Toženec je odškodninsko odgovoren tožnici za škodo, ki jo je utrpela zaradi udarca s palico, saj je bil za to dejanje obsojen v kazenskem postopku. Pravilno je upoštevana sokrivda tožnice in odmerjena nepremoženjska škoda.
ZD člen 15, 25, 25/2, 214. ZPP člen 286b, 291/2, 339/2-8.
uveljavljanje kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje – vrednost zapuščine – taksna odmera – obrazložitev sklepa o dedovanju – nižji standardni obrazložitve – zakoniti dedič
Na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato bi pritožnika morala nanjo opozoriti takoj, ko jo je sodišče prve stopnje zagrešilo, to je, ko je sprejelo sklep o pridržanju izdaje sklepa o dedovanju.
Zapuščinski postopek je eden od nepravdnih postopkov, kjer so standardi za obrazložitev odločbe nižji od standardov v pravdnem postopku. Tako se je ustalila sodna praksa, da v zapuščinskih postopkih v sklepu o dedovanju ugotovitve vrednosti čiste zapuščine ni potrebno posebno utemeljevati v obrazložitvi.
začasna odredba - narok v postopku zavarovanja terjatev – narok v postopku izdaje začasne odredbe – dokazni standard verjetnosti – verjetnost kot dokazni standard
Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče dolžno priti do neke primerne kvantitete in kvalitete trditvenega in dokaznega gradiva. Kadar stranka uveljavlja dejanske okoliščine, ki so za odločitev očitno zelo relevantne, pa o njih listinskih dokazov ni, razlogi nasprotnika pa niso prepričljivi ali pa jih sploh ni, je sodišče dolžno z izvedbo še drugih predlaganih dokazov ugotoviti, ali obstajajo zatrjevane pravno odločilne okoliščine, ki bi lahko dokazovale obstoj zatrjevanega razloga iz 1. odstavka 270. člena ZIZ.
Ob upoštevanju določbe 2. odstavka 29. člena ZIZ v zvezi s členom 239 ZIZ v postopku zavarovanja sodišče opravi narok le tedaj, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Ker je tožnik v potrditev zatrjevanih dejstev o obstoju njegove terjatve predlagal tudi zaslišanje strank, bi moralo sodišče prve stopnje ta dokaz izvesti, zato bi bila oprava naroka smotrna in potrebna.
V določbah ZIZ ni nikjer predvideno denarno kaznovanje zakonitega zastopnika oz. pooblaščenca stranke, temveč lahko sodišče denarno kazen zakonitemu zastopniku oz. pooblaščencu stranke v izvršilnem postopku izreče le na podlagi določb ZPP.
Denarna kazen po ZIZ ni namenjena temu, da se z njo pokrivajo stroški cenilca.
ZPP člen 216, 216/2. OZ člen 172, 172/2, 179, 179/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – poškodba palca desne roke – prosti preudarek – odločanje po prostem preudarku – premoženjska škoda
Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre oškodovancu odškodnina le, če gre za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Mogoče je odločiti o dejstvih, ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka, po prostem preudarku, če odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del, odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih- neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra kot predpostavka sprejema
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice. Napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra pa ni nujno potrebna za sprejem.
pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe – premoženje družbe – lastnik aktivnega premoženja izbrisane družbe - odpoved dedovanju - prehod lastninskega deleža na družbi s trenutkom smrti pokojnega na RS
Sklep o dedovanju je sodna odločba in na podlagi sodne odločbe se lastninska pravica pridobi s pravnomočnostjo te odločbe (42. člen SPZ).
Ker je po veljavni zakonodaji odvisno, kdo postane lastnik aktivnega premoženja iz registra izbrisane gospodarske družbe, od vzroka izbrisa družbe iz registra, torej na kakšen način in po kakšnem postopku je družba prenehala, ostane odprto tudi vprašanje, kdo je po izbrisu družbe B. postal dejanski lastnik obravnavanega stanovanja, ki je bilo očitno v lasti navedene družbe ob njenem izbrisu iz registra.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429. ZSReg člen 39, 39-3.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – domneva izbrisnega razloga – poslovni naslov – dovoljenje lastnika za dovoljenja za poslovanje za določen čas – dokaz negativnega dejstva
Ne pomeni, da enkrat dano dovoljenje lastnika objekta za poslovanje pravne osebe na tem naslovu izključuje obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP. Dovoljenje je namreč lahko dano tudi le za določen čas (npr. z najemno pogodbo sklenjeno za določen čas), zato je dejstvo neizdaje dovoljenja za poslovanje pravne osebe na tem naslovu treba razumeti tudi v primeru, če pravna oseba tega dovoljenja lastnika objekta nima več.
odreditev dela – pogoji iz pogodbe o zaposlitvi – prenehanje potreb po delu – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Ker so prenehale potrebe po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov, bi morala tožena stranka podati odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ne pa tožnici odrediti dela v nasprotju s pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Odreditev takega dela ni zakonita.
varstvo lastninske pravice – negatorna tožba – predpostavke sodnega varstva – dokazovanje – zavrnitev dokaznih predlogov – pravica do izjave – enako varstvo pravic
O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev o odločilnih dejstvih, odloča sodišče. Načeloma pa mora predlagane dokaze izvesti, saj pomeni nedopustna zavrnitev dokaznega predloga kršitev pravice do izjave v postopku. Sodišče ne more po prosti presoji sklepati, katere dokaze bo izvedlo, katere pa zavrnilo. Ta presoja je omejena z ustavnim načelom iz 22. člena, ki vsakomur omogoča enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem, ki odloča o njegovih pravicah, dolžnostih in interesih. Sodišče lahko zavrne le dokazni predlog stranke, ki je namenjen ugotavljanju dejstva, ki za odločitev v obravnavani zadevi ni odločilno; dokazni predlog, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva; pa dokazni predlog za katerega oceni, da njegova izvedba ne bi mogla vplivati na odločitev.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - neodpravljiva nevarnost - ogrožanje zdravja - obrazložitev sklepa - konkretizacija utemeljenih razlogov
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice. Da so okoliščine, ki morajo biti po določbi 39. čl. ZDZdr ugotovljene, verjetno podane, pri tako drastičnem posegu v temeljne človekove pravice, kot je zadržanje na zdravljenju brez privoljenja zdravljenega, ne zadošča.
Zgolj iz mnenja izvedenca, da si je [zadržana oseba] z opustitvijo zdravljenja poslabšal svoje duševno stanje, še ne izhaja zaključek, da je podan pogoj po 1. alineji 39. čl. ZDZdr, češ da oseba „huje ogroža svoje zdravje“. Takšno mnenje je preveč abstraktno, gre zgolj za zaključek izvedenca, ki ga mora (še(le)) strokovno podpreti, dopolniti oziroma razložiti do te mere, da bo razumljiv povprečno razumnemu človeku, ki ni strokovnjak.
SPZ člen 46, 46/1, 49, 49/1, 92, 93. ZZK-1 člen 8.
izročitev poslovnega prostora - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - sodba, ki nadomesti zavezovalni pravni posel - vpis v zemljiško knjigo kot pogoj pridobitve lastninske pravice
Tožnica na podlagi pravnomočne sodbe, ki je nadomestila le prodajno pogodbo kot zavezovalni pravni posel, lastninske pravice na sporni nepremičnini ni pridobila, ker je potreben še pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo, tega pa tožnica ni izkazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061883
ZOR člen 99, 99/2, 227. ZPP člen 7, 212.
pravno odločilna dejstva – pogodbena kazen – skupen namen pogodbenih strank – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – zamudne obresti
Obveznost tožene stranke ima naravo nedenarne obveznosti. Zamudne obresti, ki jih vtožuje tožeča stranka, pa so kot civilna sankcija predpisane zgolj za kršitev obveznosti izpolniti denarno obveznost ob njeni zapadlosti.
ZPP člen 67. ZDPra člen 1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 152, 152/3.
zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka – pravilnost sodne odločbe, ki je podlaga za vpis – vložena izredna pravna sredstva – ovira za vpis – RS kot stranka v postopku – zastopanje RS
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče zato ne more preverjati pravilnosti sodne odločbe, ki je podlaga za vpis, na odločitev o predlogu za vpis pa tudi ne more vplivati vložena revizija, saj je dovolj pravnomočnost odločbe.
predznamba pridobitve lastninske pravice na delu nepremičnine – nevzpostavljenost etažne lastnine – etažna lastnina – ovira za vpis – zaznamba prepovedi obremenitve in odsvojitve
Ker predlagatelja predlagata vknjižbo predznambe lastninske pravice na delu nepremičnine in pripadajočih delih skupnih prostorov, naprav in delov ter skupnih zemljišč, v zemljiški knjigi pa na sporni nepremičnini etažna lastnina še ni ustanovljena, takšnemu predlogu ni mogoče ugoditi. Predlagatelja predlogu tudi nista predložila listine, iz katere bi izhajalo, da je etažna lastnina ustanovljena.
zemljiškoknjižno dovolilo – pridobitev lastninske pravice z odločbo
Zemljiškoknjižno dovolilo se zahteva le za prenos lastninske pravice s pravnim poslom. V konkretni zadevi je predlagateljica pridobila lastninsko pravico na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe upravnega organa.
odsvojitev dela poslovnega deleža – nov samostojni poslovni delež – skupna lastnina na deležu – predkupna pravica družbenika
Kadar je del poslovnega dela družbenika pripravljenih kupiti več družbenikov, po 6. odstavku 481. člena ZGD-1 postanejo imetniki prodanega (dela) poslovnega deleža vsi kupci skupaj. Gre torej za skupno lastnino prodanega (dela) poslovnega deleža. Na delu poslovnega deleža L. P. sta, čim sta uveljavila na njem predkupno pravico oba dotedanja družbenika M. P. in J. Z, slednja postala skupna lastnika, enako pa velja tudi za odsvojeni del poslovnega deleža B. P. Tako se pokaže, da bi bil na odsvojenem deležu L. P. mogoč na novem samostojnem poslovnem deležu vpis le obeh kupcev hkrati, torej tako M. P. kot J. Z. kot skupnih lastnikov le tega.
Glede pritožbenih stroškov, ki sta jih udeleženca priglasila, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsak nosi svoje stroške. V zemljiškoknjižnem postopku se namreč glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe ZNP (120. člen ZZK-1). Po 35. členu ZNP pa vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen, če zakon določa drugače. Za zemljiškoknjižni postopek posebnih določb ni.
postavljen tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – napake opravljenega dela
Sodišče je odločalo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka, saj je toženi stranki v plačilo naložilo manjši znesek, kot znaša tožbeni zahtevek, in v okviru tožbene podlage, ki jo je tožeča stranka navedla v pripravljalni vlogi z dne 27.11.2007.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0058944
OZ člen 154, 154/2. ZOZP člen 7, 7/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – deljena odgovornost – vožnja brez vozniškega dovoljenja - izguba zavarovalnih pravic - regres zavarovalnice
Presoja višine odgovornosti voznikov, odgovornih za nastanek prometne nesreče.