ZPP člen 154, 163, 163/4, 163/6. OZ člen 154, 179, 964/1, 965/1. ZVCP člen 25.
odločitev o stroških postopka v sodbi - pravica do povračila stroškov - odločitev o glavni stvari - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Prvo sodišče bi moralo o pravdnih stroških odločiti v sodbi in ne s posebnim sklepom. O zahtevi za povrnitev stroškov namreč sodišče odloči v sodbi ali meritornem sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (4. odstavek 163. člena ZPP). S posebnim sklepom o stroških lahko odloči le med postopkom, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari (6. odstavek 163. člena ZPP).
tožba na ničnost vpisa kapitalske družbe – ničnost vpisa osnovnega kapitala – ničnost vpisa osnovnega vložka
Odločitev o vpisu ustanovitve kapitalske družbe, katere ničnost uveljavljajo tožeče stranke s tožbo, je v bistvu sklop odločitev o vpisu različnih podatkov v sodni register. Iz navedenega sledi, da sodišče ne more ločeno obravnavati zahtevke tožnikov na ugotovitev ničnosti osnovnega kapitala (prvi zahtevek) in ničnosti osnovnega vložka (drugi zahtevek) od zahtevka na ugotovitev ničnosti tožene stranke.
ZPP člen 111, 111/1, 280, 280/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pravočasno vabljenje strank na narok – priprava na glavno obravnavo - štetje rokov – možnost obravnavanja pred sodiščem
Stranki mora za pripravo na glavno obravnavo ostati najmanj 15 dni. Rok se šteje po pravilih iz 111. čl. ZPP, kar pomeni, da se dan prejema vabila ne všteva v rok, temveč rok teče od naslednjega dne.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – veriženje pogodb
Dejstvo, da sta tožnici zaradi povečanega obsega dela (kar je tožena stranka dokazala) sklenili več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas znotraj zakonskega okvira, ne pomeni, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene nezakonito.
Toženka je upravičena terjati od tožnika le tolikšen znesek preživnine, ki ga tožnik zmore plačevati brez škode za lastno preživljanje. Toženka je tudi sama dolžna pridobiti določena sredstva za svoje preživljanje. Čeprav nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlena, pa to še ne pomeni, da si toženka ni dolžna poiskati vsaj priložnostnega oziroma občasnega honorarnega dela ter s tem pridobiti dela potrebnih sredstev za preživljanje.
Otrokova preživninska obveznost do staršev je subsidiarna, vendar pa so v primeru, ko zakonec (preživninski upravičenec) od svojega bivšega zakonca (preživninskega zavezanca) ne more iztožiti tolikšne preživnine, ki bi zadoščala za njegovo preživljanje, tudi otroci dolžni prispevati k njegovemu preživljanju, ob obstoju predpisanih pogojev (1. odstavek 124. člena ZZZDR).
Materialnopravno napačno je izhodišče sodišča prve stopnje, ki je pri odločanju o višini preživnine izhajalo tudi iz primerjave z zneskom minimalnega dohodka in zneskom povprečne neto pokojnine v marcu 2009. Za takšno primerjavo ni nobene podlage glede na določbe 82.a člena ZZZDR.
URS člen 23, 26. EKČP člen 6, 13. OZ člen 179. ZVPSBNO člen 28.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v nerazumnem roku - pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - uporaba ZVPSBNO - uporaba EKČP
Pri presoji odškodninske odgovornosti za tožnikovo škodo je treba upoštevati, da je škoda nastala pred 1. 1. 2007, zato se v tem primeru ne uporablja ZVPSBNO, ampak splošna pravila odškodninskega prava. Tako OZ v 179. členu, kot prejšnji ZOR v 200. členu, taksativno naštevata oblike nepremoženjske škode, za katere oškodovancu pripada denarna odškodnina.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-7, 86, 161, 161/3, 161/3-3.
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico - vpis v zemljiško knjigo - zaznamba sklepa o izvršbi - vknjižba zastavne pravice - pravnomočnost sklepa o zavarovanju
Ker sklep o zavarovanju nedenarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, ko ga je prejelo zemljiškoknjižno sodišče zaradi vknjižbe, še ni bil pravnomočen, vknjižbe zastavne pravice sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti.
odvrnitev škode od drugega – povzročitev škodne nevarnosti – zavarovanje odgovornosti
Na določbe 3. odst. 161. člena ZOR se ne more sklicevati tisti, ki je sam povzročil nevarno situacijo oz. nevarnost nastanka škode. Njega tudi ni mogoče šteti za tretjega iz 4. odstavka 178. člena ZOR.
Obvezno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo lastnik vozila (voznik) z uporabo vozila povzroči tretjim osebam, ne krije škode, ki jo utrpijo oškodovanci v primerih iz 3. odstavka 161. člena ZOR, in tudi ne škode od nevarne dejavnosti.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – načelo vrstnega reda
Pravilnosti izdane začasne odredbe in zatrjevanih napak v pravdni zadevi P 14/2003 ter izvršilnem postopku pod In 07/23, s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni dopustno presojati. Zemljiškoknjižni postopek je formalen postopek, saj v njem sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.
Posledica načela vrstnega reda kot procesnega pravila je, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v postopku, ki je bil začet prej.
ZZK-1, člen 40, 40/6, 46, 125, 132, 132-1, 132-2, 151, 154, 154/2, 158, 158/2, 158/2-1, 159, 159/2. URS člen 25.
odločanje po uradni dolžnosti – pravica do pravnega sredstva – sklep o zavrnitvi vpisa – vročanje – nedovoljen ugovor
Sklep o odločitvi, da se vpis, o katerem se odloča po uradni dolžnosti ne opravi, se vroča le organu, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Osebi, v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti (v predmetni zadevi dedič), se tak sklep ne vroča in zato nima pravice do ugovora.
Z odvzemom pravice do ugovora se dediču ne jemlje ustavno zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije), saj lahko učinkovito brani in varuje svoje interese na drug način. Upoštevaje določbo 125. člena ZZK-1 lahko namreč zemljiškoknjižno sodišče, v primerih, ko sicer odloča po uradni dolžnosti, odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga.
Tožbeni zahtevek se glasi na ugotovitev, da je izvršba na avto tožnika, dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. I 359/2006, nedopustna. Z ustavitvijo (izvršilnega) postopka so razveljavljena opravljena izvršitvena dejanja. Tožnikov pravovarstveni interes je zato odpadel.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka se je na kršitev načela dispozitivnosti sklicevala šele v pritožbi, čeprav bi kršitev lahko uveljavljala do konca glavne obravnave, pri tem pa ni izkazala, da kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, zato pritožbeno sodišče kršitve ne more upoštevati.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje nepremičnine – zunajknjižno priposestvovanje – dobra vera – dobrovernost – slaba vera – opravičljiva zmota – običajna skrbnost v pravnem prometu
Posestnik nepremičnine, ki ve, da ni vknjižen v zemljiško knjigo, ki ve, da nobeden od njegovih “pravnih prednikov“ ni vknjižen v zemljiško knjigo, ki sicer razpolaga z verigo pogodb, ki pa ni popolna, in ki nima nobene predstave o tem, kako naj bi prvi prodajalec v verigi pogodb, s katero razpolaga, postal lastnik nepremičnine, ni dobroveren.
Edino razveza zakonske zveze ima za zakonca lahko takšne posledice, da opravičuje poseg tudi v samostojnost in celovitost poslovnega deleža.
Določbe ZZZDR o skupnem premoženju in njegovi delitvi je treba razumeti tako, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, saj je posledica celovite presoje razmerij med zakoncema. Ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče, zato je tudi pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju in delitvi le-tega treba upoštevati vse premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom je dopustno zahtevati, da sodišče v izreku sodbe odloči o tistem, o čemer bi sicer moralo odločiti kot o predhodnem vprašanju. Pravno razmerje je prejudicialno le, če bi bila odločitev sodišča v primeru, ko to pravno razmerje obstaja, drugačna, kot bi bila v primeru, ko to pravno razmerje ne obstaja.
dokazna ocena - prosta presoja dokazov – dokazna sredstva
Čeprav je stranka dokaz (izpisek prometa na svojem računu) predložila v podkrepitev točno določenega dejstva (da je denar za posojilo pravnemu predniku tožencev imela, saj so se slednji branili tudi z ugovorom, da ni bilo tako), ni mogoče pričakovati, da bi sodišče ob vpogledu v predloženo listino namenoma prezrlo podatke, ki so v odločilnem nasprotju s siceršnjo izpovedbo tožnice v njenem bistvenem delu.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059199
OZ člen 239, 239/1. ZIZ člen 167, 170. ZZK-1 člen 5, 10. SPZ člen 49.
odškodninska odgovornost odvetnika – vzročna zveza – nedopustnost izvršbe – ugovor tretjega – zaznamba sklepa o izvršbi – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – opustitev vpisa v zemljiško knjigo
Tožnica, ki je ob zaznambi izvršbe in vknjižbi zastavne pravice razpolagala s pogodbo, ki vsebuje zavezovalni in razpolagalni pravni posel, ni bila pa vknjižena kot lastnica stanovanja, s pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe, s katero je poseženo na to stanovanje, ne bi uspela; zato ni upravičena do odškodnine zaradi ravnanja odvetnika, ki tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe ni vložil.
Pravna kvalifikacija tožbenega zahtevka je naloga sodišča. Sodišče sme zavrniti zahtevek šele, če ugotovi, da ni utemeljen po nobeni od pravnih norm, in ne že, če ugotovi, da ni utemeljen z vidika pravnih norm, na katere se sklicujejo stranke. Sklicevanje tožeče stranke na kupno pogodbo (v razmerju do tožene stranke) zato ne more biti ovira, da sodišče ni glede presoje konkretno zatrjevanih in ugotovljenih dejstev uporabilo druge pravne podlage.