invalidnost – invalidska komisija – izvedensko mnenje
Za zaključek, da pri tožniku ni prišlo ne do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ne do nastanka nove invalidnosti, je imelo sodišče prve stopnje vso podlago v izvedenih dokazih, in sicer v razpoložljivi medicinski dokumentaciji in v izvedenskih mnenjih invalidskih komisij, saj sta ti mnenji med seboj povsem skladi, skladi pa sta tudi z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo. Ker tožnik konkretnih dokazov oziroma medicinske dokumentacije, ki ne bi bila upoštevana ali bi bila napačno upoštevana, ne navaja, in ker bi edino takšni konkretni razlogi, če bi bili utemeljeni, lahko bili podlaga za dodatno razčiščevanje dejanskega stanja, sodišče utemeljeno ni izvedlo dokaza s sodnim izvedencem ali z dopolnilnim mnenjem invalidske komisije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zdravstvena zmožnost – sodna presoja
Sodišče v individualnem delovnem sporu ni vezano na negativno ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni v smislu pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč lahko za potrebe odločitve v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je podana delavcu zaradi njegove odsotnosti z dela, samo ugotavlja okoliščine o upravičenosti odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti za delo.
Trditvena podlaga mora sodišču dopuščati presojo morebitne ničnosti pogodbenega določila. Sodišče namreč pazi na ničnost po uradni dolžnosti šele, če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
: ZZZPB člen 4 b, 4 b/2, 70, 70/1, 70/1-4, 70/1-11. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 3.
evidenca brezposelnih oseb – izbris iz evidence brezposelnih oseb – odklonitev zaposlitve
Ker tožnica, razen zaslišanja strank, ni predlagala nobenega drugega dokaza v potrditev navedb, da ponujene zaposlitve čiščenja prostorov s skrajšanim delovnim časom ni odklonila, in ker iz zbranih listin ne izhaja, da je za delo pri čiščenju prostorov popolnoma nezmožna, zlasti glede na zmožnost opravljanja dela s skrajšanim delovnim časom, je zahtevek za odpravo dokončne odločbe o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb neutemeljen.
stroški postopka - krivdni razlog za nastanek stroškov – umik tožbe – priznanje terjatve
Zamuda z umikom tožbe po priznanju terjatve v stečajnem postopku s strani stečajnega upravitelja tožene stranke se šteje za krivdno ravnanje tožeče stranke.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva člen 87, 87/3.
plača – osnova za obračun plače – stalna pripravljenost
Osnovo za obračun plače za čas obvezne prisotnosti ali stalne pripravljenosti, ko zaposleni dejansko ne dela, predstavlja urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, na katero se stanje pripravljenosti nanaša, in ne urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
URS člen 155, 158. ZPIZ člen 123, 133, 133/1, 187, 190, 190/2. ZUP člen 113, 113/1, 116, 116/1.
nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu – ustavitev izplačila – povrnitev stroškov predsodnega postopka
Ustavitev izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu v primeru, ko odločitev ni bila sprejeta v postopku z izrednim pravnim sredstvom, v skladu z ustavnimi določbami o prepovedi povratne veljave lahko učinkuje le za naprej, to je od dneva izdaje odločbe dalje.
Stranka mora povrnitev stroškov predsodnega postopka zahtevati do izdaje odločbe, sicer pravico izgubi.
Toženec je pri izračunu delne invalidske pokojnine upošteval podatke, kakršni so razvidi iz matične evidence. Gre za podatke iz javne listine, za katere se domneva, da so resnični. Ta domneva je izpodbojna, vendar tožnik s tem v zvezi ni predložil nobenih dokazov. Zgolj na podlagi neobrazloženih navedb pa ni mogoče zaključiti, da je izračun delne invalidske pokojnine nepravilen oziroma nezakonit.
izvajanje dokazov – dokazno breme - uporaba pravil o dokaznem bremenu
Sodišče odloča na podlagi pravila o dokaznem bremenu šele takrat, če na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva. V primeru, ko tožeča stranka na podlagi posojilne pogodbe zahteva plačilo terjatve od toženca, ki je pogodbo podpisal kot porok in plačnik ter v spis predloži tako podpisano pogodbo, tožena stranka pa nasprotuje svoji zavezi, češ da je pogodbo podpisala zgolj kot zakoniti zastopnik družbe ter je drugi podpis na listini ponarejen, je na toženi stranki dokazno breme, da ovrže pristnost podpisa.
Izjavo volje za sklenitev pogodbe lahko stranki izrazita z vsakim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da volja za sklenitev pogodbe obstoji.
Tudi če postopek, zaradi katerega je sodišče prekinilo postopek, še ni pravnomočno končan, to ni ovira, da se odloči, da se nadaljuje, če spozna, da ni več razlogov, da bi čakalo na njegov konec.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058285
ZPP člen 212. OZ člen 168, 168/2, 171, 179, 299, 358, 943/2.
absolutna bistvena kršitev določb postopka – protispisna ugotovitev – povračilo nepremoženjske škode – soodgovornost oškodovanca – trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze – skaženost – varstvo zaradi trajanja sodnega postopka – pričetek teka zakonskih zamudnih obresti
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da tožnik v času škodnega dogodka ni bil privezan z varnostnim pasom, je splošno znano oziroma domnevano, da zaradi tega dejstva v primeru nesreče pride do večjega obsega in drugačnih poškodb, kot če bi bila pravdna stranka privezana z varnostnim pasom. Zato je trditveno in dokazno breme prešlo na tožečo stranko, ki bi morala dokazati, da ni vzročne zveze med ne-pripetostjo z varnostnim pasom in posamezno telesno poškodbo in/ali njeno intenziteto, česar pa tožeča stranka ni izkazala, niti tega ne dokazuje.
Vsaka oblika spremembe zunanjosti ne predstavlja pravno priznane škode, ali gre za skaženost v smislu pravno priznane oblike nepremoženjske škode, je odvisno od mnogih okoliščin – opaznosti zunanje spremembe, obsega spremembe, možnosti prikrivanja, starosti in spola oškodovanca, kakšne reakcije povzroča pri drugih ljudeh...
Varstvo tožeče stranke zaradi trajanja sodnega postopka predstavljata institut odmerjanja odškodnine po cenah na dan izdaje sodne odločbe, ki zagotavlja ohranjanje realne vrednosti v sodbi prisojene denarne odškodnine, ter institut zakonskih zamudnih obresti, ki predstavlja nadomestilo škode, ki nastane z neupravičeno uporabo tujega denarja zaradi zamude pri plačilu denarne obveznosti.
nepravočasna pritožba – pravočasnost pritožbe zoper sklep o dedovanju – poseg v pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep
Pritožbe, ki jo dedič vloži po izteku zakonskega roka, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, če bi s tem poseglo v pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. Takšna pritožba se zavrže.
Toženec je odškodninsko odgovoren tožnici za škodo, ki jo je utrpela zaradi udarca s palico, saj je bil za to dejanje obsojen v kazenskem postopku. Pravilno je upoštevana sokrivda tožnice in odmerjena nepremoženjska škoda.
odreditev dela – pogoji iz pogodbe o zaposlitvi – prenehanje potreb po delu – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Ker so prenehale potrebe po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov, bi morala tožena stranka podati odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ne pa tožnici odrediti dela v nasprotju s pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Odreditev takega dela ni zakonita.
ZPP člen 216, 216/2. OZ člen 172, 172/2, 179, 179/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – poškodba palca desne roke – prosti preudarek – odločanje po prostem preudarku – premoženjska škoda
Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre oškodovancu odškodnina le, če gre za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Mogoče je odločiti o dejstvih, ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka, po prostem preudarku, če odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del, odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih- neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra kot predpostavka sprejema
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice. Napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra pa ni nujno potrebna za sprejem.