neupravičena obogatitev – obstoj veljavne pravne podlage – prejem koristi brez pravne podlage
Če je tožena stranka res prejemala več toplotne energije od plačane in s pogodbo dogovorjene, za ta presežek ni bilo veljavne pravne podlage, kar pomeni, da je bila neupravičeno obogatena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0059197
ZPP člen 196, 316. SPZ člen 222, 223.
prenehanje služnosti – solastnina – solastniki gospodujočega zemljišča - enotno sosporništvo – sodba na podlagi pripoznave – pripoznava zahtevka – izjava o priznanju zahtevka - učinek pravdnih dejanj sospornikov
V pravdi zaradi prenehanja služnostne pravice so solastniki gospodujočega zemljišča nujni in enotni sosporniki. Ker dva od njih priznanje utemeljenosti tožbenega zahtevka pogojujeta z ustanovitvijo nove služnostne pravice, njuna izjava o priznanju zahtevka ni izrecna in brezpogojna, kakršna bi morala biti, glede na to, da je posledica te izjave odločitev z učinkom pravnomočnosti. Ker enotni sosporniki lahko le vsi skupaj učinkovito pripoznajo zahtevek, pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave niso podani.
2. odstavek 636. člena ZGD-1 v zvezi s 592. členom ZGD-1 govori o nezapadlih, negotovih in pogojnih terjatvah, ki torej ob nastopu pravnih posledic delitve glede na naravo teh terjatev še ne obstajajo in niso iztožljive. Za te terjatve ne velja režim solidarne odgovornosti vseh pri delitvi udeleženih družb iz 1. odstavka 636. člena ZGD-1, pač pa zanje odgovarja le tista družba, na katero je taka terjatev prenešena. Prav zato, ker je višina jamstvenih sredstev za poplačilo upnika v taki situaciji lahko nižja od sredstev (prenosne) družbe pred delitvijo, zakon zaradi delitve določa domnevo ogroženosti izpolnitve upnikove terjatve.
solastnina – upravičenja solastnika – posest in uporaba stvari v solastnini – delitev solastnine – dogovor solastnikov o načinu delitve stvari v solastnini – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – načini pridobitve – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis v zemljiško knjigo – dogovor solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini – učinki dogovora med solastniki – ustvarjanje obveznosti za pogodbenike – univerzalno pravno nasledstvo – zaupanje v zemljiško knjigo – varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika in skupnega lastnika
Med solastniki sklenjen dogovor o razdelitvi posesti in uporabe nepremičnine uživa pravno varstvo po določbi 100. člen SPZ ter zavezuje tako pogodbenike, kot tudi njihove univerzalne pravne naslednike.
Univerzalnega pravnega naslednika že po naravi stvari ni mogoče šteti kot tretjega, na katerega bi se lahko raztezalo načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0058946
ZPP člen 157, 190, 190/1, 190/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZD člen 130, 142. OZ člen 350.
dvojna prodaja – izbrisna tožba – odtujitev stvari med pravdo – pravni interes – izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaranje
Tožeča stranka je s tožbo zahtevala sklenitev kupoprodajne pogodbe, zato dejstvo, da je toženka med pravdo prodala stanovanje, ni ovira, da se pravda med strankama dokonča, ob tem, da nova lastnika lahko vstopita v pravdo namesto toženke, če v to privolita pravdni stranki.
Če tožba še ni bila vročena toženi stranki, je v tem stadiju postopka odrek krajevne pristojnosti utemeljen le tedaj, kadar je ob predhodnem preizkusu tožbe kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje.
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1, 147/2, 186, 186/1. ZPP člen 8, 212, 254, 339, 339/2, 339/2-14.
prosta presoja dokazov – pravilo o dokaznem bremenu – izvedenci – postavitev drugega izvedenca
Postavitev drugega izvedenca ZPP dopušča le v primeru, ko je izvedensko mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z izvedenčevim zaslišanjem. V primeru nepopolnosti ali nejasnosti izvedenskega mnenja je potrebno izvedenca dodatno zaslišati; če s tem nejasnosti ali nepopolnosti niso odpravljene, je potrebno postaviti novega izvedenca.
Sodišče mora ugotoviti vsa odločilna dejstva in jih utemeljiti, ni pa potrebno ugotavljati vseh okoliščin, na katere se sklicujejo pravdne stranke. Ugotavljati je potrebno le dejstva, povezana z obstojem odškodninskega razmerja med tožnico in tožencema
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – načelo vrstnega reda
Pravilnosti izdane začasne odredbe in zatrjevanih napak v pravdni zadevi P 14/2003 ter izvršilnem postopku pod In 07/23, s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni dopustno presojati. Zemljiškoknjižni postopek je formalen postopek, saj v njem sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.
Posledica načela vrstnega reda kot procesnega pravila je, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v postopku, ki je bil začet prej.
dvostransko obvezne pogodbe – podjemna pogodba – obveznost naročnika - obveznost plačila – znižanje plačila zaradi napak dela
Zgolj težave v komunikaciji, ki niso vplivale kvaliteto izvedbe programa, kar je glede na dejavnost tudi logično, ne pomenijo, da tožeča stranka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti.
ZZK-1, člen 40, 40/6, 46, 125, 132, 132-1, 132-2, 151, 154, 154/2, 158, 158/2, 158/2-1, 159, 159/2. URS člen 25.
odločanje po uradni dolžnosti – pravica do pravnega sredstva – sklep o zavrnitvi vpisa – vročanje – nedovoljen ugovor
Sklep o odločitvi, da se vpis, o katerem se odloča po uradni dolžnosti ne opravi, se vroča le organu, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Osebi, v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti (v predmetni zadevi dedič), se tak sklep ne vroča in zato nima pravice do ugovora.
Z odvzemom pravice do ugovora se dediču ne jemlje ustavno zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije), saj lahko učinkovito brani in varuje svoje interese na drug način. Upoštevaje določbo 125. člena ZZK-1 lahko namreč zemljiškoknjižno sodišče, v primerih, ko sicer odloča po uradni dolžnosti, odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga.
Tožbeni zahtevek se glasi na ugotovitev, da je izvršba na avto tožnika, dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. I 359/2006, nedopustna. Z ustavitvijo (izvršilnega) postopka so razveljavljena opravljena izvršitvena dejanja. Tožnikov pravovarstveni interes je zato odpadel.
Edino razveza zakonske zveze ima za zakonca lahko takšne posledice, da opravičuje poseg tudi v samostojnost in celovitost poslovnega deleža.
Določbe ZZZDR o skupnem premoženju in njegovi delitvi je treba razumeti tako, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, saj je posledica celovite presoje razmerij med zakoncema. Ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče, zato je tudi pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju in delitvi le-tega treba upoštevati vse premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom je dopustno zahtevati, da sodišče v izreku sodbe odloči o tistem, o čemer bi sicer moralo odločiti kot o predhodnem vprašanju. Pravno razmerje je prejudicialno le, če bi bila odločitev sodišča v primeru, ko to pravno razmerje obstaja, drugačna, kot bi bila v primeru, ko to pravno razmerje ne obstaja.
tožba na ničnost vpisa kapitalske družbe – ničnost vpisa osnovnega kapitala – ničnost vpisa osnovnega vložka
Odločitev o vpisu ustanovitve kapitalske družbe, katere ničnost uveljavljajo tožeče stranke s tožbo, je v bistvu sklop odločitev o vpisu različnih podatkov v sodni register. Iz navedenega sledi, da sodišče ne more ločeno obravnavati zahtevke tožnikov na ugotovitev ničnosti osnovnega kapitala (prvi zahtevek) in ničnosti osnovnega vložka (drugi zahtevek) od zahtevka na ugotovitev ničnosti tožene stranke.
ZPP člen 111, 111/1, 280, 280/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pravočasno vabljenje strank na narok – priprava na glavno obravnavo - štetje rokov – možnost obravnavanja pred sodiščem
Stranki mora za pripravo na glavno obravnavo ostati najmanj 15 dni. Rok se šteje po pravilih iz 111. čl. ZPP, kar pomeni, da se dan prejema vabila ne všteva v rok, temveč rok teče od naslednjega dne.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek – varstvo solastnika – varstvo na celi stvari
Solastnik ima pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi strani. To pomeni, da je vsak od solastnikov upravičen sam proti osebi, ki zaseda nepremičnino brez pravnega naslova, vložiti tožbo na izselitev oziroma izpraznitev.
Odločitev o plačilu uporabnine za uporabo delno tuje stvari ni mogoča, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. V konkretnem primeru so ti deleži določeni. Tožnik je solastnik nepremičnine do 30/100, toženka pa do 70/100. Ne gre torej za predhodno vprašanje, o katerem še ni bilo odločeno in bi bila zato potrebna prekinitev postopka.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-7, 86, 161, 161/3, 161/3-3.
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico - vpis v zemljiško knjigo - zaznamba sklepa o izvršbi - vknjižba zastavne pravice - pravnomočnost sklepa o zavarovanju
Ker sklep o zavarovanju nedenarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, ko ga je prejelo zemljiškoknjižno sodišče zaradi vknjižbe, še ni bil pravnomočen, vknjižbe zastavne pravice sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti.
odvrnitev škode od drugega – povzročitev škodne nevarnosti – zavarovanje odgovornosti
Na določbe 3. odst. 161. člena ZOR se ne more sklicevati tisti, ki je sam povzročil nevarno situacijo oz. nevarnost nastanka škode. Njega tudi ni mogoče šteti za tretjega iz 4. odstavka 178. člena ZOR.
Obvezno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo lastnik vozila (voznik) z uporabo vozila povzroči tretjim osebam, ne krije škode, ki jo utrpijo oškodovanci v primerih iz 3. odstavka 161. člena ZOR, in tudi ne škode od nevarne dejavnosti.