Na podlagi 5. odst. 168. čl. ZIZ je mogoče zahtevati vpis lastninske pravice zgolj na dolžnika, ne pa na tretjega, v korist katerega je dolžnik neodplačno razpolagal (in zoper katerega upnik uveljavlja zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po 255. čl. OZ).
Glede na zatrjevano (mandatno) pogodbeno razmerje med tožnikom in drugo toženko, pri čemer naj bi šlo plačilo nagrade preko prve toženke, slednja ne more biti solidarno odgovorna za obveznost iz pogodbe. OZ v določbah o neupravičeni obogatitve, na katerih tožnik utemeljuje svoj zahtevek proti obema, solidarne obveznosti namreč ne pozna, za kaj takega pa tudi ni pogodbene podlage.
odškodninska odgovornost odvetnika – zavarovanje odvetniške odgovornosti – škoda - vzročna zveza - dodatek k pokojnini na podlagi ZZSV
V primeru, če tožnik s pritožbo proti odločbi ZPIZ, s katero mu je bil priznan domnevno prenizek dodatek na podlagi ZZSV, ne bi uspel, škode ni (prav tako tudi ne vzročne zveze). Odškodnina tožniku ne pripada zgolj zaradi tega, ker njegova odvetnica, ki ima svojo odgovornost zavarovano pri toženi stranki, ni vložila pritožbe. Pri tem je poleg materialnopravne pravilnosti neizpodbijane odločbe ZPIZ pomembno tudi, da tožnik v podkrepitev verjetnosti svojega pritožbenega uspeha ne zatrjuje nič razen svojega (napačnega) izračuna.
Dodatek k pokojnini na podlagi ZZSV se odmeri od osnove v višini pokojnine, ki bi se mu odmerila po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove, pri čemer se upošteva tista delovna doba, ki je bila podlaga za odmero višine pokojnine v kateri od republik bivše SFRJ.
Ker sta toženca vložila obravnavano odškodninsko tožbo v roku treh mesecev od pravnomočnega zaključka kazenskega postopka (ustavitev zaradi umika predloga za pregon), se šteje, da je bilo z uveljavitvijo premoženjskopravnega zahtevka zastaranje pretrgano in zato obravnavana tožba pravočasno vložena.
Po prostem preudarku sodišče lahko določi višino odškodnine, če bi bila le-ta ugotovljiva z nesorazmernimi stroški, ali je ne bi bilo mogoče ugotoviti. Tožnik pa ni dokazal nastanka oz. obstoja materialne škode, zato se vprašanje višine, ki se lahko določi po prostem preudarku, niti ne pojavi.
sprejem v članstvo lovske družine – omejevanje človekovih pravic – kršitev načela enakosti – svoboda združevanja
Odklonitev sprejema v članstvo lovske družine zaradi objektivnih okoliščin (preveliko število članov glede na velikost lovišča) ni nezakonita niti protiustavna.
ZKolP člen 16. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja člen 50, 50/2, 66, 66/3.
jubilejna nagrada – kolektivna pogodba – odpoved kolektivne pogodbe
Ker je tožnik izpolnil 20 let skupne delovne dobe, ko je bil normativni del kolektivne pogodbe, ki je bila odpovedana, še zmeraj v veljavi, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo jubilejne nagrade utemeljen.
regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda - restriktivno tolmačenje pojma težko nadomestljive škode – tehtanje interesov strank – kontradiktorni postopek
Značilnost regulacijske začasne odredbe je pokrivanje s tožbenim zahtevkom (in je značilna za motenjske spore), ki ravno zaradi tega terja zelo restriktiven pristop in je opravičljiva le z namenom preprečitve nasilja ali nastanka težko nadomestljive škode. V takšnih primerih je dejansko treba upoštevati tudi položaj tožencev kot dolžnikov, saj se z ugoditvijo tovrstnim predlogom na nek način prejudicira odločitev o zahtevku. Vendar pa to velja le v primerih, ko ob morebitni kasnejši zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče odpraviti posledic izdane začasne odredbe.
dogovor o delitvi dediščine – naknadno najdeno premoženje – delitev dediščine – soglasje dedičev – nujni delež
Za dogovor, ki pomeni že dejansko razdelitev dediščine, je nujno izrecno soglasje vseh dedičev. Le v tem primeru ga sodišče lahko vnese v sklep o dedovanju.
Mehanični bik, namenjen igri rodeo, katere cilj je, da igralca v končni fazi vrže s sebe, oziroma da se igra zaključi s padcem na zaščitno blazino ob napravi, ni nevarna stvar.
Nevarna stvar je lahko samo tista, ki s svojimi negativnimi vplivi presega običajne meje družbene tolerance in zato samo po sebi ali zaradi svojih drugih lastnosti lahko pogosto in v znatnem obsegu povzroči škodo. Pretehtati je potrebno na eni strani, ali obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda in da te kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej preprečiti, nato pa še, ali je pri normalnem teku dogodkov mogoče pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna
SZ-1 res ne določa časa, v katerem mora stranka, ki ima svojo nepremičnino, to izdelati do te mere, da je primerna za življenje, a 15 let le predstavlja takšno obdobje, da je utemeljeno pričakovati, da bi tisti, ki ima namen ustvariti dom - stanovanje v tem obdobju to tudi ustvaril, predvsem od dejstvu, da je toženka že izdelala fasado in okolico hiše, ne pa tudi stanovanjskih prostorov. Zakon varuje najemnika, ki plačuje neprofitno najemnino, a le v razumnih mejah, ki ne smejo dopustiti zlorabe pravic.
ODZ paragraf 1500. SPZ člen 217, 217/2. ZTLR člen 54, 54/1.
stvarna služnost - priposestvovanje služnostne pravice - nacionalizacija - potek priposestvovalne dobe - družbeno premoženje - lastnina agrarne skupnosti
Z Zakonom o agrarnih skupnostih je prenehala lastninska pravica agrarne skupnosti po samem zakonu. Vpis, da gre poslej za splošno ljudsko premoženje, je bil le deklaratoren. Ker do takrat predpisana priposestvovalna doba še ni potekla, se je priposestvovanje z nacionalizacijo služečega zemljišča prekinilo. Priposestvovalna doba bi lahko znova začela teči šele v letu 1988, ko je isto zemljišče z nakupom pridobila toženka. Tudi v tem primeru pa do leta 2007 ni poteklo 20 let, kolikor je bilo po 1. odstavku 54. člena ZTLR in po 2. odstavku 217. člena SPZ potrebno za priposestvovanje služnosti.
funkcionalno zemljišče - prodaja funkcionalnega zemljišča – razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem – javna površina – ničnost pogodbe – pravica uporabe – pridobitev lastninske pravice ex lege - dopustnost pogodbenega predmeta
Sodišče prve stopnje je prepričljivo utemeljilo, zakaj šteje, da sporni nepremičnini, ki sta bili predmet izpodbijane pogodbe, predstavljata funkcionalno zemljišče (to je stavbno zemljišče, potrebno za redno rabo objekta) in da zato drugotožena stranka s temi nepremičninami ne bi smela prosto razpolagati. Toženi stranki sta namreč z izpodbijano pogodbo razpolagali s funkcionalnim zemljiščem, ki sodi k stavbi tožnikov. Funkcionalno zemljišče ali njegov del pa nista v samostojnem pravnem prometu. Funkcionalno zemljišče sodi k stavbi, za katero je določeno, in tvori z njo neločljivo celoto. Funkcionalno zemljišče, ki naj zaokroži določeno stavbno zemljišče postane njegov sestavni del in ga potem ni več mogoče dodeljevati samostojno ali samo k delu nekdaj skupne parcele. Pogodba, s katero se s takim zemljiščem razpolaga ne v korist parcele, za katero je bilo funkcionalno zemljišče določeno, pa je nična. Gre namreč za razpolaganje s predmetom, ki ni več v samostojnem pravnem prometu (47. člen ZOR).
Prehodne določbe Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008) so jasne. V 39. členu je namreč določeno, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Dosedanji predpisi pa so predvidevali za primer, ko taksa ob nastanku taksne obveznosti ni bila plačana, da se taksnemu zavezancu pošlje opomin za plačilo sodne takse in zaračuna tudi opominska taksa (četrti odstavek 26. člena ZST).
nasprotna tožba – priprave za glavno obravnavo – dopustitev nasprotne tožbe – razdružitev postopka po nasprotni tožbi – sklep procesnega vodstva – sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe
Proti sklepu, s katerim sodišče odloči, da bo nasprotno tožbo obravnavalo samostojno, ni posebne pritožbe, ker gre za sklep procesnega vodstva.
Prvostopenjsko sodišče lahko nasprotno tožbo obravnava v istem postopku, ni pa tega dolžno storiti.
OZ člen 135. ZJC člen 14, 14/1, 14/1-3 ZVCP člen 19, 19/1, 19/1-81. ZPP člen 154, 155, 165, 165/1, 339, 350, 350/2, 353.
zavarovanje AO plus - krivdna odgovornost
Prometno nesrečo ZVCP (Ur. l. RS 30/1998, veljaven v času nezgode) v 81. točki prvega odstavka 19. člena (pomen izrazov) opredeljuje kot nesrečo na javni cesti in nekategorizirani cesti, ki je dana v uporabo za cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej ena ali več oseb umrlo, bilo telesno poškodovanih ali je nastala materialna škoda. Status in kategorizacijo javnih cest določa Zakon o javnih cestah (ZJC). Ta kot nekategorizirane ceste (3. točka prvega odstavka 14. člena) opredeljuje vsako prometno površino, ki ni kategorizirana kot javna cesta in na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te prometne površine (gozdne ceste, dovozne ceste in pristopi do objektov ter zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, avtobusne postaje, ceste v zasebni lasti in podobne). Gozdno pot, na katero je zavila tožnica, je tako moč uvrstiti med nekategorizirane ceste, dane v uporabo za cestni promet.
nasilništvo – nasilje v družini – sprememba KZ – milejši zakon
Glede na časovni okvir obtožencu očitanih kaznivih dejanj in vrsto le-teh, gre za enotno obdobje in obtoženčevo kontinuirano ravnanje, ki ga je potrebno pravno opredeliti kot eno samo kaznivo dejanje.
Enako ravnanje obtoženca, v katerem so znaki tako kaznivega dejanja nasilništva po 1. odstavku 299. člena KZ kot izpolnjeni znaki kaznivega dejanja po 1. odstavku 191. člena KZ-1, ni moč opredeliti zgolj po prej veljavnih določbah KZ, ker z navedeno zakonsko določbo ne bi bila pokrita celotna kriminalna količina obtoženčevega ravnanja, zato je potrebno uporabiti določbo sedaj veljavnega KZ-1, ki je za obtoženca milejši zaradi dejstva, da je v posledici uporabe te določbe celoten procesni položaj obtoženca ugodnejši zaradi krivdoreka o le enem kaznivem dejanju na škodo M. D.
ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnica namreč ni utemeljevala svojega zahtevka s trditvijo, da naj bi bil uspeh druge toženke v drugi pravdi kakorkoli pogojen z veljavnostjo sporazuma, sklenjenega med tožencema dne 13.11.2002 oz., da naj bi bilo vprašanje veljavnosti sporazuma po svoji vsebini predhodno vprašanje, pomembno za izid pravde opr. št. P 1. Pravne koristi za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti sporazuma, torej tožnica ni izkazala.
spor majhne vrednosti - obrazložitev sodbe v sporu majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje bi sicer lahko kljub določbi 3. odst. 457. čl. ZPP pojasnilo razloge za svojo ugotovitev o višini obratovalnih stroških glede vode, saj je bila v bistvu sporna le ta postavka. Vendar ravno vzlic navedenemu zakonskemu določilu, po katerem vsebuje pisna sodba v sporu majhne vrednosti le kratek povzetek dejanskih ugotovitev, ni mogoč očitek, da v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Glede na določbo 3. odst. 457. čl. ZPP velja izhodišče, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva skrbno in na podlagi prepričljivih razlogov zanesljivo ugotovilo, v sodbi pa je naveden le kratek povzetek (rezultat) tega miselno spoznavnega procesa.