obnova postopka – razlog za obnovo – ustavna odločba
Ker ustavna odločba, izdana v drugem individualnem delovnem sporu, ni zakonit razlog za obnovo postopka, se predlog za obnovo postopka, ki je podan iz tega razloga, zavrže.
Absolutno bistveno kršitev določb postopka pomeni ravnanje sodišča, ko izda zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank v nasprotju z določbami ZPP, ne pa v primeru, kadar zamudne sodbe ne izda.
Predlogu za izvršbo je tožeča stranka res priložila izpis iz knjigovodske evidence, vendar že navedenega ni podala tudi v trditveni podlagi. Z dokazi se trditvena podlaga in zatrjevana dejstva le dokazujejo, ne more pa vsebina dokazov trditvenega bremena stranke nadomestiti.
: ZPIZ-1 člen 12, 249, 252, 252/2. ZUP člen 87, 87/1, 97, 97/1. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 274, 274/1.
rok za vložitev tožbe – vročitev upravne odločbe – vročilnica
Če je na povratnici zapisan datum vročitve odločbe ter podpis vročilnice in če tožnica ne predloži nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo drugačno dejansko stanje, je šteti, da je bila priporočena pošiljka v redu vročena. Zaradi prekluzivnega materialnega 30-dnevnega roka za vložitev tožbe je tožba, vložena en dan po izteku roka, prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
ZDR člen 75, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 90, 90.a, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu – preklic odpovedi
Po tem, ko je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, tožena stranka tožnici ni zakonito ponovno podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Druga odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita in je sodišče pravilno ugotovilo, da je delovno razmerje tožnice pri toženi stranki trajalo do dne, ko ji je prenehalo na podlagi prve prejete odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je zakonita.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa - pravočasno plačilo - domneva umika ugovora
Če je taksni zavezanec ravnal točno po navodilih sodišča in je sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi plačal na banki v danem roku osmih dni od prejema plačilnega naloga, niso izpolnjeni pogoji za nastop pravne posledice – domneve umika ugovora, saj je sodišče prve stopnje napačno štelo, da bi moral znesek plačane takse prispeti na sodišče v osmih dneh.
Toženec je pri izračunu delne invalidske pokojnine upošteval podatke, kakršni so razvidi iz matične evidence. Gre za podatke iz javne listine, za katere se domneva, da so resnični. Ta domneva je izpodbojna, vendar tožnik s tem v zvezi ni predložil nobenih dokazov. Zgolj na podlagi neobrazloženih navedb pa ni mogoče zaključiti, da je izračun delne invalidske pokojnine nepravilen oziroma nezakonit.
stroški postopka - krivdni razlog za nastanek stroškov – umik tožbe – priznanje terjatve
Zamuda z umikom tožbe po priznanju terjatve v stečajnem postopku s strani stečajnega upravitelja tožene stranke se šteje za krivdno ravnanje tožeče stranke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zdravstvena zmožnost – sodna presoja
Sodišče v individualnem delovnem sporu ni vezano na negativno ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni v smislu pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč lahko za potrebe odločitve v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je podana delavcu zaradi njegove odsotnosti z dela, samo ugotavlja okoliščine o upravičenosti odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti za delo.
nepravočasna pritožba – pravočasnost pritožbe zoper sklep o dedovanju – poseg v pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep
Pritožbe, ki jo dedič vloži po izteku zakonskega roka, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, če bi s tem poseglo v pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. Takšna pritožba se zavrže.
pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe – premoženje družbe – lastnik aktivnega premoženja izbrisane družbe - odpoved dedovanju - prehod lastninskega deleža na družbi s trenutkom smrti pokojnega na RS
Sklep o dedovanju je sodna odločba in na podlagi sodne odločbe se lastninska pravica pridobi s pravnomočnostjo te odločbe (42. člen SPZ).
Ker je po veljavni zakonodaji odvisno, kdo postane lastnik aktivnega premoženja iz registra izbrisane gospodarske družbe, od vzroka izbrisa družbe iz registra, torej na kakšen način in po kakšnem postopku je družba prenehala, ostane odprto tudi vprašanje, kdo je po izbrisu družbe B. postal dejanski lastnik obravnavanega stanovanja, ki je bilo očitno v lasti navedene družbe ob njenem izbrisu iz registra.
Tudi če postopek, zaradi katerega je sodišče prekinilo postopek, še ni pravnomočno končan, to ni ovira, da se odloči, da se nadaljuje, če spozna, da ni več razlogov, da bi čakalo na njegov konec.
izvršilni postopek - pooblastilo za zastopanje - veljavnost pooblastila - podpis pooblastila
Za veljavnost pooblastila gospodarske družbe odvetniku zadošča navedba firme gospodarske družbe in podpis pooblastitelja, če je ta čitljiv, tako da je iz podpisa razvidno, kdo ga daje. S tem je zagotovljena identifikacija podpisnika in preverljivost njegove funkcije v poslovnem registru.
odreditev dela – pogoji iz pogodbe o zaposlitvi – prenehanje potreb po delu – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Ker so prenehale potrebe po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov, bi morala tožena stranka podati odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ne pa tožnici odrediti dela v nasprotju s pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Odreditev takega dela ni zakonita.
ZKP člen 83, 83/2, 83/4, 371, 371/2. ZPol člen 54.
izločitev dokaza – rezultati poligrafskega testiranja
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da rezultati poligrafskega testiranja ne morejo biti dokaz v kazenskem postopku in da gre za obvestilo, s katerim sodnik po določbi 83. člena ZKP ne sme biti seznanjen.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429. ZSReg člen 39, 39-3.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – domneva izbrisnega razloga – poslovni naslov – dovoljenje lastnika za dovoljenja za poslovanje za določen čas – dokaz negativnega dejstva
Ne pomeni, da enkrat dano dovoljenje lastnika objekta za poslovanje pravne osebe na tem naslovu izključuje obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP. Dovoljenje je namreč lahko dano tudi le za določen čas (npr. z najemno pogodbo sklenjeno za določen čas), zato je dejstvo neizdaje dovoljenja za poslovanje pravne osebe na tem naslovu treba razumeti tudi v primeru, če pravna oseba tega dovoljenja lastnika objekta nima več.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra kot predpostavka sprejema
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice.
Napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra pa ni nujno potrebna za sprejem, saj strokovno presojo potrebnosti sprejema na zdravljenje opravi sprejemni zdravnik v psihiatrični ustanovi.
denacionalizacijski postopek – stroški postopka – uporaba določb nepravdnega postopka
Za odločanje o stroških denacionalizacijskega postopka se uporabljajo predpisi o postopku, ki se uporablja pred organom za denacionalizacijo. Tako se za denacionalizacijske postopke, ki jih vodijo upravni organi uporabljajo določila ZUP za postopke, ki jih vodijo okrajna sodišča v nepravdnem postopku pa se uporabljajo določila 35. in 36. člena Zakona o nepravdnem postopku.
V nepravdnem postopku se stroški ne plačujejo po uspehu, kar je sicer pravilo v pravdnem postopku.
ZZLPPO člen 6, 6/1, 7. ZLNDL člen 3. ZPP člen 319.
lastninsko preoblikovanje podjetij – otvoritvena bilanca – oškodovanje družbenega premoženja – nelastninjeni družbeni kapital – prehod premoženja na Slovensko razvojno družbo – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – učinki pravnomočne sodbe
Nepremičnine lastninsko preoblikovanega podjetja, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci podjetja, so z uveljavitvijo ZZLPPO na podlagi samega zakona prešle v last SRD (1. odst. 6. čl. ZZLPPO). Razlog, zaradi katerega premoženja ni bilo v bilanci, ni pomemben.
Glede na to, da nepremičnine v družbeni lastnini niso bile v otvoritveni bilanci podjetja z družbenim kapitalom, se pravica uporabe (3. čl. ZLNDL) ni transformirala v lastninsko pravico preoblikovanega podjetja.