spor majhne vrednosti - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pritožba - navajanje novih dejstev v pritožbi
V sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato s pritožbo ni mogoče navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
ZPP člen 358, 358-5. OZ člen 287, 287/1, 653, 653/4.
sprememba sodbe – vrnitev zadeve sodišču prve stopnje – razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je iz ugotovljenega dejstva, da je v računu izražena teža materiala v kilogramih, napačno sklepalo, da je s tem računom tožeča stranka zaračunala toženi stranki dobavljeni material. Ker je na to dejstvo oprlo tudi odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo dela, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji po določbi 5. alinee 358. člena ZPP, na podlagi katere zaradi tega razloga nima podlage za razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, pač pa za spremembo sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059161
ZPod člen 196. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 33. OZ člen 440.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – pridobitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo – ničnost pogodbe – prodaja nelastnika – prodaja tuje nepremičnine
Ker pogodba o prenosu družbenega kapitala v zemljiški knjigi ni bila realizirana, parcele ob uveljavitvi ZSKZ še niso bile olastninjene in so zato prešle v last RS in upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
14. čl. ZSKZ ne določa usode pogodbe, s katero nelastnik prenese takšno nepremičnino na drugega. V poštev pride 440. čl. OZ, po kateri prodaja tuje stvari pogodbenika veže. Pogodba, s katero nelastnik prenaša lastninsko pravico na stvari, zaradi tega še ni nična.
ZKolP člen 16. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja člen 50, 50/2, 66, 66/3.
jubilejna nagrada – kolektivna pogodba – odpoved kolektivne pogodbe
Ker je tožnik izpolnil 20 let skupne delovne dobe, ko je bil normativni del kolektivne pogodbe, ki je bila odpovedana, še zmeraj v veljavi, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo jubilejne nagrade utemeljen.
ODZ paragraf 1500. SPZ člen 217, 217/2. ZTLR člen 54, 54/1.
stvarna služnost - priposestvovanje služnostne pravice - nacionalizacija - potek priposestvovalne dobe - družbeno premoženje - lastnina agrarne skupnosti
Z Zakonom o agrarnih skupnostih je prenehala lastninska pravica agrarne skupnosti po samem zakonu. Vpis, da gre poslej za splošno ljudsko premoženje, je bil le deklaratoren. Ker do takrat predpisana priposestvovalna doba še ni potekla, se je priposestvovanje z nacionalizacijo služečega zemljišča prekinilo. Priposestvovalna doba bi lahko znova začela teči šele v letu 1988, ko je isto zemljišče z nakupom pridobila toženka. Tudi v tem primeru pa do leta 2007 ni poteklo 20 let, kolikor je bilo po 1. odstavku 54. člena ZTLR in po 2. odstavku 217. člena SPZ potrebno za priposestvovanje služnosti.
OZ člen 179, 182, 943. URS člen 14, 22. ZPP člen 8.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zmanjšanje življenjske aktivnosti – degenerativne spremembe – škodni dogodek kot sprožilni dejavnik – zamuda – razmerje do zavarovalne pogodbe
Odmero odškodnine zaradi prestanih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja duševne aktivnosti upravičujejo okoliščine, da so sicer degenerativne spremembe pri tožniku nastopile prej, kot pa bi, če poškodbe ne bi bilo.
tožba na ugotovitev lastninske pravice – prodaja nepremičnine – navidezni kupec – slamnati kupec – skupno premoženje – pravni posli med zakoncema – oblika pogodbe
Pri pogodbi z navideznim kupcem gre dejansko za dva povezana pravna posla (pojem pogodbe z navideznim kupcem je izoblikovala namreč sodna praksa in teorija), to je pogodbo med prodajalcem in navideznim kupcem in zavezo navideznega kupca, da bo koristi, ki jih je pridobil, prenesel na dejanskega kupca. Zato je pravilna ugotovitev, da bi morala tožnica, kot zatrjevani dejanski kupec, če bi hotela uspeti, zatrjevati in dokazati tudi obstoj takšnega dogovora z navideznim kupcem.
Za veljavnost pravnih poslov med zakoncema (kar velja tudi za izvenzakonske partnerje) je namreč v letu 1991 veljavni 62. člen ZZZDR določal posebno obliko, in sicer overitev po sodniku. Tudi glede delitve skupnega premoženja s sporazumom je bilo v drugem stavku 2. odst. 58. člen ZZZDR določeno, da mora tak sporazum overiti sodnik. Po sedaj veljavni ureditvi (od 1.6.1995 dalje) pa je oblika overitve po sodniku nadomeščena z obliko notarskega zapisa (primerjaj 47. in 48. člen ZN), pri čemer so posli, ki niso sklenjeni v tej obliki, nični.
SZ-1 res ne določa časa, v katerem mora stranka, ki ima svojo nepremičnino, to izdelati do te mere, da je primerna za življenje, a 15 let le predstavlja takšno obdobje, da je utemeljeno pričakovati, da bi tisti, ki ima namen ustvariti dom - stanovanje v tem obdobju to tudi ustvaril, predvsem od dejstvu, da je toženka že izdelala fasado in okolico hiše, ne pa tudi stanovanjskih prostorov. Zakon varuje najemnika, ki plačuje neprofitno najemnino, a le v razumnih mejah, ki ne smejo dopustiti zlorabe pravic.
plačilo za delo – dežurstvo – pogodba o delu – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Ker sta se stranki v pogodbi o delu v skladu z načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij lahko dogovorili za plačilo dežurstva in ker tožnik veljavnosti pogodbe o delu ni izpodbijal, njegov tožbeni zahtevek za višje plačilo, kot je bilo dogovorjeno, ni utemeljen.
Na podlagi 5. odst. 168. čl. ZIZ je mogoče zahtevati vpis lastninske pravice zgolj na dolžnika, ne pa na tretjega, v korist katerega je dolžnik neodplačno razpolagal (in zoper katerega upnik uveljavlja zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po 255. čl. OZ).
Glede na zatrjevano (mandatno) pogodbeno razmerje med tožnikom in drugo toženko, pri čemer naj bi šlo plačilo nagrade preko prve toženke, slednja ne more biti solidarno odgovorna za obveznost iz pogodbe. OZ v določbah o neupravičeni obogatitve, na katerih tožnik utemeljuje svoj zahtevek proti obema, solidarne obveznosti namreč ne pozna, za kaj takega pa tudi ni pogodbene podlage.
Zahtevek za podajo izjave volje spada med dajatvene zahtevke. Pri tem mora tožnik želeno izjavo volje v celoti in izrecno povzeti v tožbeni predlog, vendar pa mora zahtevek oblikovati kot dajatveni zahtevek.
OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZIZ člen 59. ZPP člen 224, 224/1, 224/2.
nedopustnost izvršbe – neupravičena pridobitev – vzročna zveza
Čim je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bila opravljena izvršba na premičnine last tožeče stranke nedopustna, je s tem ugotovilo, da je podlaga za poplačilo tožene stranke v izvršilnem postopku, odpadla. Tožena stranka pa je bila tista, ki je na podlagi nedopustne izvršbe prejela poplačilo dolga njenega dolžnika v znesku 724,00 EUR iz sredstev tožeče stranke, zato je vzročna zveza med prikrajšanjem tožeče stranke in obogatitvijo tožene stranke na njen račun evidentna.
stvarna služnost hoje in voženj – priposestvovanje služnosti – priposestvovalna doba - uporaba zemljišča za hojo in vožnjo – nasprotovanje izvrševanju služnostne pravice po služečem zemljišču – aktivno ravnanje lastnika služečega zemljišča
Kot nasprotovanje v smislu 1. odstavka 54. člena ZTLR je opredeliti vsako aktivno ravnanje lastnika služečega zemljišča, izraženo v kakršnikoli obliki (jezikovni, s konkludentnimi dejanji), iz katerih jasno in nedvoumno izhaja, da se nasprotuje izvrševanju služnosti. Število nasprotovanj ni pomembno. Zadošča eno nasprotovanje, če je to jasno in nedvoumno. Če se služnost izvršuje po drugem, je upoštevati izraženo nasprotovanje takšnemu drugemu.
Ker je toženec pri speljevanju s parkirnega mesta na javni površini zadel parkirano vozilo in odpeljal s kraja nezgode, ne da bi obvestil oškodovanca, je izgubil zavarovalne pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059113
OZ člen 6, 6/2, 239, 239/2, 768, 768/1.
pogodba o odvetniškem zastopanju – odškodninska odgovornost odvetnika – opustitev vložitve pravnega sredstva – možnosti za uspeh
Opustitev potrebnega ravnanja odvetnika ima za posledico njegovo odškodninsko odgovornost le, če so izkazani pogoji za uspeh z ravnanjem (npr. vložitvijo pravnega sredstva), ki ga je odvetnik opustil.
Tožena stranka je posest tožnikov motila tako, da je dne 23. 07. 2009 izvršila demontažo varovalk v električni omarici, demontažo števca in celotno nepremičnino odklopila iz električnega omrežja. Ker za takšno ravnanje ni imela podlage v zakonu (glede na določb 3. odstavka 33. člena SPZ je mogoče protipravnost izključiti le z zakonom, 1. odstavek 76. člena EZ pa dovoljuje le ustavitev distribucije ali prenosa električne energije), je to protipravno in tožnike upravičuje do sodnega varstva pred motenjem posesti.