ZIZ člen 24, 24/4, 56a. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7. ZPP člen 205, 208.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – presoja aktivnosti družbenika
V fazi odločanja o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe brez likvidacije se še ne uporablja 442. člen ZFPPIPP v tem smislu, da bi sodišče že na podlagi vloženega predloga za nadaljevanje izvršbe vsebinsko presojalo, ali je podana odgovornost družbenika za neplačane obveznosti družbe, torej ali je nadaljevanje izvršbe predlagano zoper aktivnega družbenika. Z listino iz 3. odstavka 24. člena ZIZ mora biti dokazano le, da je bila oseba, zoper katero je predlagano nadaljevanje izvršbe, v času izbrisa družbe v sodnem registru vpisana kot njen družbenik.
Opustitve niso znak nedopustnega ravnanja le, če pomenijo kršitev zapovedi ravnati na določen način, ki je določen s predpisom oziroma pogodbo, a tudi skrbnost dobrega strokovnjaka (profesionalna skrbnost hotelirja oz. njegovih varnostnikov, portirjev ali receptorjev hotela) sama po sebi v konkretnem primeru ne seže tako daleč, da bi morala tožena stranka pričakovati oz. računati s tem, da bo nekdo ali množica ljudi poškodovala avtomobil parkiran na parkirnem mestu, zavarovanem s stebrički in verižico, ki običajno prav nasprotno – vzbujajo pri ljudeh ponotranjeno zapoved oziroma psihološko oviro (signal), da je ne le prostor temveč tudi avtomobil varovan in da se mu ne sme nihče približati na takšno razdaljo, da bi ga lahko poškodoval.
Ker je tožnik kljub opozorilom tožene stranke vztrajal pri tem, da avto pusti parkiran na cesti pred hotelom, čeprav je imel možnost parkiranja v varovani garaži, je s tem v celoti nase prevzel tveganje oziroma odgovornost za morebitno škodo.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe
Če sodišče ugovor tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja zavrne, lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na sporni predmet. Rok je prekluziven, kar pomeni, da stranka zamujenega dejanja ne more več opraviti. Ta učinek nastopi po zakonu, zato nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti.
izvršilni stroški – neutemeljeno povzročeni stroški – ugovor tretjega
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da mora upnik tretjemu v roku 8 dni povrniti izvršilne stroške v znesku 112,36 EUR, sicer oprlo na 6. odstavek 38. člena ZIZ, vendar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj je štelo, da je upnik stroške, ki jih je priznalo tretjemu, povzročil neutemeljeno. Ob tem bi moralo upoštevati določbo 160. člena ZPP v zv. s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh obstajajo pravice drugih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057073
OZ člen 179, 182, 299. ZPP člen 253, 253/1.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – poškodba pri smučanju – način smučanja – višina denarne odškodnine – dokaz z izvedencem – neposredno zaslišanje izvedenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je prišlo do trka med pravdnima strankama (tožnika kot smučarja in toženca kot deskarja), je jasno, da toženec ni izbral pravilne smeri vožnje, njegovo prehitevanje pa je bilo nepravilno (sicer do trka ne bi prišlo). Vsak smučar mora smučati tako, da se lahko pravočasno zaustavi, svojo hitrost in način, vožnje mora prilagoditi svojemu znanju, terenskim, snežnim in vremenskim pogojem in gostoti prometa na smučišču. Ker je prišlo do trka (kot rečeno je toženec trčil v tožnika), je prav tako jasno, da toženec ni vozil s takšno hitrostjo, da bi se lahko pravočasno zaustavil, vozil je torej prehitro.
Ker je bilo izvedensko mnenje dovolj popolno, v njem pa tudi ni bilo nasprotij ali nejasnosti in je bilo mogoče (tudi) na njegovi podlagi razsoditi, sodišče prve stopnje s tem, ko izvedenca ni zaslišalo, ni storilo kršitve določb pravdnega postopka, ki bi vplivala na pravilnost ali zakonitost odločitve
ZPP člen 108, 108/5. ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/2, 12/3, 12/4. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 2.
oprostitev plačila sodnih taks – postopek uveljavitve oprostitve plačila sodnih taks – predlog stranke za taksno oprostitev – pisna izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Popolnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks je določena v drugem odstavku 12. člena ZST-1, po katerem mora stranka predlogu predložiti pisno izjavo o (svojem) premoženjskem stanju oziroma mora biti takšna izjava vsebovana v samem predlogu. V Pravilniku je sicer določena vsebina in oblika obrazca izjave o premoženjskem stanju, vendar pa to še ne pomeni, da je predlog za oprostitev plačila sodnih taks, kateremu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, nepopoln. Navedeni obrazec namreč le omogoča enostavnejšo podajo izjave o premoženjskem stanju in je namenjen poenostavitvi postopka odločanja o oprostiti plačila sodnih taks tako za stranke kot za sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0059157
SZ-1 člen 98, 111, 112/1, 112/2.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – izpraznitev stanovanja – prenehanje najemne pogodbe – potek časa - povrnitev vlaganj – rok za izselitev – simulirana pogodba - predpogodba
Povrnitev vlaganj kot pogoj za izselitev velja le v primeru odpovedi najemne pogodbe, ne pa v primeru prenehanja najemne pogodbe zaradi poteka časa.
Glede na to, da je bilo dogovorjeno, da bo najemnik namesto najemnine vzdrževal hišo in okolico, najemnik nima pravice zahtevati povrnitve vlaganj.
Kadar najemna pogodba preneha zaradi poteka časa, je rok za izselitev takšen, kot je določen v najemni pogodbi; če rok ni bil dogovorjen, pa takoj oziroma v roku, ki ga določi najemodajalec.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok – prepozna pritožba - zavrženje tožbe na nedopustnost izvršbe
Če sodišče ugovor tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja zavrne, lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na sporni predmet. Rok je prekluziven, kar pomeni, da stranka zamujenega dejanja ne more več opraviti. Ta učinek nastopi po zakonu, zato nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060008
SPZ člen 222, 222/1. ZTLR člen 57. ZOR člen 99, 99/2. ZPP člen 156, 156/1, 163, 163/3.
pogodbeno dogovorjena služnost – obseg služnosti – sprememba služnosti - opustitev posegov v služnostno pravico – vknjižba služnostne pravice v zemljiško knjigo – separatni stroški – zahteva za povračilo separatnih stroškov
V dogovor med strankama, sodišče ne glede na dogovorjen morebiten prekomeren poseg v služečo nepremičnino, ne more posegati.
Poleg zahtevka na opustitev posegov v služnostno pravico, pa služnostni upravičenec, ki ima služnost že vpisano v zemljiško knjigo, nima tudi zahtevka za izstavitev listine, sposobne za vpis te iste služnost v zemljiški knjigi, četudi z bolj opredeljeno vsebino.
Poleg zahtevka na opustitev posegov v služnostno pravico služnostni upravičenec, ki ima služnost že vpisano v zemljiško knjigo, nima tudi zahtevka za izstavitev listine, sposobne za vpis te iste služnost v zemljiški knjigi, četudi z bolj opredeljeno vsebino.
Tožnika sta zahtevo za povračilo separatnih stroškov vložila šele ob zaključku glavne obravnave in ne na naroku, glede katerega zahtevata povračilo stroškov, zato se šteje, da je njuna zahteva prepozna.
ZPP člen 137, 137/1, 184, 184/1, 184/2, 339, 339/2, 339/2–8.
vročanje pooblaščencu – vabljenje pooblaščenca - brezplačna pravna pomoč – možnost obravnavanja pred sodiščem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zamudna sodba – vrnitev v prejšnje stanje –. opravičljiva zamuda pravnega dejanja – povečanje zahtevka – objektivna sprememba tožbe – preložitev naroka
Če ima oseba pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v zakonu drugače določeno. Toženka bi bila pooblaščenko načeloma res dolžna sama obvestiti o že razpisanem naroku, vendar le, če bi si jo izbrala sama. Ne velja pa to v primeru, ko ji je bila dodeljena v okviru brezplačne pravne pomoči, še posebej, če ji odločba o BPP do naroka ni bila vročena (in tako niti ne ve, katera oseba jo bo zastopala). Sodišče bi zato moralo na narok vabiti tudi pooblaščenko; ker tega ni storilo, toženki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
motenje posesti – zadnja mirna posest – dovoljena samopomoč
Stranka, ki se sklicuje na samopomoč, mora dokazati, da je bila nevarnost neposredna, da je bila samopomoč takojšna in da je ustrezala okoliščinam, v katerih je obstajala nevarnost.
Ker tožeča stranka ni izkazala zadnje mirne posesti, ne more biti upravičena do varstva pred motenjem.
pomanjkanje procesne sposobnosti - dokazno breme - vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba
Ker toženec ni založil predujma za izvedenca psihiatra, vabilu na zaslišanje pa se ni odzval, sodišče ni imelo dokazov, ki bi jih lahko ocenilo v zvezi (s po tožencu) zatrjevano omejeno sposobnostjo skrbeti zase in za svoje interese v času prejema tožbe in teka roka za odgovor na tožbo. Pri odločitvi o (zaradi izdane zamudne sodbe) vloženem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je zato uporabljivo pravilo o dokaznem bremenu.
predkupna pravica najemnika – prejšnji imetnik stanovanjske pravice
Smisel predkupne pravice najemnika pri prodaji stanovanja je v tem, da se prepreči prodaja stanovanja in s tem morebiten negotov položaj najemnika, če je najemnik sam interesent, da bi postal lastnik stanovanja. Takšne negotovosti pa ni več, če se z vidika predkupnega upravičenca stanje v ničemer ne spremeni. Toženke so s tem, ko so sporazumno razveljavile pogodbo, preprečile sankcije zaradi kršitve predkupne pravice.
ZDR člen 143, 143/2. ZDR/90 člen 50, 50/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 47, 74.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa
Tožnica je delo preko polnega delovnega časa opravljala v interesu in ob soglasju tožene stranke, ki je o opravljenih urah dela vodila tudi evidenco. Zgolj zaradi tega, ker tožena stranka ni izdala posebne pisne odredbe o delu preko polnega delovnega časa, ne more biti prosta plačila za opravljene ure dela.
OZ člen 82, 82/2, 108, 108/2, 110, 111, 111/2, 111/5, 637, 637/3, 639, 639/3.
razlaga pogodbe – skupni namen pogodbenih strank – razveza pogodbe zaradi napake – odstop od pogodbe – neznatna napaka – neodpravljiva napaka
Za potrditev trditvam tožeče stranke je našlo sodišče prve stopnje oporo v utemeljenem pričakovanju tožeče stranke, da bo tožena stranka glede na deklariranje uskladitve programa s slovenskimi računovodskimi standardi in glede na program, ki bo omogočal enkraten vnos, tak program tudi izdelala. To pričakovanje je v skladu z načelom skrbnosti toženca kot dobrega strokovnjaka v njegovi poklicni dejavnosti, ki jo je zagotavljal v dani ponudbi. Pritožnica neutemeljeno vztraja pri stališču, da je tožeča stranka zlorabila svoje pravice, saj po oceni pritožbenega sodišča ni izkazala, da so bile zahteve tožeče stranke med izvrševanjem pogodbe take, da so toženi stranki oteževale izpolnitev prevzete obveznosti iz pogodbe, niti da je ravnala z izključnim in očitnim namenom škodovati toženi stranki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog za odpoved – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnikov izostanek z dela na dan, ko je zaspal in je zamudil na delo, ni tak razlog, da bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja nemogoče do izteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je zaradi opisanega ravnanja podala tožena stranka, ni zakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059172
OZ člen 168, 168/2, 179,182, 288. ZPP člen 216.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – plačana odškodnina - valorizacija že plačane odškodnine – izguba na dohodku
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo ni čista denarna terjatev, ampak predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznano utrpelo nepremoženjsko škodo in se odmerja po cenah na dan izdaje sodne odločbe, kar zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačanega zneska na enak način, to je z valorizacijo, saj je le tako mogoče ugotoviti, v kakšnem deležu je odškodninska obveznost s plačilom prenehala oziroma v kakšnem deležu še obstaja.
SPZ člen 23. ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2, 366, 366/1. ZZK-1 člen 32, 40, 40/1, 40/1-1, 52, 53, 54, 55, 120, 120/2, 148, 148/1, 149, 149/4, 161, 161/3, 161/3-2.
vknjižba lastninske pravice - zemljiškoknjižno dovolilo
Kadar se namreč vknjižba lastninske pravice predlaga na podlagi zasebne listine (v danem primeru prodajne pogodbe z dne 14.04.2008), je podlaga za vpis zemljiškoknjižno dovolilo, ki je v konkretnem primeru že vsebovano v sami pogodbi, s katerim sta pritožnika na predlagatelja prenesla lastninsko pravico na predmetnih nepremičninah do celote (1. točka prvega odstavka 40. čl. ZZK-1). V skladu z določilom četrtega odstavka 149. člena ZZK-1 je v takšnih primerih zemljiškoknjižno sodišče pristojno presojati zgolj popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa tudi vsebine zasebne listine v smislu (ne)izpolnjenih obveznosti strank iz pravnega posla.