ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/4, 15, 15/2. ZDRS člen 19, 40.
pokojnina – bivši vojaški zavarovanec – izplačilo pokojnine za nazaj
Ker tožnik pravice do pokojnine ni pridobil na podlagi 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ, temveč na podlagi 4. alineje 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ, in ker je državljanstvo RS pridobil po 19. členu ZDRS in ne po 40. členu ZDRS, ni upravičen do izplačila pokojnine za nazaj.
: ZDSS-1 člen 63, 63/1. ZUP člen 260, 261/2, 263, 267.
sodno varstvo
Ker v predsodnem postopku o novi odmeri pokojnine (še) ni bilo odločeno, o takšni tožnikovi zahtevi sodišče iz pravnoformalnih razlogov ne more odločiti.
pritožbena presoja - pravilnost in zakonitost odločbe – čas odločanja – naknadno spremenjene okoliščine
Pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa se presoja po času njegove izdaje. Vsa dejstva, ki so nastopila po njegovi izdaji so za pritožbeni preizkus nerelevantna.
URS člen 23, 26. EKČP člen 6, 13. OZ člen 179. ZVPSBNO člen 28.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v nerazumnem roku - pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - uporaba ZVPSBNO - uporaba EKČP
Pri presoji odškodninske odgovornosti za tožnikovo škodo je treba upoštevati, da je škoda nastala pred 1. 1. 2007, zato se v tem primeru ne uporablja ZVPSBNO, ampak splošna pravila odškodninskega prava. Tako OZ v 179. členu, kot prejšnji ZOR v 200. členu, taksativno naštevata oblike nepremoženjske škode, za katere oškodovancu pripada denarna odškodnina.
OZ člen 168, 168/2, 179, 182, 270, 270/1, 285, 285/2.
pravična denarna odškodnina – odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – opeklina – valorizacija odškodninske obveznosti – vštevanje zavarovalnine v znesek odškodnine
Presoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Zmotno je mnenje pritožnika, da za valorizacijo plačanih zneskov odškodnin za nepremoženjsko škodo v OZ ni pravne podlage. Ker sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, ta določba predstavlja pravno podlago za valorizacijo odškodninske obveznosti. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo o tem, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je na podlagi ugotovitve, da je zavarovalno premijo za kolektivno nezgodno zavarovanje plačeval tožnikov delodajalec, izplačano zavarovalnino vštelo v znesek odškodnine.
Izdaja vmesne sodbe je izjemoma mogoča tudi, kadar gre za pogodbeno obveznost.
Če se zahtevek uveljavlja na pogodbeni podlagi, potem velja, da morajo biti v vmesni sodbi zajete vse prvine pogodbene podlage. V večini primerov bi torej to pomenilo tudi višino denarnega zahtevka, saj ta ustreza obveznosti dolžnikovega izpolnitvenega ravnanja, h kateremu se je zavezal s pogodbeno podlago. V takšnem primeru izdaja vmesne sodbe niti ne bi bila mogoča, marveč je takšna sodba že končna sodba. Drugačni so le primeri, ko pogodba ne določa fiksnega zneska, marveč je ta dogovorjen tako, da je odvisen od drugih (objektiviziranih) okoliščin. Za enak primer pa bi šlo tudi tedaj, ko pride do razkoraka med sklenitveno in izpolnitveno fazo (npr. spremenjene razmere, stvarne napake ipd.).
Neposredna dejanska oblast nad stvarjo, ki mora biti izkazana v korist posestnika v smislu določbe 1. odstavka 24. člena SPZ, ne predstavlja le tudi navzven izkazanega aktivnega ravnanja posestnika na način, da na stvari, ki jo ima v posesti ali soposesti, nekaj počne, pač pa tudi skrb za stvar, ki je izkazana tudi s tem, da se stvar na podlagi sklenjenih pravnih poslov v skladu z določbami Stanovanjskega zakona vzdržuje in ohranja v obliki kot je bila načrtovana.
Ob upoštevanju določbe 3. odstavka 33. člena SPZ le zakon lahko izključi protipravnost posega.
V motenjski pravdi ni pasivno legitimiran le tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši, pač pa tudi tisti, ki dejanje naroči, ga odobri ali je opravljeno v njegovo korist.
Ob ugotovitvi, da obravnavano dejanje predstavlja nedopusten poseg v dotedanji način soposesti stvari, ne more biti dvoma, da je v obravnavanem primeru podan tako ekonomski kot pravni interes po vzpostavitvi v prejšnje stanje, zato vložene tožbe ni mogoče šteti kot zlorabo pravic.
Breme navajanja trditev in predlaganja dokazov, na katerih gradi svoj tožbeni zahtevek, je na tožeči stranki, ki mora z zadostno stopnjo skrbnosti poskrbeti za dokazno gradivo. Zgolj to, da tožeča stranka ni vedela, kakšen bo rezultat izvedenskega mnenja, ob zadostni skrbnosti ne more pomeniti njenega nekrivdnega ravnanja, zaradi katerega bi imela možnost predlagati dokaze po koncu prvega naroka
Vožnja v križišču od udeležencev v prometu terja posebno pozornost; voznik, ki se približuje križišču, mora hitrost vožnje prilagoditi prometnim razmeram v križišču in voziti s tolikšno hitrostjo, da lahko ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence v cestnem prometu, ki imajo v križišču prednost.
Odločitev o plačilu uporabnine za uporabo delno tuje stvari ni mogoča, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. V konkretnem primeru so ti deleži določeni. Tožnik je solastnik nepremičnine do 30/100, toženka pa do 70/100. Ne gre torej za predhodno vprašanje, o katerem še ni bilo odločeno in bi bila zato potrebna prekinitev postopka.
Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.
Izključna krajevna pristojnost po legi nepremičnine je v 1. odst. 57. čl. ZPP predpisana le za tiste spore, ki izvirajo iz obstoječega najemnega razmerja oziroma so v tesni zvezi z najemnim razmerjem. Ker pa je po navedbah tožeče stranke med pravdnima strankama najemno razmerje že prenehalo, gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve.
tožba na ničnost vpisa kapitalske družbe – ničnost vpisa osnovnega kapitala – ničnost vpisa osnovnega vložka
Odločitev o vpisu ustanovitve kapitalske družbe, katere ničnost uveljavljajo tožeče stranke s tožbo, je v bistvu sklop odločitev o vpisu različnih podatkov v sodni register. Iz navedenega sledi, da sodišče ne more ločeno obravnavati zahtevke tožnikov na ugotovitev ničnosti osnovnega kapitala (prvi zahtevek) in ničnosti osnovnega vložka (drugi zahtevek) od zahtevka na ugotovitev ničnosti tožene stranke.
ZPP člen 111, 111/1, 280, 280/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pravočasno vabljenje strank na narok – priprava na glavno obravnavo - štetje rokov – možnost obravnavanja pred sodiščem
Stranki mora za pripravo na glavno obravnavo ostati najmanj 15 dni. Rok se šteje po pravilih iz 111. čl. ZPP, kar pomeni, da se dan prejema vabila ne všteva v rok, temveč rok teče od naslednjega dne.
Toženka je upravičena terjati od tožnika le tolikšen znesek preživnine, ki ga tožnik zmore plačevati brez škode za lastno preživljanje. Toženka je tudi sama dolžna pridobiti določena sredstva za svoje preživljanje. Čeprav nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlena, pa to še ne pomeni, da si toženka ni dolžna poiskati vsaj priložnostnega oziroma občasnega honorarnega dela ter s tem pridobiti dela potrebnih sredstev za preživljanje.
Otrokova preživninska obveznost do staršev je subsidiarna, vendar pa so v primeru, ko zakonec (preživninski upravičenec) od svojega bivšega zakonca (preživninskega zavezanca) ne more iztožiti tolikšne preživnine, ki bi zadoščala za njegovo preživljanje, tudi otroci dolžni prispevati k njegovemu preživljanju, ob obstoju predpisanih pogojev (1. odstavek 124. člena ZZZDR).
Materialnopravno napačno je izhodišče sodišča prve stopnje, ki je pri odločanju o višini preživnine izhajalo tudi iz primerjave z zneskom minimalnega dohodka in zneskom povprečne neto pokojnine v marcu 2009. Za takšno primerjavo ni nobene podlage glede na določbe 82.a člena ZZZDR.
zemljiškoknjižni postopek - postopek po uradni dolžnosti - zaznamba sklepa o izvršbi – pravnomočnost sklepa o izvršbi – izvršilni naslov – verodostojna listina
Če je izvršba predlagana na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočnost sklepa o izvršbi ni pogoj za zaznambo izvršbe. Pravnomočnost je kot pogoj predpisana le v primeru, če je izvršba predlagana na podlagi verodostojne listine.
objava sodbe – kršitev osebnostne pravice - žalitev - tisk – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
To, da človek spremeni prepričanje, ni zavržno. Zavržno pa je v očeh drugih, če to stori zaradi denarja oziroma zaradi lastne koristi. Prav to pa avtorica očita tožniku – da je zaradi lastnih koristi spremenil načela. Žaljivo je torej povezovanje materialne koristi s spremembo načel.