ZZK-1 člen 243, 244. 244/3. ZTLR člen 15, 42. SZ člen 12, 12/3.
izbrisna tožba – pridobitev služnosti od razpolagalno nesposobne osebe – dobra vera – slaba vera
Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam. Toženka je vedela, da Občina Ljubljana Center ni edina lastnica sporne nepremičnine in s tem edina, ki je lahko razpolagala z nepremičnino. Ob tem, ko toženka izpove, da je imela pravno pomoč pri tolmačenju zemljiškoknjižnega stanja in ob tem, ko je iskala soglasje etažnih lastnikov za uporabo poti, pa izjemna in neobičajna hitrost vknjižbe nedvomno kaže na to, da se je toženka zavedala, da s svojim ravnanjem posega v pravice drugih oseb. Vse opisano pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da toženka pri pridobitvi služnosti ni bila v dobri veri. Tožbeni zahtevek na izbris služnosti je tako utemeljen.
ZPP člen 98, 98/5. Sodni red člen 215, 216, 216/1, 221, 221/5, 223, 225, 225/3, 228.
revizija - pooblastilo za zastopanje
Pritožbeno sodišče šteje, da je k sodišču prve stopnje prišlo le to, kar je razvidno iz dohodne štampiljke tega sodišča, in priloge v takšnem številu, kot so v dohodni štampiljki navedene (kar je potrjeno tudi s podpisom pristojnega delavca sodišča) in nič drugega. Ker pooblastilo ni bilo priloženo, je sodišče prve stopnje revizijo pravilno zavrglo.
Med pravdnima strankama temelj odškodninskih obveznosti ni bil sporen, ampak zgolj njihova višina za posameznega tožnika. Ker je višina pravične denarne odškodnine odvisna od intenzivnosti in trajanja duševnih bolečin zaradi posega v osebnostno pravico (prvi odstavek 179. člena OZ), je bilo dopustno prisoditi odškodnino tožnikom le v ugotovljenem obsegu, čemur sodišče prve stopnje ni v celoti sledilo. Osebno trpljenje je lahko priznano le toliko, kolikor so ga tožniki sami zaznavali kot takšnega. Ker gre za duševne bolečine kot posledico prekomernega hrupa, morajo za njihovo pravno priznanje preseči povprečen odziv ljudi na običajen hrup. Toženka utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje subjektivni vidik trajanja odškodovanja nezadostno upoštevalo. Prva tožnica in drugi tožnik sta kot obdobje neznosnega hrupa opredelila šele čas od konca leta 2005, medtem ko je tretja tožnica izpovedala, da je ta zanjo postal neznosen od leta 2005 dalje, kar je povzelo tudi sodišče prve stopnje med svoje dejanske ugotovitve. S tem se izkaže kot materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da so tožniki upravičeni do odškodnine za obdobje odškodovanja od trenutka treh let pred vložitvijo tožb (torej od 20.2.2004 dalje) do izgraditve avtoceste 30.10.2008, torej tudi za obdobje, za katerega se niti sami niso čutili oškodovani. Pritožbeno sodišče je zato pri spremembi svoje odločitve upoštevalo zgoraj pojasnjeno krajše obdobje njihovega oškodovanja.
ZPIZ-1 člen 97, 162, 163, 163/1, 163/2, 275, 275/3. OZ člen 190, 190/3.
nadomestilo za invalidnost - brezposelna oseba - izbris iz evidence brezposelnih oseb - dolžnost vrnitve - preplačilo
S tem, ko je bila tožnica izbrisana iz evidence brezposelnih oseb, ni izgubila pravice do nadomestila za invalidnost, ampak se ji nadomestilo za invalidnost v tem obdobju le ne izplačuje oz. je dolžna (neupravičeno) prejete zneske vrniti.
zavrnitev dokaznega predloga - izvajanje dokazov - samostojni podjetnik posameznik - pravice na podlagi invalidnosti
Samostojnemu podjetniku posamezniku kot zavarovancu iz 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1 v primeru ugotovljene III. kategorije invalidnosti, če ni potrebna časovna razbremenitev, ni mogoče priznati pravic iz invalidskega zavarovanja.
Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka, če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano.
Tožnik se ni udeležil prvega naroka za glavno obravnavo, saj na prvi narok za glavno obravnavo ni pristopil pravočasno oziroma je pristopil šele po končanem naroku. Ker je bil pravilno vabljen in svojega izostanka ni opravičil, se šteje, da je umaknil tožbo.
Če pravilno vabljeni tožnik ne pristopi na prvi narok za glavno obravnavo in svojega izostanka ne opraviči, poleg tega pa tudi ni splošno znanih okoliščin ali drugih opravičenih razlogov za izostanek, se šteje, da je umaknil tožbo.
Ker vložnik vloge na poziv sodišča z opozorilom na pravne posledice v roku ni popravil ali dopolnil, tako da bi bila primerna za obravnavo, je sodišče prve stopnje vlogo pravilno zavrglo.
Obdolžencu je bila v postopku kršena temeljna pravica do poštenega sojenja, ker mu ni bilo zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Čeprav je obdolženi v zagovoru navedel, da je vozilo v časovnih in krajevnih okoliščinah prekrška upravljal B. B., sodišče te osebe ni zaslišalo, pač pa je kot priči zaslišalo le policista A. P. V. in P. Č. ter svojo odločitev oprlo na njuno izpoved, češ da je policistka obdolženega B. P. prepoznala, saj je kot operativka na terenu že sodelovala v postopku proti njemu in ne da bi se prepričalo ali je oseba, o kateri je policistka izpovedala, da jo pozna, resnično obdolženec. Takšen zaključek sodišča prve stopnje se je izkazal za preuranjen in zmoten.
S tem, ko je postavljeni začasni zastopnik za toženca neznanega bivališča plačal sodno takso, je poravnal zakonsko obveznost, saj je tudi oseba, katere bivališče je neznano, zavezanka za plačilo sodnih taks. Stroški, nastali v zvezi s plačilom sodne takse, so potrebni pravdni stroški, kljub temu da skladno s 15. čl. ZST začasni zastopnik taks za zastopanega ni bil dolžan plačati.
Sklep, s katerim sodišče stranki nalaga, da dopolni pomanjkljiv predlog za obročno plačilo sodne takse, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Ker tožnik predloga za obročno plačilo sodne takse kljub pozivu ni dopolnil z izjavo o premoženjskem stanju, je predlog za obročno plačilo sodne takse utemeljeno zavržen.
motenje posesti - pravica do posesti - petitorni spor
Če je stranka že izgubila petitorni spor glede pravice do posesti, potem ne more uspešno zahtevati posestnega varstva na isti stvari glede enakega obsega posesti.
načelo vrstnega reda - zaznamba izvršbe - izbris zaznambe izvršbe
Zemljiškoknjižno sodišče mora o vpisih odločati po vrstnem redu (in po stanju stvari), ki se določi po trenutku, ko je prejelo listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Dejstvo, da je bil sklep o izvršbi kasneje razveljavljen, pa bo zemljiškoknjižno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 90. člena ZZK-1 na podlagi obvestila izvršilnega sodišča upoštevalo po uradni dolžnosti tako, da bo dovolilo izbris zaznambe izvršbe.
Čeprav v sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, s katerim se je tožena stranka zavezala, da bo za tožnika dokupila delovno dobo, tako da je predčasno izpolnil pogoje za upokojitev, ni bil izrecno določen rok za izpolnitev obveznosti, je treba upoštevati, da narava obveznosti tožene stranke omogoča realizacijo šele, ko je ZPIZ dokončno določil višino prispevka za dokup zavarovalne dobe. Tedaj je začel teči tudi zastaralni rok tožnika za terjatev iz naslova plačila med že plačanim zneskom za dokup zavarovalne dobe in končnim zneskom na podlagi pravnomočne odločbe ZPIZ.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 9.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – ocena – seznanitev z oceno
Panožna kolektivna pogodba določa prekluzivni rok, v katerem bi moral biti tožnik seznanjen z oceno o opravljenem poskusnem delu. Ker tožena stranka tega ni spoštovala oziroma ker tožnika ni najkasneje tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela seznanila z oceno, se šteje, da je bilo poskusno delo uspešno opravljeno. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela posledično ni zakonita.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – vodilni delavec – poslovodni delavec
Tožnica je bila v delovnem razmerju pri toženi stranki na delovnem mestu na delovnem mestu vodja oddelka za splošne zadeve in razvoj človeških virov za mandatno obdobje enega leta in je z njo podpisal pogodbo o zaposlitvi direktor tožene stranke. Ker ni bila poslovodna oseba v smislu določb ZGD-1, zanjo niso mogle veljati posebnosti oziroma drugačna ureditev pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali drugačen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi bi lahko prenehala veljati le na enega izmed načinov, določenih v ZDR, ne pa na podlagi odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala iz razloga izteka mandata vodilnega delavca.
ZPIZ-1 člen 60, 61, 67, 68, 81, 82, 156, 157. ZPP člen 243.
invalid II. kategorije - zmožnost za delo - rehabilitacija - invalidska pokojnina
Tožnica ni zmožna delati na drugem delovnem mestu, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi oz. usposobljenosti, njena zmožnost za opravljanje poklica pa je zmanjšana za več kot 50 %. Ker brez rehabilitacije v okviru svojega poklica ne more opravljati nobenega drugega dela, ta pa ji ni zagotovljena zaradi starosti in zaradi psihičnega stanja, se odpravi nezakonita dokončna odločba toženca (da je pri tožnici še vedno podana III. kategorija invalidnosti) in se tožnico razvrsti v II. kategorijo invalidnosti ter se ji prizna pravica do invalidske pokojnine.
starostna pokojnina – naknadno priznana pokojninska doba
Po uveljavitvi pravice do starostne pokojnine ima zavarovanec na podlagi s sodbo sodišča naknadno priznane pokojninske dobe pravico do odstotnega povečanja že uveljavljene pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ šest mesecev za nazaj. Tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje višje pokojnine vse od upokojitve dalje je zato neutemeljen.