ZZK-1 člen 243, 244. 244/3. ZTLR člen 15, 42. SZ člen 12, 12/3.
izbrisna tožba – pridobitev služnosti od razpolagalno nesposobne osebe – dobra vera – slaba vera
Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam. Toženka je vedela, da Občina Ljubljana Center ni edina lastnica sporne nepremičnine in s tem edina, ki je lahko razpolagala z nepremičnino. Ob tem, ko toženka izpove, da je imela pravno pomoč pri tolmačenju zemljiškoknjižnega stanja in ob tem, ko je iskala soglasje etažnih lastnikov za uporabo poti, pa izjemna in neobičajna hitrost vknjižbe nedvomno kaže na to, da se je toženka zavedala, da s svojim ravnanjem posega v pravice drugih oseb. Vse opisano pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da toženka pri pridobitvi služnosti ni bila v dobri veri. Tožbeni zahtevek na izbris služnosti je tako utemeljen.
ZPIZ-1 člen 97, 162, 163, 163/1, 163/2, 275, 275/3. OZ člen 190, 190/3.
nadomestilo za invalidnost - brezposelna oseba - izbris iz evidence brezposelnih oseb - dolžnost vrnitve - preplačilo
S tem, ko je bila tožnica izbrisana iz evidence brezposelnih oseb, ni izgubila pravice do nadomestila za invalidnost, ampak se ji nadomestilo za invalidnost v tem obdobju le ne izplačuje oz. je dolžna (neupravičeno) prejete zneske vrniti.
Tožnik se ni udeležil prvega naroka za glavno obravnavo, saj na prvi narok za glavno obravnavo ni pristopil pravočasno oziroma je pristopil šele po končanem naroku. Ker je bil pravilno vabljen in svojega izostanka ni opravičil, se šteje, da je umaknil tožbo.
Če pravilno vabljeni tožnik ne pristopi na prvi narok za glavno obravnavo in svojega izostanka ne opraviči, poleg tega pa tudi ni splošno znanih okoliščin ali drugih opravičenih razlogov za izostanek, se šteje, da je umaknil tožbo.
Ker vložnik vloge na poziv sodišča z opozorilom na pravne posledice v roku ni popravil ali dopolnil, tako da bi bila primerna za obravnavo, je sodišče prve stopnje vlogo pravilno zavrglo.
spor majhne vrednosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Sodišču se do nepopolnega dokaznega predloga, ko stranka ne pojasni, o čem naj bi priča izpovedala, ni treba opredeliti.
T. i. protispisnost je podana, kadar sodišče v sodbo napačno prenese vsebino listine. V obravnavanem primeru se sodišče v sodbi ne sklicuje na listino, ki jo izpostavlja pritožba, in ne navaja njene vsebine. Takšen pritožbeni očitek vsebinsko meri na (nedopusten pritožbeni razlog) zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa na navedeno procesno kršitev.
Med pravdnima strankama temelj odškodninskih obveznosti ni bil sporen, ampak zgolj njihova višina za posameznega tožnika. Ker je višina pravične denarne odškodnine odvisna od intenzivnosti in trajanja duševnih bolečin zaradi posega v osebnostno pravico (prvi odstavek 179. člena OZ), je bilo dopustno prisoditi odškodnino tožnikom le v ugotovljenem obsegu, čemur sodišče prve stopnje ni v celoti sledilo. Osebno trpljenje je lahko priznano le toliko, kolikor so ga tožniki sami zaznavali kot takšnega. Ker gre za duševne bolečine kot posledico prekomernega hrupa, morajo za njihovo pravno priznanje preseči povprečen odziv ljudi na običajen hrup. Toženka utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje subjektivni vidik trajanja odškodovanja nezadostno upoštevalo. Prva tožnica in drugi tožnik sta kot obdobje neznosnega hrupa opredelila šele čas od konca leta 2005, medtem ko je tretja tožnica izpovedala, da je ta zanjo postal neznosen od leta 2005 dalje, kar je povzelo tudi sodišče prve stopnje med svoje dejanske ugotovitve. S tem se izkaže kot materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da so tožniki upravičeni do odškodnine za obdobje odškodovanja od trenutka treh let pred vložitvijo tožb (torej od 20.2.2004 dalje) do izgraditve avtoceste 30.10.2008, torej tudi za obdobje, za katerega se niti sami niso čutili oškodovani. Pritožbeno sodišče je zato pri spremembi svoje odločitve upoštevalo zgoraj pojasnjeno krajše obdobje njihovega oškodovanja.
zavrnitev dokaznega predloga - izvajanje dokazov - samostojni podjetnik posameznik - pravice na podlagi invalidnosti
Samostojnemu podjetniku posamezniku kot zavarovancu iz 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1 v primeru ugotovljene III. kategorije invalidnosti, če ni potrebna časovna razbremenitev, ni mogoče priznati pravic iz invalidskega zavarovanja.
Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka, če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano.
Obdolžencu je bila v postopku kršena temeljna pravica do poštenega sojenja, ker mu ni bilo zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Čeprav je obdolženi v zagovoru navedel, da je vozilo v časovnih in krajevnih okoliščinah prekrška upravljal B. B., sodišče te osebe ni zaslišalo, pač pa je kot priči zaslišalo le policista A. P. V. in P. Č. ter svojo odločitev oprlo na njuno izpoved, češ da je policistka obdolženega B. P. prepoznala, saj je kot operativka na terenu že sodelovala v postopku proti njemu in ne da bi se prepričalo ali je oseba, o kateri je policistka izpovedala, da jo pozna, resnično obdolženec. Takšen zaključek sodišča prve stopnje se je izkazal za preuranjen in zmoten.
motenje posesti - pravica do posesti - petitorni spor
Če je stranka že izgubila petitorni spor glede pravice do posesti, potem ne more uspešno zahtevati posestnega varstva na isti stvari glede enakega obsega posesti.
S tem, ko je postavljeni začasni zastopnik za toženca neznanega bivališča plačal sodno takso, je poravnal zakonsko obveznost, saj je tudi oseba, katere bivališče je neznano, zavezanka za plačilo sodnih taks. Stroški, nastali v zvezi s plačilom sodne takse, so potrebni pravdni stroški, kljub temu da skladno s 15. čl. ZST začasni zastopnik taks za zastopanega ni bil dolžan plačati.
Sklep, s katerim sodišče stranki nalaga, da dopolni pomanjkljiv predlog za obročno plačilo sodne takse, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Ker tožnik predloga za obročno plačilo sodne takse kljub pozivu ni dopolnil z izjavo o premoženjskem stanju, je predlog za obročno plačilo sodne takse utemeljeno zavržen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – veriženje pogodb
Zakon pri prepovedi veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas ne govori o prepovedi sklepanja zaporednih pogodb za isto delovno mesto, ampak take pogodbe prepoveduje, če gre za isto delo. Tako sodišče tudi v primeru, če delavec sklene več pogodb za različna delovna mesta, presoja, ali gre za isto ali različno delo. Ker je v konkretnem primeru ugotovilo, da je tožnik s toženo stranko sklepal pogodbe o zaposlitvi za dve različni delovni mesti in za dve različni deli, je – ker niti za eno niti za drugo delo pogodbe niso presegle skupnega trajanja dveh let – pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, da je šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Sodišče prve stopnje je na podlagi pravilne in popolne dokazne ocene utemeljeno zaključilo, da tožnik zaradi izgube zavarovalnih pravic (ker je odklonil preizkus alkoholiziranosti) ni upravičen do vtoževane odškodnine.
zamudna sodba – vročanje – fikcija vročitve – pritožba – rok za pritožbo
Ker je sodišče prve stopnje zamudno sodbo vročilo po pravilih za osebno vročanje, tako da je nastopila fikcija vročitve (ker tožena stranka pisanja ni dvignila), ni bilo dolžno zamudne sodbe vročati še z nabitjem na oglasno desko sodišča.
določitev preživnine za mladoletne otroke – življenjske potrebe otrok – zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Otrokove potrebe niso matematičen pojem in tudi pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena ne temelji na metodi matematičnega izračuna, ampak skuša zagotoviti vrednotno sorazmerje med zmožnostmi obeh staršev in potrebami otrok. To pa ne pomeni, da sodišču ni treba niti ovrednotiti, kakšne so potrebe otrok in kakšne zmožnosti obeh staršev.
Določitve preživnine, ki temelji na matematični ugotovitvi dela potreb otrok (stroški šolanja in stanovanjski stroški) in na matematični ugotovitvi zmožnosti enega od staršev, ne vsebuje pa ocene celovitih potreb otrok in ocene zmožnosti drugega od staršev, ni mogoče preizkusiti.
ZP-1 člen 67, 67/1, 150, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 249, 249/1.
predmet izvedenskega dela – nedovoljen dokaz – dovoljen dokaz – pravica do pritožbe
Izvedenec je v izvedenskem mnenju prekoračil svoja pooblastila, ker je navajal, da vožnja obdolženega motorista ni bila skladna s 3. točko 40. člena ZVCP-1, kar je stvar dokaznega postopka in zaključkov sodišča.
V tistem delu, ko je policist izpovedal, kaj sta izjavila oba udeleženca na kraju prometne nesreče, gre za nedovoljen dokaz (v smislu kršitve z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin), vendar iz razlogov sodbe izhaja, da je sodišče svojo odločitev glede obdolžencu očitanega prekrška oprlo predvsem na izpoved priče in drugoobdolženke, le navrglo je, da je taki izjavi potrdil tudi zaslišani policist. Izpodbijana sodba temelji torej na dovoljenih dokazih (že citiranih izpovedbah, izvedenskem mnenju, fotografijah, skici ter poškodbenih listih).
Ker obramba obdolženca nima pravice vtikanja v tisti del sodbe, ki zadeva drugoobdolženca, so neupoštevne pritožbene navedbe, ki zadevajo ravnanje druge udeleženke v prometu. Tudi če bi bila drugoudeleženka spoznana za odgovorno storitve prekrška, pa njeno ravnanje še ne bi pomenilo, da je prekršek obdolženca dovoljen in da je s tem prekinjena vzročna zveza med njegovim prekrškom in prometno nesrečo.
1. odstavek 72. člena ZDen določa, da se odškodnine, dane za premoženje, ki je bilo podržavljeno na način, določen v 5. členu ZDen, upoštevajo, če so presegle 30 % vrednosti podržavljene nepremičnine. Način, kako se upoštevajo, je treba določiti v skladu s temeljnim načelom poprave krivic in pravičnostnim načelom izravnalne pravičnosti.