Zavarovanec, ki izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe, lahko uveljavi pravico do starostne pokojnine pri tožencu kljub temu, da je na podlagi dobe, dopolnjene v Sloveniji, že pridobil pravico do starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja,
: ZDSS-1 člen 63, 63/1. ZUP člen 260, 261/2, 263, 267.
sodno varstvo
Ker v predsodnem postopku o novi odmeri pokojnine (še) ni bilo odločeno, o takšni tožnikovi zahtevi sodišče iz pravnoformalnih razlogov ne more odločiti.
: ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 15/1-5, 58, 58/1, 178, 178/2.
delna pokojnina – samozaposleni – odvetniška dejavnost
Ker so samozaposleni in zaposleni pri plačilu prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje izenačeni, jih je treba enako obravnavati tudi pri priznanju pravic iz pokojninskega zavarovanja. Odvetnik, ki svojo dejavnost opravlja z največ polovico polnega delovnega časa, ima pravico do delne pokojnine.
Zaradi nepravilno oziroma pomanjkljivo izpolnjenih rubrik v izjavi o premoženjskem stanju prosilca za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ne more zavreči predloga za oprostitev plačila sodnih taks, četudi ga je sestavil odvetnik, saj ne gre za nepopolno vlogo iz 2. odstavka 108. člena ZPP, temveč za pomanjkljivo prilogo.
pooblastilo odvetniški družbi – pooblastilo za pritožbo – pooblastilo v pritožbenem postopku
Iz spisovnih podatkov je razvidno, da pritožnica ob vložitvi pritožbe ni predložila tudi pooblastila tožene stranke odvetniški družbi, ki je vložila pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrglo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razloga za sklenitev
Pogodba o zaposlitvi za določen čas ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker v njej ni naveden razlog, ki bi utemeljeval zaposlovanje za določen čas. Taka pogodba o zaposlitvi je nezakonita, če tožena stranka niti v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ne dokaže, da je v času sklepanja pogodbe obstajal zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – delo s krožno žago – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – izpit iz varstva pri delu
Tožena stranka je za škodo, ki je nastala tožniku iz škodnega dogodka, odgovarja objektivno, saj gre pri delu na krožni žagi, ki je v pogonu, za delo v pogojih povečane nevarnosti.
Poleg objektivne odgovornosti je podana tudi krivdna odgovornost tožene stranke za škodo, ker tožnika kot mladega delavca, ki je bil prvi dan zaposlen, ni v zadostni meri poučila o varnem delu na krožni žagi, ampak mu je posredovala le ustne napotke, in ker ga ni poslala na tečaj za varno delo, tako da bi opravil izpit iz varstva pri delu, pred je začel opravljati delo.
: ZPIZ-1 člen 4, 15, 60, 66, 66/3, 259. ZDSS-1 člen 7, 58.
kategorija invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti
Kategorija invalidnosti je pravno dejstvo, glede katerega socialno sodišče ni pristojno odločati, saj ne pomeni spora o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizičnih, pravnih ali drugih oseb.
osnova za odmero - nadomestilo plače - začasna zadržanost z dela
Osnova za odmero nadomestila med začasno zadržanostjo z dela je povprečna mesečna plača in nadomestila plače oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je prvič nastala neprekinjena začasna zadržanost od dela.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči se upošteva lastni dohodek, v katerega se ne vštejejo štipendija in drugi prejemki, ki so namenjeni izobraževanju ali ki omogočajo usposabljanje ali izobraževanje.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/4, 15, 15/2. ZDRS člen 19, 40.
pokojnina – bivši vojaški zavarovanec – izplačilo pokojnine za nazaj
Ker tožnik pravice do pokojnine ni pridobil na podlagi 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ, temveč na podlagi 4. alineje 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ, in ker je državljanstvo RS pridobil po 19. členu ZDRS in ne po 40. členu ZDRS, ni upravičen do izplačila pokojnine za nazaj.
ZJU člen 194, 195, 195/4, 196. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
javni uslužbenec - vojak - razporeditev - napredovanje - količnik za izračun osnovne plače - višji upravni delavec
Tožnika - poklicnega pripadnika S. v., ki je razporejen v nazivu majorja pete stopnje, je treba šteti za višjega upravnega delavca. Zaradi tega ob razporeditvi na drugo formacijsko dolžnost ne more obdržati že doseženih napredovanj.
O kooperantskem razmerju je mogoče govoriti le v primeru, da obstaja ustrezna pogodbena podlaga, iz katere izvira namen večih proizvajalcev posameznih delov za izdelavo končne stvari, ki jo končni proizvajalec izroči kupcu stvari.
ZZVZZ člen 23, 23/5, 23/5-2, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45, 45/1, 45/1-1.
zdraviliško zdravljenje
Ker pri tožniku ni podana funkcionalna prizadetost, še manj pa težja funkcionalna prizadetost, mu kljub izkazanima generalizirani spondilozi hrbtenice in artrozi kolkov pravice do zdraviliškega zdravljenja ni mogoče priznati.
Obveznost toženca za pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine nastopi z dnem dejanskega nastopa dela na delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti.
pritožbena presoja - pravilnost in zakonitost odločbe – čas odločanja – naknadno spremenjene okoliščine
Pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa se presoja po času njegove izdaje. Vsa dejstva, ki so nastopila po njegovi izdaji so za pritožbeni preizkus nerelevantna.
ZPIZ-1 člen 15, 18/1, 209, 208, 208/4. ZMEPIZ člen 47, 48. Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove člen 2, 2/1, 2/3.
obvezno zavarovanje – pogoji za zavarovanje – družbeniki
Družbenikov zasebnih družb, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi, ni mogoče izvzeti iz obveznega zavarovanja po 1. odstavku 18. člena ZPIZ-1. Zavarovanje je obvezno ne glede na doseženi dobiček, pri čemer je najnižja zavarovalna osnova minimalna pokojninska osnova.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izterjava denarnih terjatev iz naslova delovnega razmerja - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Prisilno izterjavo navedene terjatve je upnik predlagal na podlagi izvršilnega naslova sodbe Delovnega sodišča v Mariboru, oddelka v Slovenj Gradcu, opr. št. Pd 115/2003 z dne 15.1.2004 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 358/2004 z dne 13.1.2006. Izrek te glasi na ugotovitev, da upniku delovno razmerje pri dolžniku še vedno traja z vsemi pravicami po pogodbi o zaposlitvi z dne 15.10.2001.
V konkretnem primeru izvršilni naslov vsebuje le ugotovitev o trajanju delovnega razmerja v skladu s pravicami po pogodbi, medtem ko obveznosti priznanja, obračuna ali plačila denarne terjatve ne vsebuje. Prav tako v izvršilnem naslovu ni vsebovana vrsta obveznosti, časovni okvir, zneskovna opredelitev.
ZSDP člen 65, 72, 102, 103, 103/1, 103/2, 103/3. OZ člen 190, 190/3.
otroški dodatek – vrnitev preplačila
Ker je toženec prejemal otroški dodatek v določeni višini mesečno, čeprav do otroškega dodatka v takšni višini za to obdobje ni bil upravičen, ker so bili posredovani neresnični podatki ob vložitvi zahteve za priznanje pravice, in ker je bila izdana dokončna in pravnomočna odločba o spremembi pravice do otroškega dodatka, je toženec dolžan vrniti neupravičeno prejeti znesek otroškega dodatka.