridobitve izpodbijan vmesni sklep pravilen v dejanskem in materialnopravnem pogledu.
udeleženec v zemljiškoknjižnem postopku – pravni interes za udeležbo v postopku – dejanski interes
Pritožnik ni predlagatelj, ni oseba, v katere korist je bil predlagan vpis, ni oseba, v katere breme je bil predlagan vpis (nasprotni udeleženec), niti ni oseba, katere pravni interes bi utegnil biti z vpisom prizadet oziroma tega ne zatrjuje (niti v ugovoru niti v pritožbi) – iz „Služnostne pogodbe“, temelja predlaganih vpisov, izhaja, da je pritožnik investitor in „služnostni zavezanec“ (!?) in njegov dejanski (ne pa tudi pravni) interes za izvršitev predlaganih vpisov. Lastnosti udeleženca v nasprotju z zakonom pritožniku ne more podeliti sodišče prve stopnje (zemljiškoknjižna sodnica) z obravnavanjem njegovega ugovora in odločitvijo o njem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053314
ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 7, 212, 215, 339, 339/2, 339/2-14.
skupno premoženje zakoncev – premoženje, pridobljeno po razvezi zakonske zveze – posebno premoženje – delež na skupnem premoženju – nasprotje v izreku sodbe – določitev solastnih deležev ob delitvi skupnega premoženja - prispevek k nastanku skupnega premoženja
Tudi stanovanje, ki je bilo kupljeno po razvezi zakonske zveze, predstavlja skupno premoženje bivših zakoncev, če je bilo kupljeno z denarjem, ki izvira iz skupnega pridobivanja v času zakonske zveze.
Ker gre za materialno pravno neveljavnost vknjižbe (ni izpolnjen zakonski pogoj za njeno dovolitev - odobritev pravnega posla, ki je predstavljal podlago za sporni vpis, s strani pristojnega upravnega organa), z zemljiškoknjižnim predlogom ni mogoče doseči izbrisa zemljiškoknjižnega vpisa, saj ne obstaja z ZZK-1 predviden naslov za njegov izbris.
Sodišče prve stopnje je v dejansko podlago svoje odločitve o višini odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti zdravljenja sprejelo pridobljeno izvedensko mnenje.
Iz njega sicer izhaja ugotovitev o tožničinih predhodnih obolenjih vendar je pravilno zaključiti, da je izvedenec v obseg opisanih tožničinih težav, zajel le tiste, ki so izhajale iz utrpele poškodb.
OZ člen 376, 1060. ZOR člen 16, 154, 154/2, 173, 174, 174/1. ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/1, 7/2, 154, 154/1, 165, 212, 286, 338, 338/1, 339, 339/1, 350, 350/1, 350/2, 353, 358, 358-5, 362, 362/2. ZVD člen 47. ZVZD člen 33, 33/2, 66.
nevarna dejavnost - nevarna stvar - viličar - razkladanje - objektivna ali krivdna odgovornost - soprispevek
Kot nevarno dejavnost je dopustno opredeliti tudi nevaren način transporta z viličarjem.
V sistemu odškodninske obveznosti je sicer uveljavljena primarna vloga krivdne odgovornosti, ki poudarja izjemno uporabo določil objektivne odgovornosti. Sodišče je tako zavezano najprej preveriti, ali so podani elementi prve. Vendar bi bilo v nasprotju z načelom prepovedi povzročanja škode (16. člen ZOR), če bi se odvzelo pravno varstvo oškodovancu zgolj zato, ker ni pravočasno in zadosti opredelil nedopustnega ravnanja kot elementa krivdne odgovornosti, čeprav njegove pravočasne trditve zadoščajo za uporabo določil o objektivni odgovornosti.
Kršitev pravil varnega dela, ki se nanaša na opustitev skrbnosti, predstavlja tudi merilo protipravnosti škodljivega dejstva (opustitve), ki zajema oškodovančevo trditveno in dokazno breme.
Delavec ima pravico in ne dolžnost naloženo mu nevarno delo odkloniti.
Z opustitvijo odklonitve delodajalec ni razbremenjen, če je bilo delavcu naročeno, da delo opravi na nedovoljen način. Dolžnost delavca, da tudi sam prispeva k varnemu delu je pravilno razlagati le v okviru upoštevanja danih navodil in razpoložljivih varnostnih ukrepov. Kolikor pride do poškodovanja zaradi spoštovanja neustreznih delodajalčevih navodil o načinu izvedbe del, nosi odgovornost izključno delodajalec. Drugačna razlaga bi spodbudila delodajalce, da preložijo svoje breme varne izvedbe dela na delavca.