: ZDSS-1 člen 63, 63/1. ZUP člen 260, 261/2, 263, 267.
sodno varstvo
Ker v predsodnem postopku o novi odmeri pokojnine (še) ni bilo odločeno, o takšni tožnikovi zahtevi sodišče iz pravnoformalnih razlogov ne more odločiti.
ZSDP člen 65, 72, 102, 103, 103/1, 103/2, 103/3. OZ člen 190, 190/3.
otroški dodatek – vrnitev preplačila
Ker je toženec prejemal otroški dodatek v določeni višini mesečno, čeprav do otroškega dodatka v takšni višini za to obdobje ni bil upravičen, ker so bili posredovani neresnični podatki ob vložitvi zahteve za priznanje pravice, in ker je bila izdana dokončna in pravnomočna odločba o spremembi pravice do otroškega dodatka, je toženec dolžan vrniti neupravičeno prejeti znesek otroškega dodatka.
ZZVZZ člen 23, 23/5, 23/5-2, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45, 45/1, 45/1-1.
zdraviliško zdravljenje
Ker pri tožniku ni podana funkcionalna prizadetost, še manj pa težja funkcionalna prizadetost, mu kljub izkazanima generalizirani spondilozi hrbtenice in artrozi kolkov pravice do zdraviliškega zdravljenja ni mogoče priznati.
O kooperantskem razmerju je mogoče govoriti le v primeru, da obstaja ustrezna pogodbena podlaga, iz katere izvira namen večih proizvajalcev posameznih delov za izdelavo končne stvari, ki jo končni proizvajalec izroči kupcu stvari.
ZPP člen 154, 163, 163/4, 163/6. OZ člen 154, 179, 964/1, 965/1. ZVCP člen 25.
odločitev o stroških postopka v sodbi - pravica do povračila stroškov - odločitev o glavni stvari - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Prvo sodišče bi moralo o pravdnih stroških odločiti v sodbi in ne s posebnim sklepom. O zahtevi za povrnitev stroškov namreč sodišče odloči v sodbi ali meritornem sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (4. odstavek 163. člena ZPP). S posebnim sklepom o stroških lahko odloči le med postopkom, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari (6. odstavek 163. člena ZPP).
Pravna kvalifikacija tožbenega zahtevka je naloga sodišča. Sodišče sme zavrniti zahtevek šele, če ugotovi, da ni utemeljen po nobeni od pravnih norm, in ne že, če ugotovi, da ni utemeljen z vidika pravnih norm, na katere se sklicujejo stranke. Sklicevanje tožeče stranke na kupno pogodbo (v razmerju do tožene stranke) zato ne more biti ovira, da sodišče ni glede presoje konkretno zatrjevanih in ugotovljenih dejstev uporabilo druge pravne podlage.
ZPP člen 111, 111/1, 280, 280/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pravočasno vabljenje strank na narok – priprava na glavno obravnavo - štetje rokov – možnost obravnavanja pred sodiščem
Stranki mora za pripravo na glavno obravnavo ostati najmanj 15 dni. Rok se šteje po pravilih iz 111. čl. ZPP, kar pomeni, da se dan prejema vabila ne všteva v rok, temveč rok teče od naslednjega dne.
tožba na ničnost vpisa kapitalske družbe – ničnost vpisa osnovnega kapitala – ničnost vpisa osnovnega vložka
Odločitev o vpisu ustanovitve kapitalske družbe, katere ničnost uveljavljajo tožeče stranke s tožbo, je v bistvu sklop odločitev o vpisu različnih podatkov v sodni register. Iz navedenega sledi, da sodišče ne more ločeno obravnavati zahtevke tožnikov na ugotovitev ničnosti osnovnega kapitala (prvi zahtevek) in ničnosti osnovnega vložka (drugi zahtevek) od zahtevka na ugotovitev ničnosti tožene stranke.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – veriženje pogodb
Dejstvo, da sta tožnici zaradi povečanega obsega dela (kar je tožena stranka dokazala) sklenili več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas znotraj zakonskega okvira, ne pomeni, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene nezakonito.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek – varstvo solastnika – varstvo na celi stvari
Solastnik ima pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi strani. To pomeni, da je vsak od solastnikov upravičen sam proti osebi, ki zaseda nepremičnino brez pravnega naslova, vložiti tožbo na izselitev oziroma izpraznitev.
URS člen 23, 25, 42, 42/2. ZInvO člen 2, 5. ZDru člen 1, 1/1.
invalidska organizacija – svoboda združevanja – pravica do združevanja – pristop v članstvo – izključitev iz članstva – disciplinska sankcija – postopek izključitve iz društva – pravica do pravnega sredstva
Ne v statutu ne v splošnih pravnih načelih ni podlage za takojšnje odločanje o disciplinski kršitvi. Izrekanje disciplinskih kršitev ima kaznovalni namen. Zato morajo biti pri njihovem izrekanju spoštovana tudi ustavna jamstva iz 29. člena URS.
Sklep o izključitvi iz članstva je odločitev, ki posega v posameznikovo ustavno pravico do združevanja. Odločanje o ustavnih pravicah posameznika narekuje vsakemu organu, ki o tem odloča, dosledno spoštovanje vseh postopkovnih pravil tako pri odločanju o njih kot pri verificiranju sprejetih odločitev. V nasprotnem primeru gre za arbitrarno odločanje, ki pravno ni dopustno.
Razlogi za odlog v 71. členu ZIZ res niso taksativno, ampak samo primeroma našteti, saj sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi. Vendar ne v okviru pogojev za odlog po prvem temveč po drugem odstavku 71. člena ZIZ.
dvostransko obvezne pogodbe – podjemna pogodba – obveznost naročnika - obveznost plačila – znižanje plačila zaradi napak dela
Zgolj težave v komunikaciji, ki niso vplivale kvaliteto izvedbe programa, kar je glede na dejavnost tudi logično, ne pomenijo, da tožeča stranka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti.
Breme navajanja trditev in predlaganja dokazov, na katerih gradi svoj tožbeni zahtevek, je na tožeči stranki, ki mora z zadostno stopnjo skrbnosti poskrbeti za dokazno gradivo. Zgolj to, da tožeča stranka ni vedela, kakšen bo rezultat izvedenskega mnenja, ob zadostni skrbnosti ne more pomeniti njenega nekrivdnega ravnanja, zaradi katerega bi imela možnost predlagati dokaze po koncu prvega naroka
Vožnja v križišču od udeležencev v prometu terja posebno pozornost; voznik, ki se približuje križišču, mora hitrost vožnje prilagoditi prometnim razmeram v križišču in voziti s tolikšno hitrostjo, da lahko ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence v cestnem prometu, ki imajo v križišču prednost.
temeljna načela stvarnega prava - zloraba pravice - prepoved zlorabe – pravica do zasebne lastnine – pravica do sodnega varstva – kolizija pravic - nujna pot – nastanek nujne poti – pravnomočnost sodne odločbe
Pogoj, da je sploh mogoče govoriti o zlorabi pravice je, da pride do kolizije dveh „enako močnih“ pravic. Toženec pa pri izvrševanju svoje lastninske pravice ni bil omejen z nikakršno enakovredno tožnikovo pravico.
zemljiškoknjižni postopek - postopek po uradni dolžnosti - zaznamba sklepa o izvršbi – pravnomočnost sklepa o izvršbi – izvršilni naslov – verodostojna listina
Če je izvršba predlagana na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočnost sklepa o izvršbi ni pogoj za zaznambo izvršbe. Pravnomočnost je kot pogoj predpisana le v primeru, če je izvršba predlagana na podlagi verodostojne listine.
objava sodbe – kršitev osebnostne pravice - žalitev - tisk – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
To, da človek spremeni prepričanje, ni zavržno. Zavržno pa je v očeh drugih, če to stori zaradi denarja oziroma zaradi lastne koristi. Prav to pa avtorica očita tožniku – da je zaradi lastnih koristi spremenil načela. Žaljivo je torej povezovanje materialne koristi s spremembo načel.
vknjižba – dediči - listine, ki so podlaga za vknjižbo – pravnomočna sodna odločba – primerna sodna odločba
Subjektivne meje pravnomočnosti sodbe učinkujejo tudi proti dedičem, ki so univerzalni pravni nasledniki, vendar pa mora biti za vknjižbo izpolnjen nadaljnji (oziroma prvi) pogoj, to je, da je sodba primeren naslov za vknjižbo.