predhodno vprašanje - predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske Skupnosti - zavrnitev predloga
Nova odločitev, ki jo bo moralo sprejeti Vrhovno sodišče RS glede na razveljavitveno odločbo Ustavnega sodišča RS v delovnem sporu, ne more pomeniti predhodnega vprašanja, od rešitve katerega bi bila odvisna meritorna odločba o glavni stvari v pravdnem postopku, v katerem tožeča stranka zahteva vračilo zneska, plačanega toženi stranki na podlagi sodbe sodišča druge stopnje, ki je bila s sodbo Vrhovnega sodišča RS spremenjena tako, da je bil zahtevek tožene stranke v delovnem sporu zavrnjen v celoti.
prikrajšanje nujnega deleža - vračanje daril v zapuščino – spor o dejstvih – napotitev na pravdo – obseg tožbe
Na pravdo napoteni dedič ni vezan na vsebino napotitvenega sklepa. Tožbeni zahtevek lahko postavi ne glede na to, kako se glasi napotitveni sklep, saj zapuščinsko sodišče dediču ne more določati vrste in obsega tožbe, kadar je potrebno zapuščinski postopek prekiniti zato, ker so med dediči sporna določena vprašanja dejanske narave.
O vrnitvi daril (zaradi prikrajšanja nujnega deleža) lahko zapuščinsko sodišče odloči le tedaj, če je obdarjenec udeleženec zapuščinskega postopka in če priznava zahtevo za vrnitev darila. Če te zahteve ne priznava, lahko nujni dedič uveljavlja zahtevo za vrnitev darila le v pravdi.
postavljen tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – napake opravljenega dela
Sodišče je odločalo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka, saj je toženi stranki v plačilo naložilo manjši znesek, kot znaša tožbeni zahtevek, in v okviru tožbene podlage, ki jo je tožeča stranka navedla v pripravljalni vlogi z dne 27.11.2007.
ZSReg člen 19, 36, 36/1, 39, 39/1. ZPP člen 343, 343/3. ZNP člen 37.
pravni interes za pritožbo - pravni interes delničarja za pritožbo - sklep o vpisu sodbe o ugotovitvi ničnosti sklepa skupščine o izvolitvi nadzornega sveta
Pritožnik ne pojasni, katera njegova pravica je z izpodbijanim sklepom prizadeta in kakšen pravni interes ima za predmetno pritožbo. Interes pritožnika mora biti namreč praven in konkreten, korist, ki jo pričakuje od sodišča, pa se mora odražati v določeni sferi njegovih pravic. Drugače povedano: pri zatrjevanju in izkazovanju pravnega interesa za pritožbo mora pritožnik izkazati, da bo lahko le s pomočjo sodišča v tem postopku na edini možen način ustvaril zaščito svojega pretendiranega pravnega položaja. Kaj takega pa zgolj iz dejstva, da je pritožnik delničar subjekta vpisa, ne izhaja.
OZ člen 171, 185. ZPP člen 108, 108/1. ZUE člen 13.
odškodninska soodgovornost – prispevek oškodovanca k nastanku škode – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – kriteriji za odškodninsko odgovornost - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve – razžalitev - poprava tožbe
Po določbi 14. člena ZPP je pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Sodišče prve stopnje je zato imelo materialnopravno podlago za ugotavljanje prispevka tožnika k nastanku tu vtoževane škode.
Odškodnino za duševne bolečine zaradi razžalitve je prisojena za duševne bolečine, ki jih oškodovanec zaradi razžalitve trpi. Sama razžalitev še ne daje podlage za prisojo odškodnine.
denacionalizacijski postopek – stroški postopka – uporaba določb nepravdnega postopka
Za odločanje o stroških denacionalizacijskega postopka se uporabljajo predpisi o postopku, ki se uporablja pred organom za denacionalizacijo. Tako se za denacionalizacijske postopke, ki jih vodijo upravni organi uporabljajo določila ZUP za postopke, ki jih vodijo okrajna sodišča v nepravdnem postopku pa se uporabljajo določila 35. in 36. člena Zakona o nepravdnem postopku.
V nepravdnem postopku se stroški ne plačujejo po uspehu, kar je sicer pravilo v pravdnem postopku.
postopek o prekršku - identiteta med sklepom in obdolžilnim predlogom
Objektivna identiteta med obdolžilnim predlogom in sklepom pomeni, da mora biti sklep vezan izključno na dejanje, ki je opisano v obdolžilnem predlogu, čeprav bi sodišče med dokaznim postopkom ugotovilo drugačno dejansko stanje. Sodišče, ki bi med dokaznim postopkom ugotovilo, da je opis dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu pomanjkljiv, ker ne vsebuje vseh konkretiziranih zakonskih znakov prekrška, ali ker dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, ne sme zahtevati od prekrškovnega organa dopolnitev opisa dejanskega stanja. Prav slednje je v obravnavani zadevi storilo sodišče prve stopnje, ko je z dopisom predlagateljico postopka pozvalo, da preveri podatke glede datuma prekrška kot tudi glede registrske številke osebnega avtomobila, pri čemer se je sklicevalo na ugotovitve dotedanjega postopka v obravnavani zadevi ter nato, glede na odgovor, ki ga je prejelo od predlagateljice postopka, spremenilo opis dejanja prekrška v izpodbijanem sklepu. Takšna sprememba opisa dejanja prekrška pomeni kršitev objektivne identitete med obdolžilnim predlogom in sklepom, to pa je absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 5. tč. prvega odstavka 155. čl. ZP-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058315
OZ člen 50. ZPP člen 260.
navidezna pogodba – pogodba o dosmrtnem preživljanju – prikriti posel – prava volja strank - zaslišanje strank – zaslišanje stranke, ki jo zastopa skrbnik za poseben primer – skrbnik za poseben primer
Ker je bilo že v drugem postopku pravnomočno ugotovljeno, da sta pravdni stranki sklenili veljavno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, tožnik v tem postopku ne more uspeti s trditvijo, da pogodba ni odraz njene pogodbene volje in je navidezna.
Čeprav stranko v postopku zastopa skrbnica za poseben primer, sodišče lahko zasliši stranko, če oceni, da je to glede na njegovo stanje, mogoče.
Glede pritožbenih stroškov, ki sta jih udeleženca priglasila, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsak nosi svoje stroške. V zemljiškoknjižnem postopku se namreč glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe ZNP (120. člen ZZK-1). Po 35. členu ZNP pa vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen, če zakon določa drugače. Za zemljiškoknjižni postopek posebnih določb ni.
ZPP člen 67. ZDPra člen 1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 152, 152/3.
zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka – pravilnost sodne odločbe, ki je podlaga za vpis – vložena izredna pravna sredstva – ovira za vpis – RS kot stranka v postopku – zastopanje RS
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče zato ne more preverjati pravilnosti sodne odločbe, ki je podlaga za vpis, na odločitev o predlogu za vpis pa tudi ne more vplivati vložena revizija, saj je dovolj pravnomočnost odločbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0060028
ZOZP člen 1a, 1a/1, 1a/1-1, 2a, 15.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje za škodo povzročeno tretjim osebam – nesreča – obseg odgovornosti – lastnik vozila – uporabnik vozila – škoda povzročena z uporabo vozila
Lastnik vozila in zavarovalnica, pri kateri je vozilo zavarovano, odgovarjata le za škodo tretjim, ki nastane z uporabo vozila. Zato toženi stranki nista odgovorni tožniku za škodo, ki sta jo povzročila voznik in uporabnik toženkinega vozila s tem, da sta z brcami in pestmi poškodovala tožnikovo vozilo.
Ob relativno visoki stopnji soglasja obeh roditeljev o koristnosti in izvedljivosti pogostih stikov med otrokom in očetom tudi med tednom, je odločitev sodišča, ki je s sodbo odločilo, da stik poteka „najmanj vsak torek popoldne“, smiselna. S tem je namreč po eni strani zagotovilo vsaj en fiksno določen termin, ko bo prišel oče po sina na njegov dom, hkrati pa omogočilo stike „med tednom neomejeno po vnaprejšnjem dogovoru med obema staršema“, kar bo staršema zagotovo omogočilo prožnejše sodelovanje glede na različne nepredvidljive obveznosti enega ali drugega, zaradi katerih bi stik, če bi bil določen na točno določen dan, lahko tudi odpadel. Odločitev sodišča tako omogoča roditeljema veliko možnosti dogovarjanj in prilagajanj, za katere sta tudi sama pri zaslišanju izkazala pripravljenost, po drugi strani pa zagotavlja tudi minimalni obseg stikov med tednom.
Pogodbo o poslovnem sodelovanju, v kateri je bilo dogovorjeno, da se blago plačuje po prodani realizaciji, je treba obravnavati kot komisijsko in ne kot prodajno pogodbo (ne glede na to, da stranki uporabljata pojma „prodajalec“ in „kupec“).
Pri odmeri odškodnine za negmotno škodo sodišče sledi dvema načeloma. Prvo je načelo individualizacije, ki terja od sodišča upoštevanje konkretnih okoliščin posameznega oškodovanca, torej njegove individualne posebnosti, drugo načelo pa je načelo objektivne pogojenosti višine odškodnin, ki pomeni, da mora sodišče vsakič konkretnega oškodovanca in posledice njegovih poškodb primerjati s škodnimi posledicami pri številnih drugih oškodovancih oz. z različnimi primeri iz sodne prakse.
ZD člen 141, 141/1, 141/2. ZPP člen 153, 153/3, 214, 214/2. ZZK-1 člen 24, 24/2.
oporočna sposobnost – določnost, izvršljivost, sklepčnost tožbenega zahtevka – ugovor zastaranja, prekljuzija - tek subjektivnega in objektivnega roka za uveljavljanje pravice zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič – neprerekane tožbene navedbe – dokazovanje z izvedencem – neizvedba dokaza zaradi neplačila predujma – podaljšanje roka za plačilo predujma – opravičljivi razlogi za podaljšanje roka
Zavrnitev predloga za podaljšanje roka za preložitev predujma, ki ga je stranka podala po poteku postavljenega roka, je v celoti v skladu z določbo tretjega odstavka 153. člena ZPP. Postavljeni rok se lahko podaljša iz opravičljivih razlogov na predlog stranke, ki je dolžna predujem založiti, predlog pa mora biti podan preden se rok izteče.
Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava, zaradi česar ga je moč postaviti do konca postopka. Pravočasno v skladu z določili 286. člena ZPP pa je potrebno navesti (zgolj) dejstva in dokaze, ki omogočajo njegovo presojo.
ZPP člen 97, 97/3, 98, 98/3, 107, 107/3, 328, 318/1.
predložitev pooblastila – sklep s pozivom – vročitev sklepa – pooblastilo v izvirniku – pooblastilo v prepisu
Sklep s pozivom na predložitev pooblastila se vroča tistemu, ki nastopa kot pooblaščenec, saj se mora ta izkazati z ustreznim pooblastilom. Res pravdna stranka lahko odobri dejanja, ki jih je v postopku opravil njen pooblaščenec, a tako za ustrezno pooblastilo kot za morebitno odobritev dejanj, ki jih je opravil brez takšnega pooblastila, bi moral poskrbeti toženčev pooblaščenec. Če pravdne stranke ni obveščal o poteku postopka, se to sodišča ne tiče, ker gre v tem primeru za razmerje med stranko in njenih pooblaščencem.
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja terjatve. Njen namen je zagotoviti upniku možnost bodoče izvršbe, da ne bi sodno varstvo, ki ga terja v pravdi, kasneje ostalo brez učinka. Kadar je predlog začasne odredbe enak tožbenemu zahtevku, je takšen namen očitno presežen, saj ne gre več za zavarovanje terjatve, pač pa za vnaprejšnjo sodbo o zahtevku. Zaradi varstva toženčevih pravic v postopku je takšna začasna odredba dopustna le izjemoma, ko je treba na ta način začasno urediti sporno pravno razmerje, ker drugače ni mogoče preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Poleg tega pogoja mora upnik verjetno izkazati še, da bo posledice izdane začasne odredbe za toženca mogoče odpraviti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje, če bi se v pravdi izkazalo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Ni namreč mogoče izdati sklepa o ustavitvi postopka zaradi neplačane takse, preden je bil tožnik sploh seznanjen z odločitvijo višjega sodišča, da mora takso plačati.
predlog za izvršbo na nepremičnini - vpis plombe - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo
Upnica, ki je kljub plombi v zemljiški knjigi predlagala izvršbo na nepremičnine, pri katerih je bila sicer tedaj res še vpisana lastninska pravica na dolžnika, je s takim izvršilnim predlogom prevzela tveganje, da bo predlogu za vpis ugodeno in vpis učinkoval že s 3.10.2006.
Izvedenec, ki je tožnico pregledoval ob škodnem dogodku, torej ni imel na razpolago kliničnega psihološkega testiranja, zato ni mogel predvideti, da težave ne bodo izzvenele kot pri večini drugih na podoben način poškodovanih oseb. Tožničine težave tudi niso tipične. Še manj pa je seveda lahko take posledice predvidela tožnica kot laik v medicini. Povedano pomeni, da gre za novo škodo.