ZP-1 člen 67, 67/1, 150, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 249, 249/1.
predmet izvedenskega dela – nedovoljen dokaz – dovoljen dokaz – pravica do pritožbe
Izvedenec je v izvedenskem mnenju prekoračil svoja pooblastila, ker je navajal, da vožnja obdolženega motorista ni bila skladna s 3. točko 40. člena ZVCP-1, kar je stvar dokaznega postopka in zaključkov sodišča.
V tistem delu, ko je policist izpovedal, kaj sta izjavila oba udeleženca na kraju prometne nesreče, gre za nedovoljen dokaz (v smislu kršitve z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin), vendar iz razlogov sodbe izhaja, da je sodišče svojo odločitev glede obdolžencu očitanega prekrška oprlo predvsem na izpoved priče in drugoobdolženke, le navrglo je, da je taki izjavi potrdil tudi zaslišani policist. Izpodbijana sodba temelji torej na dovoljenih dokazih (že citiranih izpovedbah, izvedenskem mnenju, fotografijah, skici ter poškodbenih listih).
Ker obramba obdolženca nima pravice vtikanja v tisti del sodbe, ki zadeva drugoobdolženca, so neupoštevne pritožbene navedbe, ki zadevajo ravnanje druge udeleženke v prometu. Tudi če bi bila drugoudeleženka spoznana za odgovorno storitve prekrška, pa njeno ravnanje še ne bi pomenilo, da je prekršek obdolženca dovoljen in da je s tem prekinjena vzročna zveza med njegovim prekrškom in prometno nesrečo.
funkcionalno zemljišče - prodaja funkcionalnega zemljišča – razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem – javna površina – ničnost pogodbe – pravica uporabe – pridobitev lastninske pravice ex lege - dopustnost pogodbenega predmeta
Sodišče prve stopnje je prepričljivo utemeljilo, zakaj šteje, da sporni nepremičnini, ki sta bili predmet izpodbijane pogodbe, predstavljata funkcionalno zemljišče (to je stavbno zemljišče, potrebno za redno rabo objekta) in da zato drugotožena stranka s temi nepremičninami ne bi smela prosto razpolagati. Toženi stranki sta namreč z izpodbijano pogodbo razpolagali s funkcionalnim zemljiščem, ki sodi k stavbi tožnikov. Funkcionalno zemljišče ali njegov del pa nista v samostojnem pravnem prometu. Funkcionalno zemljišče sodi k stavbi, za katero je določeno, in tvori z njo neločljivo celoto. Funkcionalno zemljišče, ki naj zaokroži določeno stavbno zemljišče postane njegov sestavni del in ga potem ni več mogoče dodeljevati samostojno ali samo k delu nekdaj skupne parcele. Pogodba, s katero se s takim zemljiščem razpolaga ne v korist parcele, za katero je bilo funkcionalno zemljišče določeno, pa je nična. Gre namreč za razpolaganje s predmetom, ki ni več v samostojnem pravnem prometu (47. člen ZOR).
Ker sta toženca vložila obravnavano odškodninsko tožbo v roku treh mesecev od pravnomočnega zaključka kazenskega postopka (ustavitev zaradi umika predloga za pregon), se šteje, da je bilo z uveljavitvijo premoženjskopravnega zahtevka zastaranje pretrgano in zato obravnavana tožba pravočasno vložena.
Po prostem preudarku sodišče lahko določi višino odškodnine, če bi bila le-ta ugotovljiva z nesorazmernimi stroški, ali je ne bi bilo mogoče ugotoviti. Tožnik pa ni dokazal nastanka oz. obstoja materialne škode, zato se vprašanje višine, ki se lahko določi po prostem preudarku, niti ne pojavi.
OZ člen 179, 182, 943. URS člen 14, 22. ZPP člen 8.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zmanjšanje življenjske aktivnosti – degenerativne spremembe – škodni dogodek kot sprožilni dejavnik – zamuda – razmerje do zavarovalne pogodbe
Odmero odškodnine zaradi prestanih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja duševne aktivnosti upravičujejo okoliščine, da so sicer degenerativne spremembe pri tožniku nastopile prej, kot pa bi, če poškodbe ne bi bilo.
napotitev na pravdo – pritožba zoper sklep o napotitvi na pravdo – veljavnost oporoke - spor glede veljavnosti oporoke
S trditvami in dokazi o neveljavnosti oporoke, podanimi v pritožbi zoper sklep o napotitvi na pravdo, pritožnice ne morejo uspeti, ker se sporna dejstva ne ugotavljajo v zapuščinskem, ampak v pravdnem postopku.
Tožena stranka je posest tožnikov motila tako, da je dne 23. 07. 2009 izvršila demontažo varovalk v električni omarici, demontažo števca in celotno nepremičnino odklopila iz električnega omrežja. Ker za takšno ravnanje ni imela podlage v zakonu (glede na določb 3. odstavka 33. člena SPZ je mogoče protipravnost izključiti le z zakonom, 1. odstavek 76. člena EZ pa dovoljuje le ustavitev distribucije ali prenosa električne energije), je to protipravno in tožnike upravičuje do sodnega varstva pred motenjem posesti.
Ker je bila tožba v delu, ki se nanaša na umik sporne objave, fotografij in odgovorov, pravnomočno zavržena, je odpadel osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje te terjatve. Če ni terjatve, namreč tudi njeno zavarovanje ni mogoče.
Ker je toženec pri speljevanju s parkirnega mesta na javni površini zadel parkirano vozilo in odpeljal s kraja nezgode, ne da bi obvestil oškodovanca, je izgubil zavarovalne pravice.
Kljub temu, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku razveljavljena, tožena stranka ni odškodninsko odgovorna, ker ni ravnala krivdno oziroma ker odpovedi ni podala, ker bi želela tožniku škodovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059113
OZ člen 6, 6/2, 239, 239/2, 768, 768/1.
pogodba o odvetniškem zastopanju – odškodninska odgovornost odvetnika – opustitev vložitve pravnega sredstva – možnosti za uspeh
Opustitev potrebnega ravnanja odvetnika ima za posledico njegovo odškodninsko odgovornost le, če so izkazani pogoji za uspeh z ravnanjem (npr. vložitvijo pravnega sredstva), ki ga je odvetnik opustil.
Pri zavarovanju odgovornosti začetek zastaranja terjatve zavarovanca nasproti zavarovalnici ni vezan na okoliščino, kdaj po vloženi tožbi je zavarovanec plačal odškodnino oškodovancu oziroma kdaj je bil zavarovancu znan celoten obseg škode (1. odst. 361. čl. ZOR in 1. odst. 336. čl. OZ). V skladu z določbo 4. odst. 380. čl. ZOR zastaranje namreč začne teči, ko zavarovanec prejme odškodninsko tožbo. Citirana določba tako ureja dva (podobna) zakonska dejanska stana, ki sta samostojna in med seboj neodvisna (različna), z enako pravno posledico. Prvi veže zastaranje na dan, ko je oškodovanec od zavarovanca sodno zahteval odškodnino, drugi pa na dan plačila odškodnine oškodovancu. Če bi bil začetek zastaralnega roka (vedno) vezan na dan, ko bi zavarovanec škodo povrnil, bi bila nepotrebna določba, da zastaranje zavarovančevega zahtevka proti zavarovalnici začne teči od dneva, ko je oškodovanec sodno zahteval odškodnino oziroma bi zakonodajalec drugače oblikoval citirano zakonsko določbo.
ZPP člen 358, 358-5. OZ člen 287, 287/1, 653, 653/4.
sprememba sodbe – vrnitev zadeve sodišču prve stopnje – razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je iz ugotovljenega dejstva, da je v računu izražena teža materiala v kilogramih, napačno sklepalo, da je s tem računom tožeča stranka zaračunala toženi stranki dobavljeni material. Ker je na to dejstvo oprlo tudi odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo dela, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji po določbi 5. alinee 358. člena ZPP, na podlagi katere zaradi tega razloga nima podlage za razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, pač pa za spremembo sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059161
ZPod člen 196. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 33. OZ člen 440.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – pridobitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo – ničnost pogodbe – prodaja nelastnika – prodaja tuje nepremičnine
Ker pogodba o prenosu družbenega kapitala v zemljiški knjigi ni bila realizirana, parcele ob uveljavitvi ZSKZ še niso bile olastninjene in so zato prešle v last RS in upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
14. čl. ZSKZ ne določa usode pogodbe, s katero nelastnik prenese takšno nepremičnino na drugega. V poštev pride 440. čl. OZ, po kateri prodaja tuje stvari pogodbenika veže. Pogodba, s katero nelastnik prenaša lastninsko pravico na stvari, zaradi tega še ni nična.
Pogodba je v delu, kjer je dogovorjena bodoča obveznost preživljanja, po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Prav zaradi te aleatornosti sta pogodbeni stranki nase prevzeli riziko, da izpolnjene obveznosti toženke po vrednosti morebiti ne bodo ekvivalentne izročenemu premoženju. Take pogodbe zato ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev.
motenje posesti – izpraznitev prostora na podlagi sklepa o izvršbi – protipravno motenje posesti
Ravnanje izvršitelja, ki je poslovni prostor spraznil na podlagi sklepa o izvršbi, ne bi predstavljalo protipravnega motenja posesti le, če bi se sklep o izvršbi nanašal na tožnika kot dolžnika.
dogovor o delitvi dediščine – naknadno najdeno premoženje – delitev dediščine – soglasje dedičev – nujni delež
Za dogovor, ki pomeni že dejansko razdelitev dediščine, je nujno izrecno soglasje vseh dedičev. Le v tem primeru ga sodišče lahko vnese v sklep o dedovanju.