V določbah ZIZ ni nikjer predvideno denarno kaznovanje zakonitega zastopnika oz. pooblaščenca stranke, temveč lahko sodišče denarno kazen zakonitemu zastopniku oz. pooblaščencu stranke v izvršilnem postopku izreče le na podlagi določb ZPP.
Denarna kazen po ZIZ ni namenjena temu, da se z njo pokrivajo stroški cenilca.
spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let – očitno nesorazmerje med zrelostjo obdolženca in oškodovanke – mnenje izvedenca psihologa - pravna zmota
Pritožnik ima prav, ko navaja, da je za obstoj kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, potrebno ugotoviti ali je obstajalo očitno nesorazmerje med zrelostjo obdolženca in oškodovanke ter da dejanskega stanja v tej smeri sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo, ker gre za okoliščino, ki jo glede na dejstvo, da je bila oškodovanka v obravnavanem času stara štirinajst, obdolženec pa le nekaj let več, sodišče ne more samo ugotoviti, temveč mora o njej podati mnenje izvedenec psiholog.
predhodno vprašanje - predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske Skupnosti - zavrnitev predloga
Nova odločitev, ki jo bo moralo sprejeti Vrhovno sodišče RS glede na razveljavitveno odločbo Ustavnega sodišča RS v delovnem sporu, ne more pomeniti predhodnega vprašanja, od rešitve katerega bi bila odvisna meritorna odločba o glavni stvari v pravdnem postopku, v katerem tožeča stranka zahteva vračilo zneska, plačanega toženi stranki na podlagi sodbe sodišča druge stopnje, ki je bila s sodbo Vrhovnega sodišča RS spremenjena tako, da je bil zahtevek tožene stranke v delovnem sporu zavrnjen v celoti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058285
ZPP člen 212. OZ člen 168, 168/2, 171, 179, 299, 358, 943/2.
absolutna bistvena kršitev določb postopka – protispisna ugotovitev – povračilo nepremoženjske škode – soodgovornost oškodovanca – trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze – skaženost – varstvo zaradi trajanja sodnega postopka – pričetek teka zakonskih zamudnih obresti
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da tožnik v času škodnega dogodka ni bil privezan z varnostnim pasom, je splošno znano oziroma domnevano, da zaradi tega dejstva v primeru nesreče pride do večjega obsega in drugačnih poškodb, kot če bi bila pravdna stranka privezana z varnostnim pasom. Zato je trditveno in dokazno breme prešlo na tožečo stranko, ki bi morala dokazati, da ni vzročne zveze med ne-pripetostjo z varnostnim pasom in posamezno telesno poškodbo in/ali njeno intenziteto, česar pa tožeča stranka ni izkazala, niti tega ne dokazuje.
Vsaka oblika spremembe zunanjosti ne predstavlja pravno priznane škode, ali gre za skaženost v smislu pravno priznane oblike nepremoženjske škode, je odvisno od mnogih okoliščin – opaznosti zunanje spremembe, obsega spremembe, možnosti prikrivanja, starosti in spola oškodovanca, kakšne reakcije povzroča pri drugih ljudeh...
Varstvo tožeče stranke zaradi trajanja sodnega postopka predstavljata institut odmerjanja odškodnine po cenah na dan izdaje sodne odločbe, ki zagotavlja ohranjanje realne vrednosti v sodbi prisojene denarne odškodnine, ter institut zakonskih zamudnih obresti, ki predstavlja nadomestilo škode, ki nastane z neupravičeno uporabo tujega denarja zaradi zamude pri plačilu denarne obveznosti.
ZKP člen 83, 83/2, 83/4, 371, 371/2. ZPol člen 54.
izločitev dokaza – rezultati poligrafskega testiranja
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da rezultati poligrafskega testiranja ne morejo biti dokaz v kazenskem postopku in da gre za obvestilo, s katerim sodnik po določbi 83. člena ZKP ne sme biti seznanjen.
prikrajšanje nujnega deleža - vračanje daril v zapuščino – spor o dejstvih – napotitev na pravdo – obseg tožbe
Na pravdo napoteni dedič ni vezan na vsebino napotitvenega sklepa. Tožbeni zahtevek lahko postavi ne glede na to, kako se glasi napotitveni sklep, saj zapuščinsko sodišče dediču ne more določati vrste in obsega tožbe, kadar je potrebno zapuščinski postopek prekiniti zato, ker so med dediči sporna določena vprašanja dejanske narave.
O vrnitvi daril (zaradi prikrajšanja nujnega deleža) lahko zapuščinsko sodišče odloči le tedaj, če je obdarjenec udeleženec zapuščinskega postopka in če priznava zahtevo za vrnitev darila. Če te zahteve ne priznava, lahko nujni dedič uveljavlja zahtevo za vrnitev darila le v pravdi.
razlaga nejasnih pogodbenih določil – obvezno zdravstveno zavarovanje – obvestilo o spremembi statusa – primeren način obveščanja o spremembi
V 30. členu Splošnih pogojev za prostovoljno zdravstveno zavarovanje je določeno, da morajo zavarovanci med drugim sporočiti zavodu spremembe v statusu v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Ni določeno, da morajo to storiti v pisni obliki ali predložiti ustrezno potrdilo. Ob pravilni razlagi navedene določbe splošnih pogojev bi zato zadoščalo, da je toženka na primeren način obvestila tožečo stranko o spremembi statusa. Kot primeren način je nedvomno šteti tudi ustno sporočilo o spremembi statusa, podano na sedežu tožeče stranke pristojni osebi.
Pritrditi je pravnim stališčem toženke, da je treba splošne pogoje v nejasnih določilih razlagati v njeno korist, prav tako pa ustrezno ovrednotiti ravnanje pooblaščenih oseb pri tožeči stranki kot profesionalni organizaciji, ki je te splošne pogoje sprejela, ter toženke, ki jih je morala sprejeti na drugi strani.
denacionalizacijski postopek – stroški postopka – uporaba določb nepravdnega postopka
Za odločanje o stroških denacionalizacijskega postopka se uporabljajo predpisi o postopku, ki se uporablja pred organom za denacionalizacijo. Tako se za denacionalizacijske postopke, ki jih vodijo upravni organi uporabljajo določila ZUP za postopke, ki jih vodijo okrajna sodišča v nepravdnem postopku pa se uporabljajo določila 35. in 36. člena Zakona o nepravdnem postopku.
V nepravdnem postopku se stroški ne plačujejo po uspehu, kar je sicer pravilo v pravdnem postopku.
ZZLPPO člen 6, 6/1, 7. ZLNDL člen 3. ZPP člen 319.
lastninsko preoblikovanje podjetij – otvoritvena bilanca – oškodovanje družbenega premoženja – nelastninjeni družbeni kapital – prehod premoženja na Slovensko razvojno družbo – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – učinki pravnomočne sodbe
Nepremičnine lastninsko preoblikovanega podjetja, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci podjetja, so z uveljavitvijo ZZLPPO na podlagi samega zakona prešle v last SRD (1. odst. 6. čl. ZZLPPO). Razlog, zaradi katerega premoženja ni bilo v bilanci, ni pomemben.
Glede na to, da nepremičnine v družbeni lastnini niso bile v otvoritveni bilanci podjetja z družbenim kapitalom, se pravica uporabe (3. čl. ZLNDL) ni transformirala v lastninsko pravico preoblikovanega podjetja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058979
ZOR člen 56. OZ člen 41. ZPP 7, 350, 350/2.
posojilna pogodba – poslovna nesposobnost – sposobnost za razsojanje – prava pogodbena volja – ničnost pogodbe – pritožbeni preizkus – trditve strank
Pogoj za veljavnost pravnega posla je poslovna sposobnost, sposobnost za razsojanje pa je izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti in je prav tako predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Ker toženka v času sklepanja pogodb ni bila sposobna za razsojanje, ni mogla izraziti prave pogodbene volje, sklenjeni pravni posli pa so nični, zato tožnik ne more uspeti z zahtevkom za izpolnitev na pogodbeni podlagi.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – nesklepčnost tožbe – nasprotje med trditvami v tožbi in priloženimi listinami – dokazni postopek – neizdaja zamudne sodbe
Pritožnik ima sicer načelno prav, ko navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo izvajati dokaznega postopka, upoštevaje okoliščino, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, kar je povzročilo neizpodbojno domnevo, da je priznala dejstva, navedena v tožbi (pri zamudni sodbi uzakonjen sistem afirmativne litiskontestacije). S takšnim procesno nepravilnim ravnanjem pa sodišče prve stopnje vseeno ni storilo vsebinsko očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 318. členom ZPP, saj izvedba dokaznega postopka in upoštevanje trditev tožene stranke (med njimi tudi omenjenega ugovora zastaranja) ni vplivala na pravilnost oziroma zakonitost izpodbijane sodbe. Izdaja zamudne sodbe namreč, upoštevaje določbo 318. člena ZPP, terja še preverjanje ostalih predpostavk za izdajo zamudne sodbe, določene v cit. procesni določbi. Mednje v konkretnem primeru spada tudi ocena listinskih dokazov, ki ne smejo biti v nasprotju s trditvami tožbe, prav tako pa mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz navedb v tožbi. Ti predpostavki za izdajo zamudne sodbe pa nista bili izkazani.
nepravočasna pritožba – pravočasnost pritožbe zoper sklep o dedovanju – poseg v pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep
Pritožbe, ki jo dedič vloži po izteku zakonskega roka, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, če bi s tem poseglo v pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. Takšna pritožba se zavrže.
URS člen 15, 15/3, 19, 19/3, 51, 51/3. ZDZdr člen 39.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – presoja pogojev
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058315
OZ člen 50. ZPP člen 260.
navidezna pogodba – pogodba o dosmrtnem preživljanju – prikriti posel – prava volja strank - zaslišanje strank – zaslišanje stranke, ki jo zastopa skrbnik za poseben primer – skrbnik za poseben primer
Ker je bilo že v drugem postopku pravnomočno ugotovljeno, da sta pravdni stranki sklenili veljavno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, tožnik v tem postopku ne more uspeti s trditvijo, da pogodba ni odraz njene pogodbene volje in je navidezna.
Čeprav stranko v postopku zastopa skrbnica za poseben primer, sodišče lahko zasliši stranko, če oceni, da je to glede na njegovo stanje, mogoče.
izvršilni postopek - pooblastilo za zastopanje - veljavnost pooblastila - podpis pooblastila
Za veljavnost pooblastila gospodarske družbe odvetniku zadošča navedba firme gospodarske družbe in podpis pooblastitelja, če je ta čitljiv, tako da je iz podpisa razvidno, kdo ga daje. S tem je zagotovljena identifikacija podpisnika in preverljivost njegove funkcije v poslovnem registru.
predznamba pridobitve lastninske pravice na delu nepremičnine – nevzpostavljenost etažne lastnine – etažna lastnina – ovira za vpis – zaznamba prepovedi obremenitve in odsvojitve
Ker predlagatelja predlagata vknjižbo predznambe lastninske pravice na delu nepremičnine in pripadajočih delih skupnih prostorov, naprav in delov ter skupnih zemljišč, v zemljiški knjigi pa na sporni nepremičnini etažna lastnina še ni ustanovljena, takšnemu predlogu ni mogoče ugoditi. Predlagatelja predlogu tudi nista predložila listine, iz katere bi izhajalo, da je etažna lastnina ustanovljena.
varstvo lastninske pravice – negatorna tožba – predpostavke sodnega varstva – dokazovanje – zavrnitev dokaznih predlogov – pravica do izjave – enako varstvo pravic
O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev o odločilnih dejstvih, odloča sodišče. Načeloma pa mora predlagane dokaze izvesti, saj pomeni nedopustna zavrnitev dokaznega predloga kršitev pravice do izjave v postopku. Sodišče ne more po prosti presoji sklepati, katere dokaze bo izvedlo, katere pa zavrnilo. Ta presoja je omejena z ustavnim načelom iz 22. člena, ki vsakomur omogoča enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem, ki odloča o njegovih pravicah, dolžnostih in interesih. Sodišče lahko zavrne le dokazni predlog stranke, ki je namenjen ugotavljanju dejstva, ki za odločitev v obravnavani zadevi ni odločilno; dokazni predlog, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva; pa dokazni predlog za katerega oceni, da njegova izvedba ne bi mogla vplivati na odločitev.
Tožba je bil vložena pred uveljavitvijo SPZ, priposestvovalna doba pa se je tudi že iztekla pred uveljavitvijo SPZ, zato materialnopravno podlago za odločitev o lastninskem zahtevku tožnice predstavljajo pravila ZTLR, v skladu s katerimi je tožnica izkazala tako priposestvovalno dobo kot tudi dobro vero.
ZD člen 15, 25, 25/2, 214. ZPP člen 286b, 291/2, 339/2-8.
uveljavljanje kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje – vrednost zapuščine – taksna odmera – obrazložitev sklepa o dedovanju – nižji standardni obrazložitve – zakoniti dedič
Na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato bi pritožnika morala nanjo opozoriti takoj, ko jo je sodišče prve stopnje zagrešilo, to je, ko je sprejelo sklep o pridržanju izdaje sklepa o dedovanju.
Zapuščinski postopek je eden od nepravdnih postopkov, kjer so standardi za obrazložitev odločbe nižji od standardov v pravdnem postopku. Tako se je ustalila sodna praksa, da v zapuščinskih postopkih v sklepu o dedovanju ugotovitve vrednosti čiste zapuščine ni potrebno posebno utemeljevati v obrazložitvi.