ZZK-1 člen 86, 87, 161. ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-10.
zemljiškoknjižni postopek - zaznamba izvršbe – sklep o ustavitvi izvršbe – obvestilo izvršilnega sodišča pred vpisom zaznambe izvršbe – obveznost plačila takse – nastanek taksne obveznosti – postopki po uradni dolžnosti – pravnomočnost odločbe
Če se zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča pred odločitvijo o zaznambi sklepa o izvršbi po prvem odstavku 86. členu ZZK-1, seznani, da je izvršilni postopek pravnomočno ustavljen, ni več zakonske podlage, da bi po uradni dolžnosti odredilo vpis zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini dolžnika v korist upnika.
posojilna pogodba - pogodba o medsebojnem sodelovanju - veljavnost pogodbe - oderuška pogodba - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - subjektivni element oderuštva - izpodbojnost
Goljufija v smislu kazenskega prava ustreza pojmu prevare v civilnem pravu. V primeru, ko je bil posel sklenjen pod prevaro, pa je zakonodajalec predpisal sankcijo izpodbojnosti in ne ničnosti. Če je v zakonu predpisana kot sankcija določene kršitve izpodbojnost, sodišče nima podlage, da bi stopnjevalo sankcijo v ničnost.
neizvedba predlaganih dokazov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - širitev služnostne poti - neprimernost služnosti
S sporazumom se je dogovorila pot, ko sta imeli stranki v mislih takšno stanje v naravi in sta izhajali samo iz širine potrebne poti glede na osno razdaljo koles, ne pa vozila kot celote, na kar mora biti voznik pozoren, ko je pot ograjena.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – ugotavljanje krivde za razvezo
Za razvezo zakonske zveze zadostuje, da je le-ta zaradi čustvene odtujenosti za enega od zakoncev postala nevzdržna. Kje so razlogi oz. kdo od zakoncev je odgovoren, da je zakonska zveza postala nevzdržna, pri tem ni pomembno.
Po drugem odstavku 168. čl. OZ se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, kar po enotni sodni praksi velja tako za gmotno, kot za nepremoženjsko škodo. Zato je potrebno odškodnino, ki je bila plačana pred izdajo sodne odločbe, valorizirati in s tem zagotoviti upoštevanje realne vrednosti že plačane odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSK0004619
ZPP člen 343. ZLNDL člen 1, 5. SPZ člen 24, 37.
preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico - pravica do pritožbe - pravica uporabe - lastninska pravica - dejanska posest - opustitev posesti
Za odločitev v tem sporu je odločilno, kdo je imel pravico uporabe spornih nepremičnin v času lastninjenja, to je najkasneje 25.7.1997, ko je stopil v veljavo ZLNDL oziroma v letu 1993, če gre za kmetijska zemljišča, ko je stopil v veljavo Zakon o skladu kmetijskih zemljišč. Pri pravici uporabe, ki je ostala po nacionalizaciji zemljišč v ožjih gradbenih okoliših bivšim lastnikom, je bilo odločilno, da so zemljišča, na katerih so prejšnji lastniki obdržali pravico uporabe, ta zemljišča tudi dejansko imeli v uporabi. Odsotnost posesti je praviloma izključevala pravico uporabe in to ne glede na to, ali je bila posest odvzeta z odločbo ali pa je do opustitve posesti prišlo po odločitvi tistega, ki mu je pravica uporabe ostala po nacionalizaciji.
Rok za vložitev prošnje za izbris obsodbe iz kazenske evidence prične teči z iztekom pogojnega odpusta, ker obsojenec šele takrat v celoti prestane kazen zapora.
prejemnik brezplačne pravne pomoči - prehod terjatev iz naslova stroškov postopka
Upnica je bila v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, prejemnica brezplačne pravne pomoči, kar v posledici pomeni, da je terjatev iz naslova stroškov postopka do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, z dnem pravnomočnosti izvršilnega naslova prešla na Republiko Slovenijo.
Dolžnica je torej podala ugovor, ki se tiče obstoja terjatve upnice nasproti dolžnici in se pri tem sklicevala na dejstvo, ki je nastopilo po pravnomočnosti izvršilnega naslova.
ZGJS člen 5, 68, 76, 76/1, 76/2, 76/3, 76/4. URS člen 33. ZZK-1 člen 6, 142, 149, 150, 159, 159/1.
javno dobro - lastninjenje - originarna pridobitev lastninske pravice - listina, ki je podlaga za vpis - listina
Tudi pri vpisu lastninske pravice, ki je pridobljena na izviren način, bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vpis proti osebi, v korist katere je vknjižena lastninska pravica, če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo ali če sodna odločba oziroma odločba drugega državnega organa, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis lastninske pravice, učinkuje proti tej osebi.
SPZ člen 23. ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2, 366, 366/1. ZZK-1 člen 32, 40, 40/1, 40/1-1, 52, 53, 54, 55, 120, 120/2, 148, 148/1, 149, 149/4, 161, 161/3, 161/3-2.
vknjižba lastninske pravice - zemljiškoknjižno dovolilo
Kadar se namreč vknjižba lastninske pravice predlaga na podlagi zasebne listine (v danem primeru prodajne pogodbe z dne 14.04.2008), je podlaga za vpis zemljiškoknjižno dovolilo, ki je v konkretnem primeru že vsebovano v sami pogodbi, s katerim sta pritožnika na predlagatelja prenesla lastninsko pravico na predmetnih nepremičninah do celote (1. točka prvega odstavka 40. čl. ZZK-1). V skladu z določilom četrtega odstavka 149. člena ZZK-1 je v takšnih primerih zemljiškoknjižno sodišče pristojno presojati zgolj popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa tudi vsebine zasebne listine v smislu (ne)izpolnjenih obveznosti strank iz pravnega posla.
Udeležba na drugih obravnavah ni opravičljiv razlog za preložitev naroka, saj bi pooblaščenka tožeče stranke lahko za zastopanje na naroku 30.6.2009 pooblastila substituta. Možnost prenosa pooblastila na drugega odvetnika oziroma pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja namreč izhaja že iz samega pooblastila za pravdo, ki ga da stranka pooblaščencu (odvetniku).
Če stranka ne prejme obvestila o tem, da je sodišče njenemu predlogu za preložitev naroka ugodilo, pomeni, da bo narok opravljen.
Izrek sodbe ne vsebuje potrebnih sestavin iz 4. in 7. odstavka 364. člena ZKP. Sodišče prve stopnje o predlogu državnega tožilca za preklic pogojne obsodbe sploh ni odločalo, izrek sodbe niti njena obrazložitev pa prav tako nimata razlogov o odločilnih dejstvih, med katera spadajo tudi dejstva, ki se nanašajo na izrek kazenske sankcije
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – novela ZVSBNO - krajevna pristojnost sodišča – pristojnost po prebivališču oz. sedežu tožeče stranke
Zakon o spremembah in dopolnitvah ZVPSBNO je le odpravil vsakršni dvom o izključni krajevni pristojnosti sodišča, ko gre za odločanje o tožbi za povrnitev škode po ZVPSBNO, s tem, da je v tretjem in četrtem odstavku 20. člena ZVSBNO dodal besedo »izključna«, naslov 20. člena ZVPSBNO pa se je spremenil, tako, da je bila namesto besede »posebna« dodana beseda »izključna« krajevna pristojnost.
Vendar pa ni v določbah ZPP podlage za pritrditev pritožbi, ko navaja, da gre za dokaze brez dokazne vrednosti. Priča namreč izpove o svojih zaznavah objektivne stvarnosti, to pa so tudi dejstva, kaj je tožnica priči po dogodku povedala. Gre sicer za dejstvo, ki samo po sebi ne tvori konkretnega dejanskega stanu v smislu 213. člena ZPP, toda še vedno gre za dokazno pomembna dejstva. Pa tudi dokazna ocena mora biti in tudi v konkretnem primeru je prosta in opravljena v skladu z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP.
OZ člen 144, 144/1, 179, 299, 299/2. Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah člen 28, 28-3.
odškodninska odgovornost šole za škodo, ki jo povzroči dijak – skrbno nadzorstvo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – tek zamudnih obresti – navadno sosporništvo
Tretjetožena stranka je šola, ki po prvem odstavku 144. člena Obligacijskega zakonika – OZ, (Ur. l. RS, št. 83/01-97/07) odgovarja za škodo, ki jo drugemu povzroči mladoletnik medtem, ko je pod njenim nadzorstvom, razen če dokaže, da je opravljala nadzorstvo z dolžno skrbnostjo, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu. Ne gre za objektivno odškodninsko odgovornost tretjetožene stranke (odgovornost ne glede na krivdo), pač pa za krivdno odškodninsko odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom. Odgovarja, če opusti dolžno nadzorstvo, pri čemer mora sama dokazati, da ga ni opustila, ali da bi škoda nastala tudi ob skrbnem nadzorstvu. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da tega ni uspela dokazati.
V smislu 540. člena OZ mora biti ravnanje obdarjenca okvalificirano kot huda nehvaležnost, takšno, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal, česar pa tožnica ni navajala in ne dokazovala, bi pa to morala izrecno navesti in dokazati, ne pa zgolj nekako mimogrede poudariti tudi slabega odnosa toženca do nje.
Kot bistveni razlog za preklic darila je tožnica uveljavljala ogrožanje njenega preživljanja, vendar pa je sodišče prve stopnje v tem obsegu tako v dokaznem in dejanskem oziru na podlagi izvedenih dokazov sprejemljivo ocenilo, da tožničino preživljanje le ni ogroženo, predvsem pa, da se tudi razmere pri njej od sklenitve sporne daritve dalje pa do te pravde niso spremenile.
priposestvovanje dela nepremičnine - služnostna pravica - dokazno breme
Ni logično, da bi se solastnik odpovedal solastniškemu deležu na delu nepremičnine (poti), ki ga potrebuje za dostop do druge svoje nepremičnine. Dokazno breme, da je bil tak dogovor, za katerega ni videti razloga, dejansko sklenjen, je zato na tistem, ki tak dogovor zatrjuje.
spor majhne vrednosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Sodišču se do nepopolnega dokaznega predloga, ko stranka ne pojasni, o čem naj bi priča izpovedala, ni treba opredeliti.
T. i. protispisnost je podana, kadar sodišče v sodbo napačno prenese vsebino listine. V obravnavanem primeru se sodišče v sodbi ne sklicuje na listino, ki jo izpostavlja pritožba, in ne navaja njene vsebine. Takšen pritožbeni očitek vsebinsko meri na (nedopusten pritožbeni razlog) zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa na navedeno procesno kršitev.