ZD člen 15, 25, 25/2, 214. ZPP člen 286b, 291/2, 339/2-8.
uveljavljanje kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje – vrednost zapuščine – taksna odmera – obrazložitev sklepa o dedovanju – nižji standardni obrazložitve – zakoniti dedič
Na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato bi pritožnika morala nanjo opozoriti takoj, ko jo je sodišče prve stopnje zagrešilo, to je, ko je sprejelo sklep o pridržanju izdaje sklepa o dedovanju.
Zapuščinski postopek je eden od nepravdnih postopkov, kjer so standardi za obrazložitev odločbe nižji od standardov v pravdnem postopku. Tako se je ustalila sodna praksa, da v zapuščinskih postopkih v sklepu o dedovanju ugotovitve vrednosti čiste zapuščine ni potrebno posebno utemeljevati v obrazložitvi.
začasna odredba - narok v postopku zavarovanja terjatev – narok v postopku izdaje začasne odredbe – dokazni standard verjetnosti – verjetnost kot dokazni standard
Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče dolžno priti do neke primerne kvantitete in kvalitete trditvenega in dokaznega gradiva. Kadar stranka uveljavlja dejanske okoliščine, ki so za odločitev očitno zelo relevantne, pa o njih listinskih dokazov ni, razlogi nasprotnika pa niso prepričljivi ali pa jih sploh ni, je sodišče dolžno z izvedbo še drugih predlaganih dokazov ugotoviti, ali obstajajo zatrjevane pravno odločilne okoliščine, ki bi lahko dokazovale obstoj zatrjevanega razloga iz 1. odstavka 270. člena ZIZ.
Ob upoštevanju določbe 2. odstavka 29. člena ZIZ v zvezi s členom 239 ZIZ v postopku zavarovanja sodišče opravi narok le tedaj, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Ker je tožnik v potrditev zatrjevanih dejstev o obstoju njegove terjatve predlagal tudi zaslišanje strank, bi moralo sodišče prve stopnje ta dokaz izvesti, zato bi bila oprava naroka smotrna in potrebna.
varstvo lastninske pravice – negatorna tožba – predpostavke sodnega varstva – dokazovanje – zavrnitev dokaznih predlogov – pravica do izjave – enako varstvo pravic
O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev o odločilnih dejstvih, odloča sodišče. Načeloma pa mora predlagane dokaze izvesti, saj pomeni nedopustna zavrnitev dokaznega predloga kršitev pravice do izjave v postopku. Sodišče ne more po prosti presoji sklepati, katere dokaze bo izvedlo, katere pa zavrnilo. Ta presoja je omejena z ustavnim načelom iz 22. člena, ki vsakomur omogoča enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem, ki odloča o njegovih pravicah, dolžnostih in interesih. Sodišče lahko zavrne le dokazni predlog stranke, ki je namenjen ugotavljanju dejstva, ki za odločitev v obravnavani zadevi ni odločilno; dokazni predlog, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva; pa dokazni predlog za katerega oceni, da njegova izvedba ne bi mogla vplivati na odločitev.
Tožba je bil vložena pred uveljavitvijo SPZ, priposestvovalna doba pa se je tudi že iztekla pred uveljavitvijo SPZ, zato materialnopravno podlago za odločitev o lastninskem zahtevku tožnice predstavljajo pravila ZTLR, v skladu s katerimi je tožnica izkazala tako priposestvovalno dobo kot tudi dobro vero.
pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe – premoženje družbe – lastnik aktivnega premoženja izbrisane družbe - odpoved dedovanju - prehod lastninskega deleža na družbi s trenutkom smrti pokojnega na RS
Sklep o dedovanju je sodna odločba in na podlagi sodne odločbe se lastninska pravica pridobi s pravnomočnostjo te odločbe (42. člen SPZ).
Ker je po veljavni zakonodaji odvisno, kdo postane lastnik aktivnega premoženja iz registra izbrisane gospodarske družbe, od vzroka izbrisa družbe iz registra, torej na kakšen način in po kakšnem postopku je družba prenehala, ostane odprto tudi vprašanje, kdo je po izbrisu družbe B. postal dejanski lastnik obravnavanega stanovanja, ki je bilo očitno v lasti navedene družbe ob njenem izbrisu iz registra.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429. ZSReg člen 39, 39-3.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – domneva izbrisnega razloga – poslovni naslov – dovoljenje lastnika za dovoljenja za poslovanje za določen čas – dokaz negativnega dejstva
Ne pomeni, da enkrat dano dovoljenje lastnika objekta za poslovanje pravne osebe na tem naslovu izključuje obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP. Dovoljenje je namreč lahko dano tudi le za določen čas (npr. z najemno pogodbo sklenjeno za določen čas), zato je dejstvo neizdaje dovoljenja za poslovanje pravne osebe na tem naslovu treba razumeti tudi v primeru, če pravna oseba tega dovoljenja lastnika objekta nima več.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra kot predpostavka sprejema
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice.
Napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra pa ni nujno potrebna za sprejem, saj strokovno presojo potrebnosti sprejema na zdravljenje opravi sprejemni zdravnik v psihiatrični ustanovi.
odsvojitev dela poslovnega deleža – nov samostojni poslovni delež – skupna lastnina na deležu – predkupna pravica družbenika
Kadar je del poslovnega dela družbenika pripravljenih kupiti več družbenikov, po 6. odstavku 481. člena ZGD-1 postanejo imetniki prodanega (dela) poslovnega deleža vsi kupci skupaj. Gre torej za skupno lastnino prodanega (dela) poslovnega deleža. Na delu poslovnega deleža L. P. sta, čim sta uveljavila na njem predkupno pravico oba dotedanja družbenika M. P. in J. Z, slednja postala skupna lastnika, enako pa velja tudi za odsvojeni del poslovnega deleža B. P. Tako se pokaže, da bi bil na odsvojenem deležu L. P. mogoč na novem samostojnem poslovnem deležu vpis le obeh kupcev hkrati, torej tako M. P. kot J. Z. kot skupnih lastnikov le tega.
denacionalizacijski postopek – stroški postopka – uporaba določb nepravdnega postopka
Za odločanje o stroških denacionalizacijskega postopka se uporabljajo predpisi o postopku, ki se uporablja pred organom za denacionalizacijo. Tako se za denacionalizacijske postopke, ki jih vodijo upravni organi uporabljajo določila ZUP za postopke, ki jih vodijo okrajna sodišča v nepravdnem postopku pa se uporabljajo določila 35. in 36. člena Zakona o nepravdnem postopku.
V nepravdnem postopku se stroški ne plačujejo po uspehu, kar je sicer pravilo v pravdnem postopku.
ZZLPPO člen 6, 6/1, 7. ZLNDL člen 3. ZPP člen 319.
lastninsko preoblikovanje podjetij – otvoritvena bilanca – oškodovanje družbenega premoženja – nelastninjeni družbeni kapital – prehod premoženja na Slovensko razvojno družbo – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – učinki pravnomočne sodbe
Nepremičnine lastninsko preoblikovanega podjetja, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci podjetja, so z uveljavitvijo ZZLPPO na podlagi samega zakona prešle v last SRD (1. odst. 6. čl. ZZLPPO). Razlog, zaradi katerega premoženja ni bilo v bilanci, ni pomemben.
Glede na to, da nepremičnine v družbeni lastnini niso bile v otvoritveni bilanci podjetja z družbenim kapitalom, se pravica uporabe (3. čl. ZLNDL) ni transformirala v lastninsko pravico preoblikovanega podjetja.
V primeru uveljavljanja škode na podlagi sklenjenega pogodbenega zavarovanja odgovornosti mora tožnik v tožbi navesti tudi elemente odškodninske odgovornosti, sicer je tožba nesklepčna.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba prstov leve roke - odmera odškodnine - primerjava s primeri iz sodne prakse
Pritožba navaja povprečne odškodnine, ki naj bi se priznavale za posamezno obliko nepremoženjske škode v sodni praksi brez da bi trditve konkretizirala s primeri iz sodne prakse. Pritožbeno sodišče zato teh navedb, ki so povsem splošne, brez argumentacije, ni moglo upoštevati. Preizkusilo pa je, ali končni (skupen) znesek, ki se običajno v sodni praksi preračunava na povprečne plače in primerja za podobne primere, res tako odstopa navzdol.
odmera pravdnih stroškov – več ločenih pravdnih postopkov – združitev postopkov – več tožnikov – ista dejanska podlaga – nepremoženjska škoda zaradi povišanih imisij
Pred pravdo teklo več ločenih pravdnih postopkov, zato so bili do združitve stroški vsakega od tožnikov potrebni. Ni namreč mogoče prisiliti tožnikov, ki sicer iz iste dejanske podlage terjajo odškodnino za nematerialno škodo vsak zase, da bodo morali zgolj zato, ker so sorodniki, in ker živijo na istem naslovu, vložiti enotno tožbo.
Ni namreč mogoče izdati sklepa o ustavitvi postopka zaradi neplačane takse, preden je bil tožnik sploh seznanjen z odločitvijo višjega sodišča, da mora takso plačati.
Pogodbo o poslovnem sodelovanju, v kateri je bilo dogovorjeno, da se blago plačuje po prodani realizaciji, je treba obravnavati kot komisijsko in ne kot prodajno pogodbo (ne glede na to, da stranki uporabljata pojma „prodajalec“ in „kupec“).
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja terjatve. Njen namen je zagotoviti upniku možnost bodoče izvršbe, da ne bi sodno varstvo, ki ga terja v pravdi, kasneje ostalo brez učinka. Kadar je predlog začasne odredbe enak tožbenemu zahtevku, je takšen namen očitno presežen, saj ne gre več za zavarovanje terjatve, pač pa za vnaprejšnjo sodbo o zahtevku. Zaradi varstva toženčevih pravic v postopku je takšna začasna odredba dopustna le izjemoma, ko je treba na ta način začasno urediti sporno pravno razmerje, ker drugače ni mogoče preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Poleg tega pogoja mora upnik verjetno izkazati še, da bo posledice izdane začasne odredbe za toženca mogoče odpraviti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje, če bi se v pravdi izkazalo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Pri odmeri odškodnine za negmotno škodo sodišče sledi dvema načeloma. Prvo je načelo individualizacije, ki terja od sodišča upoštevanje konkretnih okoliščin posameznega oškodovanca, torej njegove individualne posebnosti, drugo načelo pa je načelo objektivne pogojenosti višine odškodnin, ki pomeni, da mora sodišče vsakič konkretnega oškodovanca in posledice njegovih poškodb primerjati s škodnimi posledicami pri številnih drugih oškodovancih oz. z različnimi primeri iz sodne prakse.
Izvedenec, ki je tožnico pregledoval ob škodnem dogodku, torej ni imel na razpolago kliničnega psihološkega testiranja, zato ni mogel predvideti, da težave ne bodo izzvenele kot pri večini drugih na podoben način poškodovanih oseb. Tožničine težave tudi niso tipične. Še manj pa je seveda lahko take posledice predvidela tožnica kot laik v medicini. Povedano pomeni, da gre za novo škodo.
ZPP člen 97, 97/3, 98, 98/3, 107, 107/3, 328, 318/1.
predložitev pooblastila – sklep s pozivom – vročitev sklepa – pooblastilo v izvirniku – pooblastilo v prepisu
Sklep s pozivom na predložitev pooblastila se vroča tistemu, ki nastopa kot pooblaščenec, saj se mora ta izkazati z ustreznim pooblastilom. Res pravdna stranka lahko odobri dejanja, ki jih je v postopku opravil njen pooblaščenec, a tako za ustrezno pooblastilo kot za morebitno odobritev dejanj, ki jih je opravil brez takšnega pooblastila, bi moral poskrbeti toženčev pooblaščenec. Če pravdne stranke ni obveščal o poteku postopka, se to sodišča ne tiče, ker gre v tem primeru za razmerje med stranko in njenih pooblaščencem.
ZIZ člen 15, 178, 178/4. ZPP člen 165, 165/3, 338, 338/1, 338/2, 338/2-14, 365, 365-3.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine – predložitev cenilnega zapisnika pred prvo in drugo javno dražbo – zavrnitev predloga – izpodbijanje v sklepu o domiku
Zakon ne predvideva posebne pritožbe proti sklepu o zavrnitvi takšnega predloga, zato je po mnenju pritožbenega sodišča takšno zavrnitev moč izpodbijati v pritožbi proti sklepu o domiku, saj v kolikor zavrnitev predloga o ponovni ugotovitvi vrednosti ne bi bila zakonita in pravilna, bi bila kršena pravila o prodaji, iz teh razlogov pa se sklep o domiku sme izpodbijati.