vodstvo glavne obravnave – sklep procesnega vodstva – sklep o ločenem obravnavanju zahtevkov – nevezanost na predlog stranke – nedovoljena pritožba
Stranka lahko predlaga združitev ali ločitev pravd, vendar sodišče na to ni vezano. Gre za sklepa procesnega vodstva, zoper katera ni posebne pritožbe.
motenje posesti – izpraznitev prostora na podlagi sklepa o izvršbi – protipravno motenje posesti
Ravnanje izvršitelja, ki je poslovni prostor spraznil na podlagi sklepa o izvršbi, ne bi predstavljalo protipravnega motenja posesti le, če bi se sklep o izvršbi nanašal na tožnika kot dolžnika.
dogovor o delitvi dediščine – naknadno najdeno premoženje – delitev dediščine – soglasje dedičev – nujni delež
Za dogovor, ki pomeni že dejansko razdelitev dediščine, je nujno izrecno soglasje vseh dedičev. Le v tem primeru ga sodišče lahko vnese v sklep o dedovanju.
ZKolP člen 16. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja člen 50, 50/2, 66, 66/3.
jubilejna nagrada – kolektivna pogodba – odpoved kolektivne pogodbe
Ker je tožnik izpolnil 20 let skupne delovne dobe, ko je bil normativni del kolektivne pogodbe, ki je bila odpovedana, še zmeraj v veljavi, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo jubilejne nagrade utemeljen.
ODZ paragraf 1500. SPZ člen 217, 217/2. ZTLR člen 54, 54/1.
stvarna služnost - priposestvovanje služnostne pravice - nacionalizacija - potek priposestvovalne dobe - družbeno premoženje - lastnina agrarne skupnosti
Z Zakonom o agrarnih skupnostih je prenehala lastninska pravica agrarne skupnosti po samem zakonu. Vpis, da gre poslej za splošno ljudsko premoženje, je bil le deklaratoren. Ker do takrat predpisana priposestvovalna doba še ni potekla, se je priposestvovanje z nacionalizacijo služečega zemljišča prekinilo. Priposestvovalna doba bi lahko znova začela teči šele v letu 1988, ko je isto zemljišče z nakupom pridobila toženka. Tudi v tem primeru pa do leta 2007 ni poteklo 20 let, kolikor je bilo po 1. odstavku 54. člena ZTLR in po 2. odstavku 217. člena SPZ potrebno za priposestvovanje služnosti.
Pri zavarovanju odgovornosti začetek zastaranja terjatve zavarovanca nasproti zavarovalnici ni vezan na okoliščino, kdaj po vloženi tožbi je zavarovanec plačal odškodnino oškodovancu oziroma kdaj je bil zavarovancu znan celoten obseg škode (1. odst. 361. čl. ZOR in 1. odst. 336. čl. OZ). V skladu z določbo 4. odst. 380. čl. ZOR zastaranje namreč začne teči, ko zavarovanec prejme odškodninsko tožbo. Citirana določba tako ureja dva (podobna) zakonska dejanska stana, ki sta samostojna in med seboj neodvisna (različna), z enako pravno posledico. Prvi veže zastaranje na dan, ko je oškodovanec od zavarovanca sodno zahteval odškodnino, drugi pa na dan plačila odškodnine oškodovancu. Če bi bil začetek zastaralnega roka (vedno) vezan na dan, ko bi zavarovanec škodo povrnil, bi bila nepotrebna določba, da zastaranje zavarovančevega zahtevka proti zavarovalnici začne teči od dneva, ko je oškodovanec sodno zahteval odškodnino oziroma bi zakonodajalec drugače oblikoval citirano zakonsko določbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059163
ZIZ člen 168. ZPP člen 196. ZZK-1 člen 29, 40. SPZ člen 101.
zahteva upnika - vpis dolžnikove lastninske pravice – nujno sosporništvo
Ker lastninska pravica, ki jo ima nekdo na nepremičnini, preneha, če na njej pridobi lastninsko pravico kdo drug, je mogoče pravdo, v kateri se zahteva vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika, rešiti le na enak način tako za osebo, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik nepremičnine (zemljiškoknjižni lastnik), kot za osebo, na katero se zahteva vpis lastninske pravice; zemljiškoknjižni lastnik in dolžnik sta torej nujna sospornika.
OZ člen 179, 182, 943. URS člen 14, 22. ZPP člen 8.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zmanjšanje življenjske aktivnosti – degenerativne spremembe – škodni dogodek kot sprožilni dejavnik – zamuda – razmerje do zavarovalne pogodbe
Odmero odškodnine zaradi prestanih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja duševne aktivnosti upravičujejo okoliščine, da so sicer degenerativne spremembe pri tožniku nastopile prej, kot pa bi, če poškodbe ne bi bilo.
ODZ paragraf 431, 1463, 1500. Zakon o stavbni pravici paragraf 5, 5/1. ZTLR člen 24, 25, 26, 28, 28/4, 28/5, 33. SPZ člen 29, 43, 43/2, 44, 49, 256, 275, 275/2. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 29. ZZK člen 5, 5/4. ZZK-1 člen 8.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - priposestvovanje - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - stavbna pravica - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Tožnikove trditve, da je njegov pravni prednik pridobil stavbno pravico na podlagi odločbe, so v pojmovnem neskladju s trditvami o pridobljeni lastninski pravici na podlagi gradnje na tujem svetu. Tako zatrjevana podlaga tožbenih zahtevkov nadalje izključuje tudi dobrovernost (graditeljev), da naj bi pridobil(i) lastninsko pravico na zgradbah in zemljiščih. Enako velja tudi glede zatrjevanega priposestvovanja lastninske pravice na spornih nepremičninah, katerega konstitutivni element je bila ves čas dobra vera pridobiteljev. Ali še drugače povedano: tožnik in njegovi pravni predniki niso bili nikoli vpisani v zemljiški knjigi niti kot lastniki zgradb niti kot lastniki zemljišč, torej so se zavedali ali bi se vsaj morali zavedati, da gradijo na tujih zemljiščih oziroma uporabljajo tuje nepremičnine.
Tožnik oziroma njegovi pravni predniki niso pridobili stavbne pravice, upoštevaje določbo 1. odstavka 5. paragrafa Zakona o stavbni pravici (z dne 1.5.1912), ki je za pridobitev stavbne pravice terjal vpis v zemljiško knjigo. Te tudi niso pridobili na podlagi priposestvovanja, saj se stavbna pravica ni mogla priposestvovati.
izpolnitev pogodbe – odstop od pogodbe – odškodninska odgovornost
Toženka ni (sodno) izpodbijala pogodbe zaradi zmote. Na podlagi 99. člena OZ bi morala zahtevati razveljavitev pogodbe v roku enega leta od dneva, ko je zvedela za razlog izpodbojnosti, v vsakem primeru pa ji je ta pravica prenehala s pretekom treh let, ko je bila pogodba sklenjena. Toženka je zato izgubila pravico zahtevati razveljavitev pogodbe zaradi zmote.
spor majhne vrednosti - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pritožba - navajanje novih dejstev v pritožbi
V sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato s pritožbo ni mogoče navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
SZ-1 res ne določa časa, v katerem mora stranka, ki ima svojo nepremičnino, to izdelati do te mere, da je primerna za življenje, a 15 let le predstavlja takšno obdobje, da je utemeljeno pričakovati, da bi tisti, ki ima namen ustvariti dom - stanovanje v tem obdobju to tudi ustvaril, predvsem od dejstvu, da je toženka že izdelala fasado in okolico hiše, ne pa tudi stanovanjskih prostorov. Zakon varuje najemnika, ki plačuje neprofitno najemnino, a le v razumnih mejah, ki ne smejo dopustiti zlorabe pravic.
V konkretni zadevi tožeča stranka z začasno odredbo predlaga zavarovanje denarne terjatve. 270. člen ZIZ določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže tožnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper toženca nastala. Tožnik pa mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Za izdajo začasne odredbe morata biti obe predpostavki podani kumulativno. Ker tožena stranka že v času delovnega razmerja pri tožeči stranki in po prenehanju delovnega razmerja ni upoštevala konkurenčne klavzule iz pogodbe o zaposlitvi, ima delodajalec pravico zahtevati povračilo škode. Terjatev je nedvomno izkazana, saj gre pri verjetnosti za zelo nizko stopnjo materialne resnice, ki se po vsebini bistveno razlikuje od prepričanja ali gotovosti. Za verjetnost gre, kadar so razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti njegovemu obstoju.
Tožena stranka je posest tožnikov motila tako, da je dne 23. 07. 2009 izvršila demontažo varovalk v električni omarici, demontažo števca in celotno nepremičnino odklopila iz električnega omrežja. Ker za takšno ravnanje ni imela podlage v zakonu (glede na določb 3. odstavka 33. člena SPZ je mogoče protipravnost izključiti le z zakonom, 1. odstavek 76. člena EZ pa dovoljuje le ustavitev distribucije ali prenosa električne energije), je to protipravno in tožnike upravičuje do sodnega varstva pred motenjem posesti.
Ker je toženec pri speljevanju s parkirnega mesta na javni površini zadel parkirano vozilo in odpeljal s kraja nezgode, ne da bi obvestil oškodovanca, je izgubil zavarovalne pravice.
regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda - restriktivno tolmačenje pojma težko nadomestljive škode – tehtanje interesov strank – kontradiktorni postopek
Značilnost regulacijske začasne odredbe je pokrivanje s tožbenim zahtevkom (in je značilna za motenjske spore), ki ravno zaradi tega terja zelo restriktiven pristop in je opravičljiva le z namenom preprečitve nasilja ali nastanka težko nadomestljive škode. V takšnih primerih je dejansko treba upoštevati tudi položaj tožencev kot dolžnikov, saj se z ugoditvijo tovrstnim predlogom na nek način prejudicira odločitev o zahtevku. Vendar pa to velja le v primerih, ko ob morebitni kasnejši zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče odpraviti posledic izdane začasne odredbe.
OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZIZ člen 59. ZPP člen 224, 224/1, 224/2.
nedopustnost izvršbe – neupravičena pridobitev – vzročna zveza
Čim je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bila opravljena izvršba na premičnine last tožeče stranke nedopustna, je s tem ugotovilo, da je podlaga za poplačilo tožene stranke v izvršilnem postopku, odpadla. Tožena stranka pa je bila tista, ki je na podlagi nedopustne izvršbe prejela poplačilo dolga njenega dolžnika v znesku 724,00 EUR iz sredstev tožeče stranke, zato je vzročna zveza med prikrajšanjem tožeče stranke in obogatitvijo tožene stranke na njen račun evidentna.
stvarna služnost hoje in voženj – priposestvovanje služnosti – priposestvovalna doba - uporaba zemljišča za hojo in vožnjo – nasprotovanje izvrševanju služnostne pravice po služečem zemljišču – aktivno ravnanje lastnika služečega zemljišča
Kot nasprotovanje v smislu 1. odstavka 54. člena ZTLR je opredeliti vsako aktivno ravnanje lastnika služečega zemljišča, izraženo v kakršnikoli obliki (jezikovni, s konkludentnimi dejanji), iz katerih jasno in nedvoumno izhaja, da se nasprotuje izvrševanju služnosti. Število nasprotovanj ni pomembno. Zadošča eno nasprotovanje, če je to jasno in nedvoumno. Če se služnost izvršuje po drugem, je upoštevati izraženo nasprotovanje takšnemu drugemu.