Mehanični bik, namenjen igri rodeo, katere cilj je, da igralca v končni fazi vrže s sebe, oziroma da se igra zaključi s padcem na zaščitno blazino ob napravi, ni nevarna stvar.
Nevarna stvar je lahko samo tista, ki s svojimi negativnimi vplivi presega običajne meje družbene tolerance in zato samo po sebi ali zaradi svojih drugih lastnosti lahko pogosto in v znatnem obsegu povzroči škodo. Pretehtati je potrebno na eni strani, ali obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda in da te kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej preprečiti, nato pa še, ali je pri normalnem teku dogodkov mogoče pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna
dogovor o delitvi dediščine – naknadno najdeno premoženje – delitev dediščine – soglasje dedičev – nujni delež
Za dogovor, ki pomeni že dejansko razdelitev dediščine, je nujno izrecno soglasje vseh dedičev. Le v tem primeru ga sodišče lahko vnese v sklep o dedovanju.
motenje posesti – izpraznitev prostora na podlagi sklepa o izvršbi – protipravno motenje posesti
Ravnanje izvršitelja, ki je poslovni prostor spraznil na podlagi sklepa o izvršbi, ne bi predstavljalo protipravnega motenja posesti le, če bi se sklep o izvršbi nanašal na tožnika kot dolžnika.
Močnega direktnega udarca s pestjo v obraz, ki ga je toženec med prerivanjem in ruvanjem zadal tožniku, ni mogoče šteti kot takšno obrambo, ki bi bila sorazmerna po intenziteti ravnanja samega tožnika, temveč gre za prekoračen silobran, ki ne izključuje odškodninske odgovornosti (1. odst. 138. čl. OZ).
S tem, ko je tožnik dal povod za fizično obračunavanje in v njem v manjši intenzivnosti tudi sodeloval, je h nastanku škode prispeval s 50%.
pooblastilo za vložitev tožbe – predložitev pooblastila
Če pravdno dejanje (vložitev izvršilnega predloga na podlagi VL), ki ga je za stranko opravil pooblaščenec brez pooblastila, odobri stranka po novem pooblaščencu, ni podlage za zavrženje tožbe.
ZKolP člen 16. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja člen 50, 50/2, 66, 66/3.
jubilejna nagrada – kolektivna pogodba – odpoved kolektivne pogodbe
Ker je tožnik izpolnil 20 let skupne delovne dobe, ko je bil normativni del kolektivne pogodbe, ki je bila odpovedana, še zmeraj v veljavi, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo jubilejne nagrade utemeljen.
ODZ paragraf 1500. SPZ člen 217, 217/2. ZTLR člen 54, 54/1.
stvarna služnost - priposestvovanje služnostne pravice - nacionalizacija - potek priposestvovalne dobe - družbeno premoženje - lastnina agrarne skupnosti
Z Zakonom o agrarnih skupnostih je prenehala lastninska pravica agrarne skupnosti po samem zakonu. Vpis, da gre poslej za splošno ljudsko premoženje, je bil le deklaratoren. Ker do takrat predpisana priposestvovalna doba še ni potekla, se je priposestvovanje z nacionalizacijo služečega zemljišča prekinilo. Priposestvovalna doba bi lahko znova začela teči šele v letu 1988, ko je isto zemljišče z nakupom pridobila toženka. Tudi v tem primeru pa do leta 2007 ni poteklo 20 let, kolikor je bilo po 1. odstavku 54. člena ZTLR in po 2. odstavku 217. člena SPZ potrebno za priposestvovanje služnosti.
OZ člen 179, 182, 943. URS člen 14, 22. ZPP člen 8.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zmanjšanje življenjske aktivnosti – degenerativne spremembe – škodni dogodek kot sprožilni dejavnik – zamuda – razmerje do zavarovalne pogodbe
Odmero odškodnine zaradi prestanih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja duševne aktivnosti upravičujejo okoliščine, da so sicer degenerativne spremembe pri tožniku nastopile prej, kot pa bi, če poškodbe ne bi bilo.
Pogodba je v delu, kjer je dogovorjena bodoča obveznost preživljanja, po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Prav zaradi te aleatornosti sta pogodbeni stranki nase prevzeli riziko, da izpolnjene obveznosti toženke po vrednosti morebiti ne bodo ekvivalentne izročenemu premoženju. Take pogodbe zato ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika istočasno obvestila o nameravani odpovedi in tudi že podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne pomeni bistvene kršitve ZDR, zaradi katere bi bila odpoved nezakonita.
Na podlagi 5. odst. 168. čl. ZIZ je mogoče zahtevati vpis lastninske pravice zgolj na dolžnika, ne pa na tretjega, v korist katerega je dolžnik neodplačno razpolagal (in zoper katerega upnik uveljavlja zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po 255. čl. OZ).
Glede na zatrjevano (mandatno) pogodbeno razmerje med tožnikom in drugo toženko, pri čemer naj bi šlo plačilo nagrade preko prve toženke, slednja ne more biti solidarno odgovorna za obveznost iz pogodbe. OZ v določbah o neupravičeni obogatitve, na katerih tožnik utemeljuje svoj zahtevek proti obema, solidarne obveznosti namreč ne pozna, za kaj takega pa tudi ni pogodbene podlage.
nasprotna tožba – priprave za glavno obravnavo – dopustitev nasprotne tožbe – razdružitev postopka po nasprotni tožbi – sklep procesnega vodstva – sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe
Proti sklepu, s katerim sodišče odloči, da bo nasprotno tožbo obravnavalo samostojno, ni posebne pritožbe, ker gre za sklep procesnega vodstva.
Prvostopenjsko sodišče lahko nasprotno tožbo obravnava v istem postopku, ni pa tega dolžno storiti.
opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja zanemarjanja otrok - kaznivo dejanje zanemarjanja otrok - stek
Ko obtoženi z različnimi izvršitvenimi oblikami iz 1. odst. 191. člena KZ-1 izvaja nasilje v družinskem krogu do svoje žene v pričo njunih otrok in da je to takšno, ki prehaja v stanju, s tem stori ne samo kaznivo dejanje nasilja v družini po 1. odst. 191. KZ-1, ampak tudi kaznivo dejanje zanemarjanja otroka po 1. odst. 192. člena KZ-1, v kolikor se ugotovi, da takšen vedenjski vzorec obtoženca vpliva na nadaljnji psihofizični razvoj njegovih otrok.
nasilništvo – nasilje v družini – sprememba KZ – milejši zakon
Glede na časovni okvir obtožencu očitanih kaznivih dejanj in vrsto le-teh, gre za enotno obdobje in obtoženčevo kontinuirano ravnanje, ki ga je potrebno pravno opredeliti kot eno samo kaznivo dejanje.
Enako ravnanje obtoženca, v katerem so znaki tako kaznivega dejanja nasilništva po 1. odstavku 299. člena KZ kot izpolnjeni znaki kaznivega dejanja po 1. odstavku 191. člena KZ-1, ni moč opredeliti zgolj po prej veljavnih določbah KZ, ker z navedeno zakonsko določbo ne bi bila pokrita celotna kriminalna količina obtoženčevega ravnanja, zato je potrebno uporabiti določbo sedaj veljavnega KZ-1, ki je za obtoženca milejši zaradi dejstva, da je v posledici uporabe te določbe celoten procesni položaj obtoženca ugodnejši zaradi krivdoreka o le enem kaznivem dejanju na škodo M. D.
ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnica namreč ni utemeljevala svojega zahtevka s trditvijo, da naj bi bil uspeh druge toženke v drugi pravdi kakorkoli pogojen z veljavnostjo sporazuma, sklenjenega med tožencema dne 13.11.2002 oz., da naj bi bilo vprašanje veljavnosti sporazuma po svoji vsebini predhodno vprašanje, pomembno za izid pravde opr. št. P 1. Pravne koristi za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti sporazuma, torej tožnica ni izkazala.
spor majhne vrednosti - obrazložitev sodbe v sporu majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje bi sicer lahko kljub določbi 3. odst. 457. čl. ZPP pojasnilo razloge za svojo ugotovitev o višini obratovalnih stroških glede vode, saj je bila v bistvu sporna le ta postavka. Vendar ravno vzlic navedenemu zakonskemu določilu, po katerem vsebuje pisna sodba v sporu majhne vrednosti le kratek povzetek dejanskih ugotovitev, ni mogoč očitek, da v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Glede na določbo 3. odst. 457. čl. ZPP velja izhodišče, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva skrbno in na podlagi prepričljivih razlogov zanesljivo ugotovilo, v sodbi pa je naveden le kratek povzetek (rezultat) tega miselno spoznavnega procesa.
OZ člen 135. ZJC člen 14, 14/1, 14/1-3 ZVCP člen 19, 19/1, 19/1-81. ZPP člen 154, 155, 165, 165/1, 339, 350, 350/2, 353.
zavarovanje AO plus - krivdna odgovornost
Prometno nesrečo ZVCP (Ur. l. RS 30/1998, veljaven v času nezgode) v 81. točki prvega odstavka 19. člena (pomen izrazov) opredeljuje kot nesrečo na javni cesti in nekategorizirani cesti, ki je dana v uporabo za cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej ena ali več oseb umrlo, bilo telesno poškodovanih ali je nastala materialna škoda. Status in kategorizacijo javnih cest določa Zakon o javnih cestah (ZJC). Ta kot nekategorizirane ceste (3. točka prvega odstavka 14. člena) opredeljuje vsako prometno površino, ki ni kategorizirana kot javna cesta in na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te prometne površine (gozdne ceste, dovozne ceste in pristopi do objektov ter zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, avtobusne postaje, ceste v zasebni lasti in podobne). Gozdno pot, na katero je zavila tožnica, je tako moč uvrstiti med nekategorizirane ceste, dane v uporabo za cestni promet.