URS člen 15. OZ člen 131, 164. ZKP člen 498. ZPol člen 6, 22.
odškodninska odgovornost države - varnostni ukrep - odvzem predmetov - protipravno ravnanje državnega organa
Država ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki naj bi tožniku nastala z izrečenim varnostnim ukrepom - odvzemom stvari po pravilih kazenskega postopka. Prav tako pa z izrečenim varnostnim ukrepom ni šlo za poseg v osebnostne pravice tožnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059163
ZIZ člen 168. ZPP člen 196. ZZK-1 člen 29, 40. SPZ člen 101.
zahteva upnika - vpis dolžnikove lastninske pravice – nujno sosporništvo
Ker lastninska pravica, ki jo ima nekdo na nepremičnini, preneha, če na njej pridobi lastninsko pravico kdo drug, je mogoče pravdo, v kateri se zahteva vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika, rešiti le na enak način tako za osebo, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik nepremičnine (zemljiškoknjižni lastnik), kot za osebo, na katero se zahteva vpis lastninske pravice; zemljiškoknjižni lastnik in dolžnik sta torej nujna sospornika.
izpolnitev pogodbe – odstop od pogodbe – odškodninska odgovornost
Toženka ni (sodno) izpodbijala pogodbe zaradi zmote. Na podlagi 99. člena OZ bi morala zahtevati razveljavitev pogodbe v roku enega leta od dneva, ko je zvedela za razlog izpodbojnosti, v vsakem primeru pa ji je ta pravica prenehala s pretekom treh let, ko je bila pogodba sklenjena. Toženka je zato izgubila pravico zahtevati razveljavitev pogodbe zaradi zmote.
spor majhne vrednosti - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pritožba - navajanje novih dejstev v pritožbi
V sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato s pritožbo ni mogoče navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
pooblastilo za vložitev tožbe – predložitev pooblastila
Če pravdno dejanje (vložitev izvršilnega predloga na podlagi VL), ki ga je za stranko opravil pooblaščenec brez pooblastila, odobri stranka po novem pooblaščencu, ni podlage za zavrženje tožbe.
Mehanični bik, namenjen igri rodeo, katere cilj je, da igralca v končni fazi vrže s sebe, oziroma da se igra zaključi s padcem na zaščitno blazino ob napravi, ni nevarna stvar.
Nevarna stvar je lahko samo tista, ki s svojimi negativnimi vplivi presega običajne meje družbene tolerance in zato samo po sebi ali zaradi svojih drugih lastnosti lahko pogosto in v znatnem obsegu povzroči škodo. Pretehtati je potrebno na eni strani, ali obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda in da te kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej preprečiti, nato pa še, ali je pri normalnem teku dogodkov mogoče pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna
V konkretni zadevi tožeča stranka z začasno odredbo predlaga zavarovanje denarne terjatve. 270. člen ZIZ določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže tožnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper toženca nastala. Tožnik pa mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Za izdajo začasne odredbe morata biti obe predpostavki podani kumulativno. Ker tožena stranka že v času delovnega razmerja pri tožeči stranki in po prenehanju delovnega razmerja ni upoštevala konkurenčne klavzule iz pogodbe o zaposlitvi, ima delodajalec pravico zahtevati povračilo škode. Terjatev je nedvomno izkazana, saj gre pri verjetnosti za zelo nizko stopnjo materialne resnice, ki se po vsebini bistveno razlikuje od prepričanja ali gotovosti. Za verjetnost gre, kadar so razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti njegovemu obstoju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059113
OZ člen 6, 6/2, 239, 239/2, 768, 768/1.
pogodba o odvetniškem zastopanju – odškodninska odgovornost odvetnika – opustitev vložitve pravnega sredstva – možnosti za uspeh
Opustitev potrebnega ravnanja odvetnika ima za posledico njegovo odškodninsko odgovornost le, če so izkazani pogoji za uspeh z ravnanjem (npr. vložitvijo pravnega sredstva), ki ga je odvetnik opustil.
Ker je toženec pri speljevanju s parkirnega mesta na javni površini zadel parkirano vozilo in odpeljal s kraja nezgode, ne da bi obvestil oškodovanca, je izgubil zavarovalne pravice.
zemljiškoknjižni postopek - družbena lastnina - pravica uporabe – lastninska pravica
Izbris družbene lastnine in vknjižbo lastninske pravice se dovoli, če je tisti, na katerega se vpiše lastninska pravica v trenutku odločanja vpisan kot imetnik pravice uporabe.
stvarna služnost hoje in voženj – priposestvovanje služnosti – priposestvovalna doba - uporaba zemljišča za hojo in vožnjo – nasprotovanje izvrševanju služnostne pravice po služečem zemljišču – aktivno ravnanje lastnika služečega zemljišča
Kot nasprotovanje v smislu 1. odstavka 54. člena ZTLR je opredeliti vsako aktivno ravnanje lastnika služečega zemljišča, izraženo v kakršnikoli obliki (jezikovni, s konkludentnimi dejanji), iz katerih jasno in nedvoumno izhaja, da se nasprotuje izvrševanju služnosti. Število nasprotovanj ni pomembno. Zadošča eno nasprotovanje, če je to jasno in nedvoumno. Če se služnost izvršuje po drugem, je upoštevati izraženo nasprotovanje takšnemu drugemu.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke - načelo vrstnega reda – višina sodne takse
Po 10. čl. ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je prejelo predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Gre za načelo zemljiškoknjižnega postopka, ki je v obliki procesnega pravila izraženo tudi v 122. in 189. členu istega zakona. Posledica načela vrstnega reda kot procesnega pravila je, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v postopku, ki je bil začet prej.
OZ člen 179, 182, 943. URS člen 14, 22. ZPP člen 8.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zmanjšanje življenjske aktivnosti – degenerativne spremembe – škodni dogodek kot sprožilni dejavnik – zamuda – razmerje do zavarovalne pogodbe
Odmero odškodnine zaradi prestanih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja duševne aktivnosti upravičujejo okoliščine, da so sicer degenerativne spremembe pri tožniku nastopile prej, kot pa bi, če poškodbe ne bi bilo.
plačilo za delo – dežurstvo – pogodba o delu – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Ker sta se stranki v pogodbi o delu v skladu z načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij lahko dogovorili za plačilo dežurstva in ker tožnik veljavnosti pogodbe o delu ni izpodbijal, njegov tožbeni zahtevek za višje plačilo, kot je bilo dogovorjeno, ni utemeljen.
OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZIZ člen 59. ZPP člen 224, 224/1, 224/2.
nedopustnost izvršbe – neupravičena pridobitev – vzročna zveza
Čim je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bila opravljena izvršba na premičnine last tožeče stranke nedopustna, je s tem ugotovilo, da je podlaga za poplačilo tožene stranke v izvršilnem postopku, odpadla. Tožena stranka pa je bila tista, ki je na podlagi nedopustne izvršbe prejela poplačilo dolga njenega dolžnika v znesku 724,00 EUR iz sredstev tožeče stranke, zato je vzročna zveza med prikrajšanjem tožeče stranke in obogatitvijo tožene stranke na njen račun evidentna.
SZ-1 res ne določa časa, v katerem mora stranka, ki ima svojo nepremičnino, to izdelati do te mere, da je primerna za življenje, a 15 let le predstavlja takšno obdobje, da je utemeljeno pričakovati, da bi tisti, ki ima namen ustvariti dom - stanovanje v tem obdobju to tudi ustvaril, predvsem od dejstvu, da je toženka že izdelala fasado in okolico hiše, ne pa tudi stanovanjskih prostorov. Zakon varuje najemnika, ki plačuje neprofitno najemnino, a le v razumnih mejah, ki ne smejo dopustiti zlorabe pravic.
napotitev na pravdo – pritožba zoper sklep o napotitvi na pravdo – veljavnost oporoke - spor glede veljavnosti oporoke
S trditvami in dokazi o neveljavnosti oporoke, podanimi v pritožbi zoper sklep o napotitvi na pravdo, pritožnice ne morejo uspeti, ker se sporna dejstva ne ugotavljajo v zapuščinskem, ampak v pravdnem postopku.