• Najdi
  • <<
  • <
  • 21
  • od 23
  • >
  • >>
  • 401.
    VSL sodba I Cp 3523/2009
    6.1.2010
    USTAVNO PRAVO - DRUŠTVA
    VSL0059125
    URS člen 14, 15/2, 42. ZDru člen 5/1.
    sprejem v članstvo lovske družine – omejevanje človekovih pravic – kršitev načela enakosti – svoboda združevanja
    Odklonitev sprejema v članstvo lovske družine zaradi objektivnih okoliščin (preveliko število članov glede na velikost lovišča) ni nezakonita niti protiustavna.
  • 402.
    VSL sodba II Cp 3946/2009
    6.1.2010
    STANOVANJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL0058990
    SZ-1 člen 98, 103, 103/5, 112, 112/3.
    denacionalizirano stanovanje - neprofitno stanovanje - odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlog – primerno stanovanje – zloraba pravic - povrnitev lastnih vlaganj najemnika
    SZ-1 res ne določa časa, v katerem mora stranka, ki ima svojo nepremičnino, to izdelati do te mere, da je primerna za življenje, a 15 let le predstavlja takšno obdobje, da je utemeljeno pričakovati, da bi tisti, ki ima namen ustvariti dom - stanovanje v tem obdobju to tudi ustvaril, predvsem od dejstvu, da je toženka že izdelala fasado in okolico hiše, ne pa tudi stanovanjskih prostorov. Zakon varuje najemnika, ki plačuje neprofitno najemnino, a le v razumnih mejah, ki ne smejo dopustiti zlorabe pravic.
  • 403.
    VSL sklep II Cp 3790/2009
    6.1.2010
    DEDNO PRAVO
    VSL0058290
    ZD člen 40, 41, 44, 213, 174. ZPP člen 337.
    uveljavljanje nujnega deleža v pritožbi – uveljavljanje nujnega deleža
    Nujni dedič lahko uveljavlja pravico do nujnega deleža tudi še v pritožbenem postopku.
  • 404.
    VSL sklep II Cp 4417/2009
    6.1.2010
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0058304
    ZIZ člen 272, 272/2.
    regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda - restriktivno tolmačenje pojma težko nadomestljive škode – tehtanje interesov strank – kontradiktorni postopek
    Značilnost regulacijske začasne odredbe je pokrivanje s tožbenim zahtevkom (in je značilna za motenjske spore), ki ravno zaradi tega terja zelo restriktiven pristop in je opravičljiva le z namenom preprečitve nasilja ali nastanka težko nadomestljive škode. V takšnih primerih je dejansko treba upoštevati tudi položaj tožencev kot dolžnikov, saj se z ugoditvijo tovrstnim predlogom na nek način prejudicira odločitev o zahtevku. Vendar pa to velja le v primerih, ko ob morebitni kasnejši zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče odpraviti posledic izdane začasne odredbe.
  • 405.
    VSL sklep I Cp 4017/2009
    6.1.2010
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0056865
    ZD člen 210, 210/2, 210/2-1.
    napotitev na pravdo – pritožba zoper sklep o napotitvi na pravdo – veljavnost oporoke - spor glede veljavnosti oporoke
    S trditvami in dokazi o neveljavnosti oporoke, podanimi v pritožbi zoper sklep o napotitvi na pravdo, pritožnice ne morejo uspeti, ker se sporna dejstva ne ugotavljajo v zapuščinskem, ampak v pravdnem postopku.
  • 406.
    VSL sodba II Cp 3374/2009
    6.1.2010
    POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0059114
    ZZZDR člen 51, 58, 62. ZN člen 47, 48.
    tožba na ugotovitev lastninske pravice – prodaja nepremičnine – navidezni kupec – slamnati kupec – skupno premoženje – pravni posli med zakoncema – oblika pogodbe
    Pri pogodbi z navideznim kupcem gre dejansko za dva povezana pravna posla (pojem pogodbe z navideznim kupcem je izoblikovala namreč sodna praksa in teorija), to je pogodbo med prodajalcem in navideznim kupcem in zavezo navideznega kupca, da bo koristi, ki jih je pridobil, prenesel na dejanskega kupca. Zato je pravilna ugotovitev, da bi morala tožnica, kot zatrjevani dejanski kupec, če bi hotela uspeti, zatrjevati in dokazati tudi obstoj takšnega dogovora z navideznim kupcem.

    Za veljavnost pravnih poslov med zakoncema (kar velja tudi za izvenzakonske partnerje) je namreč v letu 1991 veljavni 62. člen ZZZDR določal posebno obliko, in sicer overitev po sodniku. Tudi glede delitve skupnega premoženja s sporazumom je bilo v drugem stavku 2. odst. 58. člen ZZZDR določeno, da mora tak sporazum overiti sodnik. Po sedaj veljavni ureditvi (od 1.6.1995 dalje) pa je oblika overitve po sodniku nadomeščena z obliko notarskega zapisa (primerjaj 47. in 48. člen ZN), pri čemer so posli, ki niso sklenjeni v tej obliki, nični.
  • 407.
    VSL sodba I Cp 3583/2009
    6.1.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0059164
    OZ člen 131, 135, 149.
    nevarna stvar – mehanični bik - objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
    Mehanični bik, namenjen igri rodeo, katere cilj je, da igralca v končni fazi vrže s sebe, oziroma da se igra zaključi s padcem na zaščitno blazino ob napravi, ni nevarna stvar.

    Nevarna stvar je lahko samo tista, ki s svojimi negativnimi vplivi presega običajne meje družbene tolerance in zato samo po sebi ali zaradi svojih drugih lastnosti lahko pogosto in v znatnem obsegu povzroči škodo. Pretehtati je potrebno na eni strani, ali obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda in da te kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej preprečiti, nato pa še, ali je pri normalnem teku dogodkov mogoče pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna
  • 408.
    VSL sodba I Cp 3244/2009
    6.1.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0059163
    ZIZ člen 168. ZPP člen 196. ZZK-1 člen 29, 40. SPZ člen 101.
    zahteva upnika - vpis dolžnikove lastninske pravice – nujno sosporništvo
    Ker lastninska pravica, ki jo ima nekdo na nepremičnini, preneha, če na njej pridobi lastninsko pravico kdo drug, je mogoče pravdo, v kateri se zahteva vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika, rešiti le na enak način tako za osebo, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik nepremičnine (zemljiškoknjižni lastnik), kot za osebo, na katero se zahteva vpis lastninske pravice; zemljiškoknjižni lastnik in dolžnik sta torej nujna sospornika.
  • 409.
    VSL sklep II Cp 4310/2009
    6.1.2010
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0060507
    ZZK-1 člen 147.
    zemljiškoknjižni postopek - družbena lastnina - pravica uporabe – lastninska pravica
    Izbris družbene lastnine in vknjižbo lastninske pravice se dovoli, če je tisti, na katerega se vpiše lastninska pravica v trenutku odločanja vpisan kot imetnik pravice uporabe.
  • 410.
    VSL sodba II Cp 2965/2009
    6.1.2010
    POGODBENO PRAVO
    VSL0059123
    OZ člen 357/1-4. ZOR člen 380/1-4.
    zavarovalna pogodba – zavarovanje odgovornosti – zahtevek zavarovanca nasproti zavarovalnici – zastaralni rok – pretrganje zastaranja
    Pri zavarovanju odgovornosti začetek zastaranja terjatve zavarovanca nasproti zavarovalnici ni vezan na okoliščino, kdaj po vloženi tožbi je zavarovanec plačal odškodnino oškodovancu oziroma kdaj je bil zavarovancu znan celoten obseg škode (1. odst. 361. čl. ZOR in 1. odst. 336. čl. OZ). V skladu z določbo 4. odst. 380. čl. ZOR zastaranje namreč začne teči, ko zavarovanec prejme odškodninsko tožbo. Citirana določba tako ureja dva (podobna) zakonska dejanska stana, ki sta samostojna in med seboj neodvisna (različna), z enako pravno posledico. Prvi veže zastaranje na dan, ko je oškodovanec od zavarovanca sodno zahteval odškodnino, drugi pa na dan plačila odškodnine oškodovancu. Če bi bil začetek zastaralnega roka (vedno) vezan na dan, ko bi zavarovanec škodo povrnil, bi bila nepotrebna določba, da zastaranje zavarovančevega zahtevka proti zavarovalnici začne teči od dneva, ko je oškodovanec sodno zahteval odškodnino oziroma bi zakonodajalec drugače oblikoval citirano zakonsko določbo.
  • 411.
    VSL sodba I Cp 3221/2009
    6.1.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0059121
    OZ člen 255, 255/1, 255/2. ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 274, 274/1.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – oškodovanje upnikov – pasivna legitimacija – vpis dolžnikove lastninske pravice
    Na podlagi 5. odst. 168. čl. ZIZ je mogoče zahtevati vpis lastninske pravice zgolj na dolžnika, ne pa na tretjega, v korist katerega je dolžnik neodplačno razpolagal (in zoper katerega upnik uveljavlja zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po 255. čl. OZ).
  • 412.
    VSL sodba I Cp 3829/2009
    6.1.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0059189
    OZ člen 190, 394, 395.
    nesklepčnost tožbe – mandatna pogodba – neupravičena obogatitev – solidarna odgovornost
    Glede na zatrjevano (mandatno) pogodbeno razmerje med tožnikom in drugo toženko, pri čemer naj bi šlo plačilo nagrade preko prve toženke, slednja ne more biti solidarno odgovorna za obveznost iz pogodbe. OZ v določbah o neupravičeni obogatitve, na katerih tožnik utemeljuje svoj zahtevek proti obema, solidarne obveznosti namreč ne pozna, za kaj takega pa tudi ni pogodbene podlage.
  • 413.
    VSL sklep I Cp 4546/2009
    6.1.2010
    ZEMLJIŠKA KNJIGA – SODNE TAKSE
    VSL0059135
    ZZK-1 člen 10, 122, 189. ZST-1 člen 39.
    zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke - načelo vrstnega reda – višina sodne takse
    Po 10. čl. ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je prejelo predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Gre za načelo zemljiškoknjižnega postopka, ki je v obliki procesnega pravila izraženo tudi v 122. in 189. členu istega zakona. Posledica načela vrstnega reda kot procesnega pravila je, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v postopku, ki je bil začet prej.
  • 414.
    VSL sodba II Cp 3313/2009
    6.1.2010
    STVARNO PRAVO
    VSL0057056
    ODZ paragraf 1500. SPZ člen 217, 217/2. ZTLR člen 54, 54/1.
    stvarna služnost - priposestvovanje služnostne pravice - nacionalizacija - potek priposestvovalne dobe - družbeno premoženje - lastnina agrarne skupnosti
    Z Zakonom o agrarnih skupnostih je prenehala lastninska pravica agrarne skupnosti po samem zakonu. Vpis, da gre poslej za splošno ljudsko premoženje, je bil le deklaratoren. Ker do takrat predpisana priposestvovalna doba še ni potekla, se je priposestvovanje z nacionalizacijo služečega zemljišča prekinilo. Priposestvovalna doba bi lahko znova začela teči šele v letu 1988, ko je isto zemljišče z nakupom pridobila toženka. Tudi v tem primeru pa do leta 2007 ni poteklo 20 let, kolikor je bilo po 1. odstavku 54. člena ZTLR in po 2. odstavku 217. člena SPZ potrebno za priposestvovanje služnosti.
  • 415.
    VSL sodba I Cp 3853/2009
    6.1.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0059165
    SZ-1 člen 10, 90, 90/2, 90/3, 103, 103/5.
    drugo primerno stanovanje – odpoved najemne pogodbe – dvig neprofitne najemnine – neprofitna najemnina - izselitev najemnika
    Pojma primernega stanovanja ni mogoče ožiti tako, da bi se primernost stanovanja presojalo brez upoštevanja okoliščine, da lastnik nepremičnine lahko vpliva na (ne)primernost stanovanja.

    Stvar najemodajalca je, ali bo zahteval spremembo najemnine ali bo odpovedal neprofitno najemno razmerje, če se razmere spremenijo.
  • 416.
    VSL sodba II Cp 3820/2009
    6.1.2010
    POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0058320
    OZ člen 131. ZZSV člen 1, 4a.
    odškodninska odgovornost odvetnika – zavarovanje odvetniške odgovornosti – škoda - vzročna zveza - dodatek k pokojnini na podlagi ZZSV
    V primeru, če tožnik s pritožbo proti odločbi ZPIZ, s katero mu je bil priznan domnevno prenizek dodatek na podlagi ZZSV, ne bi uspel, škode ni (prav tako tudi ne vzročne zveze). Odškodnina tožniku ne pripada zgolj zaradi tega, ker njegova odvetnica, ki ima svojo odgovornost zavarovano pri toženi stranki, ni vložila pritožbe. Pri tem je poleg materialnopravne pravilnosti neizpodbijane odločbe ZPIZ pomembno tudi, da tožnik v podkrepitev verjetnosti svojega pritožbenega uspeha ne zatrjuje nič razen svojega (napačnega) izračuna.

    Dodatek k pokojnini na podlagi ZZSV se odmeri od osnove v višini pokojnine, ki bi se mu odmerila po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove, pri čemer se upošteva tista delovna doba, ki je bila podlaga za odmero višine pokojnine v kateri od republik bivše SFRJ.
  • 417.
    VSL sodba I Cpg 238/2009
    6.1.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0055644
    ZPP člen 358, 358-5. OZ člen 287, 287/1, 653, 653/4.
    sprememba sodbe – vrnitev zadeve sodišču prve stopnje – razveljavitev sodbe
    Sodišče prve stopnje je iz ugotovljenega dejstva, da je v računu izražena teža materiala v kilogramih, napačno sklepalo, da je s tem računom tožeča stranka zaračunala toženi stranki dobavljeni material. Ker je na to dejstvo oprlo tudi odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo dela, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji po določbi 5. alinee 358. člena ZPP, na podlagi katere zaradi tega razloga nima podlage za razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, pač pa za spremembo sodbe.
  • 418.
    VSL sodba II Cp 3894/2009
    6.1.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO – LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0059161
    ZPod člen 196. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 33. OZ člen 440.
    lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – pridobitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo – ničnost pogodbe – prodaja nelastnika – prodaja tuje nepremičnine
    Ker pogodba o prenosu družbenega kapitala v zemljiški knjigi ni bila realizirana, parcele ob uveljavitvi ZSKZ še niso bile olastninjene in so zato prešle v last RS in upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

    14. čl. ZSKZ ne določa usode pogodbe, s katero nelastnik prenese takšno nepremičnino na drugega. V poštev pride 440. čl. OZ, po kateri prodaja tuje stvari pogodbenika veže. Pogodba, s katero nelastnik prenaša lastninsko pravico na stvari, zaradi tega še ni nična.
  • 419.
    VDSS sodba Pdp 1423/2010
    6.1.2010
    DELOVNO PRAVO
    VDS0006516
    ZDR člen 6.a, 184. OZ člen 131.
    odškodninska odgovornost – mobbing – elementi odškodninskega delikta – protipravnost – krivda
    Kljub temu, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku razveljavljena, tožena stranka ni odškodninsko odgovorna, ker ni ravnala krivdno oziroma ker odpovedi ni podala, ker bi želela tožniku škodovati.
  • 420.
    VSL sodba I Cp 4443/2009
    6.1.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0059143
    OZ člen 46/2, 99, 239, 239/1, 239/2, 240.
    izpolnitev pogodbe – odstop od pogodbe – odškodninska odgovornost
    Toženka ni (sodno) izpodbijala pogodbe zaradi zmote. Na podlagi 99. člena OZ bi morala zahtevati razveljavitev pogodbe v roku enega leta od dneva, ko je zvedela za razlog izpodbojnosti, v vsakem primeru pa ji je ta pravica prenehala s pretekom treh let, ko je bila pogodba sklenjena. Toženka je zato izgubila pravico zahtevati razveljavitev pogodbe zaradi zmote.
  • <<
  • <
  • 21
  • od 23
  • >
  • >>