Ker tožnik, ki je uveljavljal starostno pokojnino od 1. 1. 2010 dalje, ni izkazal verjetnosti, da terjatev obstoji ali da mu bo nastala, saj ne izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje te pravice, poleg tega pa ni izkazal niti nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena zaradi utajevanja, skrivanja ali drugega razpolaganja s premoženjem toženca, saj je toženec javni zavod, ki razpolaga s velikimi sredstvi in za katerega obveznosti jamči tudi RS, je predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve neutemeljen.
ZSDP člen 65, 72, 102, 103, 103/1, 103/2, 103/3. OZ člen 190, 190/3.
otroški dodatek – vrnitev preplačila
Ker je toženec prejemal otroški dodatek v določeni višini mesečno, čeprav do otroškega dodatka v takšni višini za to obdobje ni bil upravičen, ker so bili posredovani neresnični podatki ob vložitvi zahteve za priznanje pravice, in ker je bila izdana dokončna in pravnomočna odločba o spremembi pravice do otroškega dodatka, je toženec dolžan vrniti neupravičeno prejeti znesek otroškega dodatka.
najemna pogodba za določen čas - odpoved najemne pogodbe
24. člen ZPSPP ureja način prenehanja najemne pogodbe v primeru, ko je le-ta sklenjena za nedoločen čas. Zakon v tem delu omogoča posamezni pogodbeni stranki, da z enostranskim upravičenjem doseže prenehanje pogodbenega razmerja v primeru, ko pogodbeni stranki le-tega nista časovno omejili, zaradi česar ima pogodba značaj trajnega razmerja. Materialnopravno zmotno pa je pritožbeno stališče, da gre takšno oblikovalno upravičenje pogodbeni stranki tudi v primeru, ko sta pogodbeni stranki s samo pogodbo izrecno opredelili čas trajanje pogodbenega razmerja.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izterjava denarnih terjatev iz naslova delovnega razmerja - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Prisilno izterjavo navedene terjatve je upnik predlagal na podlagi izvršilnega naslova sodbe Delovnega sodišča v Mariboru, oddelka v Slovenj Gradcu, opr. št. Pd 115/2003 z dne 15.1.2004 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 358/2004 z dne 13.1.2006. Izrek te glasi na ugotovitev, da upniku delovno razmerje pri dolžniku še vedno traja z vsemi pravicami po pogodbi o zaposlitvi z dne 15.10.2001.
V konkretnem primeru izvršilni naslov vsebuje le ugotovitev o trajanju delovnega razmerja v skladu s pravicami po pogodbi, medtem ko obveznosti priznanja, obračuna ali plačila denarne terjatve ne vsebuje. Prav tako v izvršilnem naslovu ni vsebovana vrsta obveznosti, časovni okvir, zneskovna opredelitev.
Edino razveza zakonske zveze ima za zakonca lahko takšne posledice, da opravičuje poseg tudi v samostojnost in celovitost poslovnega deleža.
Določbe ZZZDR o skupnem premoženju in njegovi delitvi je treba razumeti tako, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, saj je posledica celovite presoje razmerij med zakoncema. Ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče, zato je tudi pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju in delitvi le-tega treba upoštevati vse premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom je dopustno zahtevati, da sodišče v izreku sodbe odloči o tistem, o čemer bi sicer moralo odločiti kot o predhodnem vprašanju. Pravno razmerje je prejudicialno le, če bi bila odločitev sodišča v primeru, ko to pravno razmerje obstaja, drugačna, kot bi bila v primeru, ko to pravno razmerje ne obstaja.
vknjižba – dediči - listine, ki so podlaga za vknjižbo – pravnomočna sodna odločba – primerna sodna odločba
Subjektivne meje pravnomočnosti sodbe učinkujejo tudi proti dedičem, ki so univerzalni pravni nasledniki, vendar pa mora biti za vknjižbo izpolnjen nadaljnji (oziroma prvi) pogoj, to je, da je sodba primeren naslov za vknjižbo.
temeljna načela stvarnega prava - zloraba pravice - prepoved zlorabe – pravica do zasebne lastnine – pravica do sodnega varstva – kolizija pravic - nujna pot – nastanek nujne poti – pravnomočnost sodne odločbe
Pogoj, da je sploh mogoče govoriti o zlorabi pravice je, da pride do kolizije dveh „enako močnih“ pravic. Toženec pa pri izvrševanju svoje lastninske pravice ni bil omejen z nikakršno enakovredno tožnikovo pravico.
OZ člen 168, 168/2, 179, 182, 270, 270/1, 285, 285/2.
pravična denarna odškodnina – odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – opeklina – valorizacija odškodninske obveznosti – vštevanje zavarovalnine v znesek odškodnine
Presoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Zmotno je mnenje pritožnika, da za valorizacijo plačanih zneskov odškodnin za nepremoženjsko škodo v OZ ni pravne podlage. Ker sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, ta določba predstavlja pravno podlago za valorizacijo odškodninske obveznosti. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo o tem, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je na podlagi ugotovitve, da je zavarovalno premijo za kolektivno nezgodno zavarovanje plačeval tožnikov delodajalec, izplačano zavarovalnino vštelo v znesek odškodnine.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje nepremičnine – zunajknjižno priposestvovanje – dobra vera – dobrovernost – slaba vera – opravičljiva zmota – običajna skrbnost v pravnem prometu
Posestnik nepremičnine, ki ve, da ni vknjižen v zemljiško knjigo, ki ve, da nobeden od njegovih “pravnih prednikov“ ni vknjižen v zemljiško knjigo, ki sicer razpolaga z verigo pogodb, ki pa ni popolna, in ki nima nobene predstave o tem, kako naj bi prvi prodajalec v verigi pogodb, s katero razpolaga, postal lastnik nepremičnine, ni dobroveren.
URS člen 23, 25, 42, 42/2. ZInvO člen 2, 5. ZDru člen 1, 1/1.
invalidska organizacija – svoboda združevanja – pravica do združevanja – pristop v članstvo – izključitev iz članstva – disciplinska sankcija – postopek izključitve iz društva – pravica do pravnega sredstva
Ne v statutu ne v splošnih pravnih načelih ni podlage za takojšnje odločanje o disciplinski kršitvi. Izrekanje disciplinskih kršitev ima kaznovalni namen. Zato morajo biti pri njihovem izrekanju spoštovana tudi ustavna jamstva iz 29. člena URS.
Sklep o izključitvi iz članstva je odločitev, ki posega v posameznikovo ustavno pravico do združevanja. Odločanje o ustavnih pravicah posameznika narekuje vsakemu organu, ki o tem odloča, dosledno spoštovanje vseh postopkovnih pravil tako pri odločanju o njih kot pri verificiranju sprejetih odločitev. V nasprotnem primeru gre za arbitrarno odločanje, ki pravno ni dopustno.
Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.
Izključna krajevna pristojnost po legi nepremičnine je v 1. odst. 57. čl. ZPP predpisana le za tiste spore, ki izvirajo iz obstoječega najemnega razmerja oziroma so v tesni zvezi z najemnim razmerjem. Ker pa je po navedbah tožeče stranke med pravdnima strankama najemno razmerje že prenehalo, gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve.
URS člen 23, 26. EKČP člen 6, 13. OZ člen 179. ZVPSBNO člen 28.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v nerazumnem roku - pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - uporaba ZVPSBNO - uporaba EKČP
Pri presoji odškodninske odgovornosti za tožnikovo škodo je treba upoštevati, da je škoda nastala pred 1. 1. 2007, zato se v tem primeru ne uporablja ZVPSBNO, ampak splošna pravila odškodninskega prava. Tako OZ v 179. členu, kot prejšnji ZOR v 200. členu, taksativno naštevata oblike nepremoženjske škode, za katere oškodovancu pripada denarna odškodnina.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – načelo vrstnega reda
Pravilnosti izdane začasne odredbe in zatrjevanih napak v pravdni zadevi P 14/2003 ter izvršilnem postopku pod In 07/23, s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni dopustno presojati. Zemljiškoknjižni postopek je formalen postopek, saj v njem sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.
Posledica načela vrstnega reda kot procesnega pravila je, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v postopku, ki je bil začet prej.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – postopek na predlog- upravičen predlagatelj
Zaznamba spora o pridobitvi pravice se lahko pravi le na podlagi predloga tožnika oziroma predlagatelja postopka o pridobitvi pravice, ne pa po uradni dolžnosti.
povračilo stroškov za pogreb – dolg zapuščine – uveljavljaje terjatve v pravdi
Prvostopno sodišče ni imelo nikakršne pravne podlage, da bi v sklepu o dedovanju sodedičem naložilo, da pritožniku povrnejo stroške za pogreb. O povračilu pogrebnih stroškov bi se sodediči sicer v zapuščinskem postopku lahko le dogovorili, sodišče bi pa takšen dedni dogovor povzelo v izrek sklepa o dedovanju. Pogrebni stroški predstavljajo dolg zapuščine, ki je nastal šele po smrti zapustnika.
zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti - zemljiškoknjižno dovolilo - usklajenost zemljiške knjige in zemljiškoknjižnega dovolila – solastnina – etažna lastnina
Ker zemljiškoknjižno dovolilo govori o razpolagi glede stanovanja, zemljiškoknjižno stanje pa izkazuje razdelitev na solastninske deleže, vpis pred izvedbo postopka po ZVEtL ni mogoč.
neupravičena obogatitev – obstoj veljavne pravne podlage – prejem koristi brez pravne podlage
Če je tožena stranka res prejemala več toplotne energije od plačane in s pogodbo dogovorjene, za ta presežek ni bilo veljavne pravne podlage, kar pomeni, da je bila neupravičeno obogatena.
prošnja za preložitev naroka – opravičljiv razlog – bolezen stranke – dokazovanje opravičljivega razloga – dokazovanje z izvedencem – zdravniško opravičilo – popravni sklep – označba sklepa o izvršbi
2. odstavek 115. čl. ZPP poleg opravičila kot pogoj za preložitev zahteva tudi izkazanost opravičljivega razloga. Ta razlog mora stranka izkazati z zdravniškim opravičilom, ki ga sodišče pri zdravniku lahko preveri. Ugotavljanje strankine sposobnosti udeležiti se naroka z izvedencem ne pride v poštev, ker za dokazovanje tega dejstva zakon predvideva bistveno bolj ekonomično sredstvo dokazovanja.