OBLIGACIJSKO PRAVO – LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059161
ZPod člen 196. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 33. OZ člen 440.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – pridobitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo – ničnost pogodbe – prodaja nelastnika – prodaja tuje nepremičnine
Ker pogodba o prenosu družbenega kapitala v zemljiški knjigi ni bila realizirana, parcele ob uveljavitvi ZSKZ še niso bile olastninjene in so zato prešle v last RS in upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
14. čl. ZSKZ ne določa usode pogodbe, s katero nelastnik prenese takšno nepremičnino na drugega. V poštev pride 440. čl. OZ, po kateri prodaja tuje stvari pogodbenika veže. Pogodba, s katero nelastnik prenaša lastninsko pravico na stvari, zaradi tega še ni nična.
motenje posesti – izpraznitev prostora na podlagi sklepa o izvršbi – protipravno motenje posesti
Ravnanje izvršitelja, ki je poslovni prostor spraznil na podlagi sklepa o izvršbi, ne bi predstavljalo protipravnega motenja posesti le, če bi se sklep o izvršbi nanašal na tožnika kot dolžnika.
Kljub temu, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku razveljavljena, tožena stranka ni odškodninsko odgovorna, ker ni ravnala krivdno oziroma ker odpovedi ni podala, ker bi želela tožniku škodovati.
napotitev na pravdo – pritožba zoper sklep o napotitvi na pravdo – veljavnost oporoke - spor glede veljavnosti oporoke
S trditvami in dokazi o neveljavnosti oporoke, podanimi v pritožbi zoper sklep o napotitvi na pravdo, pritožnice ne morejo uspeti, ker se sporna dejstva ne ugotavljajo v zapuščinskem, ampak v pravdnem postopku.
obseg zapuščine - premično premoženje - dodatni sklep o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka - uveljavljanje pravic v pravdi
Zapuščinski postopek je bil končan s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Zapuščinskega postopka, ki je končan, ni mogoče prekiniti.
Če so se dediči sporazumeli o tem, naj se ne opravi zapuščinska obravnava, ker je v zapuščini samo premično premoženje, to pomeni, da obstaja med njimi soglasje o tem, kdo so dediči, katero premično premoženje sestavlja njegova zapuščina in katere pravice jim gredo kot dedičem. Glede tega premoženja lahko takoj izvršujejo vse pravice, ki jim gredo kot dedičem.
SZ-1 člen 91, 103, 103/1, 103/1-4, 110, 110/1, 111, 111/2, 148, 173, 173/3, 173/8. ZPP člen 13. OZ člen 198.
urejanje razmerij v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze ali prenehanju zunajzakonske skupnosti - uporaba stanovanja brez pravnega naslova – prejem ugodnosti – odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog
Upoštevanje dejstva, da je tožena stranka razvezana (razveza je bila že v letu 1991, bivši zakonec pa se je izselil v letu 2008), bi pomenilo obid jasne določbe 8. odstavka 173. člena SZ-1, po katerem se je najemnik dolžan izseliti skupaj z osebami, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje.
Tožena stranka je posest tožnikov motila tako, da je dne 23. 07. 2009 izvršila demontažo varovalk v električni omarici, demontažo števca in celotno nepremičnino odklopila iz električnega omrežja. Ker za takšno ravnanje ni imela podlage v zakonu (glede na določb 3. odstavka 33. člena SPZ je mogoče protipravnost izključiti le z zakonom, 1. odstavek 76. člena EZ pa dovoljuje le ustavitev distribucije ali prenosa električne energije), je to protipravno in tožnike upravičuje do sodnega varstva pred motenjem posesti.
odškodninska odgovornost odvetnika – zavarovanje odvetniške odgovornosti – škoda - vzročna zveza - dodatek k pokojnini na podlagi ZZSV
V primeru, če tožnik s pritožbo proti odločbi ZPIZ, s katero mu je bil priznan domnevno prenizek dodatek na podlagi ZZSV, ne bi uspel, škode ni (prav tako tudi ne vzročne zveze). Odškodnina tožniku ne pripada zgolj zaradi tega, ker njegova odvetnica, ki ima svojo odgovornost zavarovano pri toženi stranki, ni vložila pritožbe. Pri tem je poleg materialnopravne pravilnosti neizpodbijane odločbe ZPIZ pomembno tudi, da tožnik v podkrepitev verjetnosti svojega pritožbenega uspeha ne zatrjuje nič razen svojega (napačnega) izračuna.
Dodatek k pokojnini na podlagi ZZSV se odmeri od osnove v višini pokojnine, ki bi se mu odmerila po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove, pri čemer se upošteva tista delovna doba, ki je bila podlaga za odmero višine pokojnine v kateri od republik bivše SFRJ.
funkcionalno zemljišče - prodaja funkcionalnega zemljišča – razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem – javna površina – ničnost pogodbe – pravica uporabe – pridobitev lastninske pravice ex lege - dopustnost pogodbenega predmeta
Sodišče prve stopnje je prepričljivo utemeljilo, zakaj šteje, da sporni nepremičnini, ki sta bili predmet izpodbijane pogodbe, predstavljata funkcionalno zemljišče (to je stavbno zemljišče, potrebno za redno rabo objekta) in da zato drugotožena stranka s temi nepremičninami ne bi smela prosto razpolagati. Toženi stranki sta namreč z izpodbijano pogodbo razpolagali s funkcionalnim zemljiščem, ki sodi k stavbi tožnikov. Funkcionalno zemljišče ali njegov del pa nista v samostojnem pravnem prometu. Funkcionalno zemljišče sodi k stavbi, za katero je določeno, in tvori z njo neločljivo celoto. Funkcionalno zemljišče, ki naj zaokroži določeno stavbno zemljišče postane njegov sestavni del in ga potem ni več mogoče dodeljevati samostojno ali samo k delu nekdaj skupne parcele. Pogodba, s katero se s takim zemljiščem razpolaga ne v korist parcele, za katero je bilo funkcionalno zemljišče določeno, pa je nična. Gre namreč za razpolaganje s predmetom, ki ni več v samostojnem pravnem prometu (47. člen ZOR).
Ker sta toženca vložila obravnavano odškodninsko tožbo v roku treh mesecev od pravnomočnega zaključka kazenskega postopka (ustavitev zaradi umika predloga za pregon), se šteje, da je bilo z uveljavitvijo premoženjskopravnega zahtevka zastaranje pretrgano in zato obravnavana tožba pravočasno vložena.
Po prostem preudarku sodišče lahko določi višino odškodnine, če bi bila le-ta ugotovljiva z nesorazmernimi stroški, ali je ne bi bilo mogoče ugotoviti. Tožnik pa ni dokazal nastanka oz. obstoja materialne škode, zato se vprašanje višine, ki se lahko določi po prostem preudarku, niti ne pojavi.
Na podlagi 5. odst. 168. čl. ZIZ je mogoče zahtevati vpis lastninske pravice zgolj na dolžnika, ne pa na tretjega, v korist katerega je dolžnik neodplačno razpolagal (in zoper katerega upnik uveljavlja zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po 255. čl. OZ).
Glede na zatrjevano (mandatno) pogodbeno razmerje med tožnikom in drugo toženko, pri čemer naj bi šlo plačilo nagrade preko prve toženke, slednja ne more biti solidarno odgovorna za obveznost iz pogodbe. OZ v določbah o neupravičeni obogatitve, na katerih tožnik utemeljuje svoj zahtevek proti obema, solidarne obveznosti namreč ne pozna, za kaj takega pa tudi ni pogodbene podlage.
ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnica namreč ni utemeljevala svojega zahtevka s trditvijo, da naj bi bil uspeh druge toženke v drugi pravdi kakorkoli pogojen z veljavnostjo sporazuma, sklenjenega med tožencema dne 13.11.2002 oz., da naj bi bilo vprašanje veljavnosti sporazuma po svoji vsebini predhodno vprašanje, pomembno za izid pravde opr. št. P 1. Pravne koristi za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti sporazuma, torej tožnica ni izkazala.
spor majhne vrednosti - obrazložitev sodbe v sporu majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje bi sicer lahko kljub določbi 3. odst. 457. čl. ZPP pojasnilo razloge za svojo ugotovitev o višini obratovalnih stroških glede vode, saj je bila v bistvu sporna le ta postavka. Vendar ravno vzlic navedenemu zakonskemu določilu, po katerem vsebuje pisna sodba v sporu majhne vrednosti le kratek povzetek dejanskih ugotovitev, ni mogoč očitek, da v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Glede na določbo 3. odst. 457. čl. ZPP velja izhodišče, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva skrbno in na podlagi prepričljivih razlogov zanesljivo ugotovilo, v sodbi pa je naveden le kratek povzetek (rezultat) tega miselno spoznavnega procesa.
nasprotna tožba – priprave za glavno obravnavo – dopustitev nasprotne tožbe – razdružitev postopka po nasprotni tožbi – sklep procesnega vodstva – sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe
Proti sklepu, s katerim sodišče odloči, da bo nasprotno tožbo obravnavalo samostojno, ni posebne pritožbe, ker gre za sklep procesnega vodstva.
Prvostopenjsko sodišče lahko nasprotno tožbo obravnava v istem postopku, ni pa tega dolžno storiti.
nasilništvo – nasilje v družini – sprememba KZ – milejši zakon
Glede na časovni okvir obtožencu očitanih kaznivih dejanj in vrsto le-teh, gre za enotno obdobje in obtoženčevo kontinuirano ravnanje, ki ga je potrebno pravno opredeliti kot eno samo kaznivo dejanje.
Enako ravnanje obtoženca, v katerem so znaki tako kaznivega dejanja nasilništva po 1. odstavku 299. člena KZ kot izpolnjeni znaki kaznivega dejanja po 1. odstavku 191. člena KZ-1, ni moč opredeliti zgolj po prej veljavnih določbah KZ, ker z navedeno zakonsko določbo ne bi bila pokrita celotna kriminalna količina obtoženčevega ravnanja, zato je potrebno uporabiti določbo sedaj veljavnega KZ-1, ki je za obtoženca milejši zaradi dejstva, da je v posledici uporabe te določbe celoten procesni položaj obtoženca ugodnejši zaradi krivdoreka o le enem kaznivem dejanju na škodo M. D.
OZ člen 135. ZJC člen 14, 14/1, 14/1-3 ZVCP člen 19, 19/1, 19/1-81. ZPP člen 154, 155, 165, 165/1, 339, 350, 350/2, 353.
zavarovanje AO plus - krivdna odgovornost
Prometno nesrečo ZVCP (Ur. l. RS 30/1998, veljaven v času nezgode) v 81. točki prvega odstavka 19. člena (pomen izrazov) opredeljuje kot nesrečo na javni cesti in nekategorizirani cesti, ki je dana v uporabo za cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej ena ali več oseb umrlo, bilo telesno poškodovanih ali je nastala materialna škoda. Status in kategorizacijo javnih cest določa Zakon o javnih cestah (ZJC). Ta kot nekategorizirane ceste (3. točka prvega odstavka 14. člena) opredeljuje vsako prometno površino, ki ni kategorizirana kot javna cesta in na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te prometne površine (gozdne ceste, dovozne ceste in pristopi do objektov ter zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, avtobusne postaje, ceste v zasebni lasti in podobne). Gozdno pot, na katero je zavila tožnica, je tako moč uvrstiti med nekategorizirane ceste, dane v uporabo za cestni promet.
Prehodne določbe Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008) so jasne. V 39. členu je namreč določeno, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Dosedanji predpisi pa so predvidevali za primer, ko taksa ob nastanku taksne obveznosti ni bila plačana, da se taksnemu zavezancu pošlje opomin za plačilo sodne takse in zaračuna tudi opominska taksa (četrti odstavek 26. člena ZST).