OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058315
OZ člen 50. ZPP člen 260.
navidezna pogodba – pogodba o dosmrtnem preživljanju – prikriti posel – prava volja strank - zaslišanje strank – zaslišanje stranke, ki jo zastopa skrbnik za poseben primer – skrbnik za poseben primer
Ker je bilo že v drugem postopku pravnomočno ugotovljeno, da sta pravdni stranki sklenili veljavno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, tožnik v tem postopku ne more uspeti s trditvijo, da pogodba ni odraz njene pogodbene volje in je navidezna.
Čeprav stranko v postopku zastopa skrbnica za poseben primer, sodišče lahko zasliši stranko, če oceni, da je to glede na njegovo stanje, mogoče.
nujna pot – določitev nujne poti - nadomestilo – obremenitev tuje nepremičnine
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je potrebno nujno pot dovoliti tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina, saj dejstva, v kakšnem obsegu je nujna pot potrebna za to, da se upošteva navedeno zakonsko določilo, sploh ni ugotavljalo. Enostavno je upoštevalo in odmerilo zgolj že obstoječo pot.
Pri odmeri nadomestila je treba v tej zadevi upoštevati med drugim tudi, da pot že obstaja. Sodišče prve stopnje pa pri odmeri nadomestila zmotno ni upoštevalo, da je pot že zgrajena, kar je tudi potrebno ovrednotiti.
ZP-1-UPB3 člen 26, 26/6, 202a. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - postopek o prekršku - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
ZVCP-1 sicer v petem odstavku 235. čl. določa, da se imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, vendar lahko to sodišče stori le pod pogojem, da voznik z vozilom te kategorije ni dosegel ali presegel tretjine kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Storilec je res vse kazenske točke dosegel zaradi prekrškov storjenih z motornim vozilom B kategorije, vendar pa mu je bilo s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. PR 1 izrečenih ob uporabi omilitvenih določil šestega odstavka 26. čl. ZP-1 17 kazenskih točk za prekršek, za katerega je sicer predpisanih 18 kazenskih točk. Glede na navedeno za izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja le za kategorijo B motornih vozil, niso izpolnjeni zakonski pogoji.
Glede pritožbenih stroškov, ki sta jih udeleženca priglasila, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsak nosi svoje stroške. V zemljiškoknjižnem postopku se namreč glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe ZNP (120. člen ZZK-1). Po 35. členu ZNP pa vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen, če zakon določa drugače. Za zemljiškoknjižni postopek posebnih določb ni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0060028
ZOZP člen 1a, 1a/1, 1a/1-1, 2a, 15.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje za škodo povzročeno tretjim osebam – nesreča – obseg odgovornosti – lastnik vozila – uporabnik vozila – škoda povzročena z uporabo vozila
Lastnik vozila in zavarovalnica, pri kateri je vozilo zavarovano, odgovarjata le za škodo tretjim, ki nastane z uporabo vozila. Zato toženi stranki nista odgovorni tožniku za škodo, ki sta jo povzročila voznik in uporabnik toženkinega vozila s tem, da sta z brcami in pestmi poškodovala tožnikovo vozilo.
poprava sodbe – napačno poimenovanje stranke postopka
Tožeča stranka je v tožbi navedla ime tožene stranke, kot ga je imela pred preimenovanjem, do katerega je prišlo že pred vložitvijo tožbe. Kljub temu napačnemu poimenovanju stranke ni bilo sporno, na koga se tožba nanaša, tožena stranka je na tožbo odgovorila in se udeleževala postopka. Opisanega napačnega poimenovanja, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo, ni mogoče popraviti s popravo sodbe v smislu 328. člena ZPP, ker se slednja nanaša le na napake, ki jih zagreši sodišče in ne stranka.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost imetnika motornega vozila – trčenje motornega vozila in pešca – oprostitev odgovornosti – nepričakovanost ravnanja oškodovanca – merilo skrbnega človeka – skrben človek – vmesna sodba
Namen izdaje vmesne sodbe po določilu 315. člena ZPP je, da sodišče v zapleteni zadevi, ko je stvar glede na podlago zrela za odločitev, o njej odloči s posebno sodbo, da ne bi po nepotrebnem nastajali dodatni stroški z dolgotrajnim dokaznim postopkom glede ugotavljanja višine škode, v primeru, če bi se izkazalo, da zahtevek že po temelju ni utemeljen. Pogoj za izdajo vmesne sodbe je, da je zahtevek sporen po temelju in po višini, stvar pa ni zrela za končno odločitev. Če sodišče oceni, da temelj tožbenega zahtevka ni podan, mora o zadevi odločiti s končno sodbo in ne z vmesno sodbo.
Objektivno odgovorna oseba se lahko razbremeni svoje odgovornosti po 2. odstavku 153. člena OZ zgolj, če hkrati izkaže izpolnjenost vseh predpostavk po tej določbi, torej, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, da je bilo dejanje nepričakovano ter da se njegovi posledici ni dalo izogniti. Ni dovolj, če objektivno odgovorna oseba dokaže, da na potek dogodkov ni mogla vplivati tako, da bi škodo preprečila in če dokaže, da se škodnim posledicam ni mogla izogniti, temveč mora dokazati tudi, da je bilo dejanje nepričakovano. Pri tem je odločilno merilo skrbnega človeka.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0058276
URS člen 155. SZ-1 člen 32.
pogodba o medsebojnih razmerjih - prepoved retroaktivne veljave zakona – časovna veljavnost zakona
Ker se je postopek na podlagi predloga predlagateljev v tej zadevi začel pred uveljavitvijo SZ-1A, bi sodišče moralo odločiti o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti predloga za sodno varstvo (za sodno nadomestitev pogodbe o medsebojnih razmerjih) ob upoštevanju materialnopravnih predpisov, ki so veljali v času začetka postopka za sodno varstvo. SZ-1A namreč določb o tem, da 6. člen SZ-1A (nova 2. in 3. odstavek 32. člena SZ-1) veljata tudi retroaktivno, nima. Takšno priznanje veljavnosti za nazaj je zato tudi v neskladju s 155. členom URS, ki določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
denacionalizacijski postopek – stroški postopka – uporaba določb nepravdnega postopka
Za odločanje o stroških denacionalizacijskega postopka se uporabljajo predpisi o postopku, ki se uporablja pred organom za denacionalizacijo. Tako se za denacionalizacijske postopke, ki jih vodijo upravni organi uporabljajo določila ZUP za postopke, ki jih vodijo okrajna sodišča v nepravdnem postopku pa se uporabljajo določila 35. in 36. člena Zakona o nepravdnem postopku.
V nepravdnem postopku se stroški ne plačujejo po uspehu, kar je sicer pravilo v pravdnem postopku.
ZZLPPO člen 6, 6/1, 7. ZLNDL člen 3. ZPP člen 319.
lastninsko preoblikovanje podjetij – otvoritvena bilanca – oškodovanje družbenega premoženja – nelastninjeni družbeni kapital – prehod premoženja na Slovensko razvojno družbo – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – učinki pravnomočne sodbe
Nepremičnine lastninsko preoblikovanega podjetja, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci podjetja, so z uveljavitvijo ZZLPPO na podlagi samega zakona prešle v last SRD (1. odst. 6. čl. ZZLPPO). Razlog, zaradi katerega premoženja ni bilo v bilanci, ni pomemben.
Glede na to, da nepremičnine v družbeni lastnini niso bile v otvoritveni bilanci podjetja z družbenim kapitalom, se pravica uporabe (3. čl. ZLNDL) ni transformirala v lastninsko pravico preoblikovanega podjetja.
V primeru uveljavljanja škode na podlagi sklenjenega pogodbenega zavarovanja odgovornosti mora tožnik v tožbi navesti tudi elemente odškodninske odgovornosti, sicer je tožba nesklepčna.
Pogodbo o poslovnem sodelovanju, v kateri je bilo dogovorjeno, da se blago plačuje po prodani realizaciji, je treba obravnavati kot komisijsko in ne kot prodajno pogodbo (ne glede na to, da stranki uporabljata pojma „prodajalec“ in „kupec“).
ZPP člen 97, 97/3, 98, 98/3, 107, 107/3, 328, 318/1.
predložitev pooblastila – sklep s pozivom – vročitev sklepa – pooblastilo v izvirniku – pooblastilo v prepisu
Sklep s pozivom na predložitev pooblastila se vroča tistemu, ki nastopa kot pooblaščenec, saj se mora ta izkazati z ustreznim pooblastilom. Res pravdna stranka lahko odobri dejanja, ki jih je v postopku opravil njen pooblaščenec, a tako za ustrezno pooblastilo kot za morebitno odobritev dejanj, ki jih je opravil brez takšnega pooblastila, bi moral poskrbeti toženčev pooblaščenec. Če pravdne stranke ni obveščal o poteku postopka, se to sodišča ne tiče, ker gre v tem primeru za razmerje med stranko in njenih pooblaščencem.
predlog za izvršbo na nepremičnini - vpis plombe - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo
Upnica, ki je kljub plombi v zemljiški knjigi predlagala izvršbo na nepremičnine, pri katerih je bila sicer tedaj res še vpisana lastninska pravica na dolžnika, je s takim izvršilnim predlogom prevzela tveganje, da bo predlogu za vpis ugodeno in vpis učinkoval že s 3.10.2006.
Pooblastilo je listina v postopku, ki se priloži vlogi, na katero se nanaša. Če je listina priložena v prepisu, lahko sodišče v skladu s 3. odstavkom 107. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti zahtevka od vložnika predložitev listine v izvirniku. Zahteva sodišča prve stopnje zato ni bila brez zakonske podlage.
Pri odmeri odškodnine za negmotno škodo sodišče sledi dvema načeloma. Prvo je načelo individualizacije, ki terja od sodišča upoštevanje konkretnih okoliščin posameznega oškodovanca, torej njegove individualne posebnosti, drugo načelo pa je načelo objektivne pogojenosti višine odškodnin, ki pomeni, da mora sodišče vsakič konkretnega oškodovanca in posledice njegovih poškodb primerjati s škodnimi posledicami pri številnih drugih oškodovancih oz. z različnimi primeri iz sodne prakse.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba prstov leve roke - odmera odškodnine - primerjava s primeri iz sodne prakse
Pritožba navaja povprečne odškodnine, ki naj bi se priznavale za posamezno obliko nepremoženjske škode v sodni praksi brez da bi trditve konkretizirala s primeri iz sodne prakse. Pritožbeno sodišče zato teh navedb, ki so povsem splošne, brez argumentacije, ni moglo upoštevati. Preizkusilo pa je, ali končni (skupen) znesek, ki se običajno v sodni praksi preračunava na povprečne plače in primerja za podobne primere, res tako odstopa navzdol.
Izvedenec, ki je tožnico pregledoval ob škodnem dogodku, torej ni imel na razpolago kliničnega psihološkega testiranja, zato ni mogel predvideti, da težave ne bodo izzvenele kot pri večini drugih na podoben način poškodovanih oseb. Tožničine težave tudi niso tipične. Še manj pa je seveda lahko take posledice predvidela tožnica kot laik v medicini. Povedano pomeni, da gre za novo škodo.
Ni namreč mogoče izdati sklepa o ustavitvi postopka zaradi neplačane takse, preden je bil tožnik sploh seznanjen z odločitvijo višjega sodišča, da mora takso plačati.
ZIZ člen 15, 178, 178/4. ZPP člen 165, 165/3, 338, 338/1, 338/2, 338/2-14, 365, 365-3.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine – predložitev cenilnega zapisnika pred prvo in drugo javno dražbo – zavrnitev predloga – izpodbijanje v sklepu o domiku
Zakon ne predvideva posebne pritožbe proti sklepu o zavrnitvi takšnega predloga, zato je po mnenju pritožbenega sodišča takšno zavrnitev moč izpodbijati v pritožbi proti sklepu o domiku, saj v kolikor zavrnitev predloga o ponovni ugotovitvi vrednosti ne bi bila zakonita in pravilna, bi bila kršena pravila o prodaji, iz teh razlogov pa se sklep o domiku sme izpodbijati.