Pooblastilo je listina, ki dokazuje obstoj procesnih predpostavk, in ne vloga, ki se v primeru, da je nepopolna in da jo je vložil odvetnik, zavrže brez poziva na dopolnitev ali popravo. Če sodišče ugotovi, da pooblastilo ni ustrezno, je njegova, v okviru izvrševanja procesnega vodstva, vsebovana naloga, da stranko pozove, da pooblastilo dopolni ali popravi.
Če nihče od dedičev ne izpolnjuje pogojev po ZDKG za prevzem zaščitene kmetije, v zakonu ni podlage za določanje nujnih dednih deležev, ampak dediči dedujejo kmetijo v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju, vsak torej svoj zakoniti dedni delež.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/4, 132. ZPP člen 421, 421/4.
stiki z otrokom - varstvo koristi otroka - bodoče okoliščine - preživnina
Ali bo otrok po dopolnjenem tretjem letu starosti res dosegel, s strani centra za socialno delo predvideno stopnjo samostojnosti in hkrati z očetom zgradil zaupen odnos, v posledici česar bi bili zanj koristnejši dvakrat tedenski stiki z očetom, bo mogoče z gotovostjo ugotoviti šele kasneje. Zato vnaprejšnja razširitev stikov na dvakrat tedensko ob dopolnjenem otrokovem tretjem letu starosti ni pravilna.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe
Če sodišče ugovor tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja zavrne, lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na sporni predmet. Rok je prekluziven, kar pomeni, da stranka zamujenega dejanja ne more več opraviti. Ta učinek nastopi po zakonu, zato nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0061840
ZPP člen 227, 227/1, 227/4, 227/5. ZGD člen 258, 258/1, 258/2, 263, 263/1, 387, 436, 436/1, 436/2, 447. ZGD – 1 člen 418, 418/1, 515, 515/6. ZFPPod člen 25, 27, 27/4, 27/5, 496-1. ZOR 74, 74/1, 74/3. OZ člen 190.
predložitev listine – edicijski postopek - edicijska dolžnost – edicijski zahtevek - odškodninska odgovornost poslovodje - družba z omejeno odgovornostjo – aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe - izstop družbenika – dogovor o pogojih izstopa – pobot – nasprotna tožba
Temeljna predpostavka edicijske dolžnosti je, da je listina, na katero se sklicuje stranka, pri nasprotni stranki. Dokazno breme v zvezi s tem nosi stranka, ki uveljavlja edicijski zahtevek. Če stranka, od katere je sodišče zahtevalo, da predloži listino, zanika, da bi bila listina pri njej, lahko sodišče izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva. Te dokaze mora predlagati stranka, ki zahteva edicijo.
Tožnika kot pravna naslednika družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije sta aktivno legitimirana za uveljavljanje vseh terjatev družbe, med drugim tudi odškodninskega zahtevka zoper poslovodjo po določbah ZGD.
Določbe o izstopu niso izključno kogentne narave. Navedeno velja le za nekatere od njih (npr. glede posledic izstopa; glede sodnega izstopa). Družbeniki se tako lahko dogovorijo o pogojih izstopa in med drugim učinek izjave o izstopu lahko vežejo na izpolnitev določenega pogoja. Da takšen dogovor ne bi bil mogoč, iz določb ZGD ne izhaja.
V slovenski sodni praksi in teoriji sicer prevladuje stališče, da za pobot terjatve iz tožbe in nasprotne tožbe ni opore v zakonu, vendar pa pritožbeno sodišče v danem primeru ne vidi razlogov, da takšnega postopanja prvostopnega sodišča ne bi dopustilo, saj tožena stranka ne trdi, da je zaradi tega prišla v slabši položaj.
SPZ člen 7, 171, 171/2, 173, 206, 206/2, 207, 209, 209/2, 274, 274/4. ZN člen 49.
neposestna zastavna pravica - odstop terjatve v zavarovanje
Čeprav predmet zastavne pravice v primeru neposestne zastavne pravice ni individualno določena stvar (zaloge se med trajanjem zastavne pravice spreminjajo), je potrebno zastavljeno stvar na določen način opredeliti, tako da je mogoča identifikacija v postopku poplačila zavarovane terjatve. Opis zastavljene stvari pri neposestni zastavi zalog mora zato zajemati navedbo kraja, kjer se zaloge nahajajo in določitev njihove vrednosti.
Z ubeseditvijo, da se zastavljene zaloge nahajajo v "prodajalnah zastavljalnice", pri čemer so te prodajalne (ulice in naslovi) objektivno določljive in preverljive, je izpolnjen zakonski pogoj, zato je neposestna zastavna pravica nastala.
Pri odstopu terjatve v zavarovanje gre za obliko zavarovanja, kjer dolžnik prenese več pravic, kot je potrebno za doseg namena posla (fiducirani posel). Bistvena značilnost fiduciranega posla je njegova diskretnost. Že zato je vključena možnost, da bi se na podlagi 2. odst. 207. člena SPZ (smiselna uporaba pravil o cesiji), uporabljalo tudi merilo o dolžnosti obvestitve dolžnika odstopljene terjatve.
V primeru kršitve avtorskih pravic lahko upravičenec zahteva ali plačilo dogovorjenega honorarja ali civilno kazen (do 200% povečano nadomestilo za uporabo), ne pa obojega. Ker je tožnik zahteval plačilo običajnega honorarja, ki mu je tudi bil prisojen, je izgubil pravico zahtevati povečano nadomestilo.
Kolektivna organizacija avtorjev na podlagi ZASP–B v svojem imenu uveljavlja pravice avtorjev.
Čeprav sta pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju vedeli, da je preživljanec že v letih (star 88 let), bolan in zato potrebuje pomoč in oskrbo, pa zaradi nedoločljivosti trenutka njegove smrti nista mogli vedeti, kolikšne bodo obveznosti preživljalca v bodoče. Takšna pogodba je po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Take pogodbe zato ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev, tudi zato ne, ker ni mogoče ugotoviti, kako je preživljanec, ki si je želel zagotoviti oskrbo in preživljanje do smrti, subjektivno ovrednotil oskrbo, ki jo je toženec v preteklosti nudil očetu in bodočo oskrbo in preživljanje.
žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke – denarna kazen – pojasnila k navedbam o kršitvah določb pravdnega postopka
Institut kaznovanja oseb, ki v vlogah žalijo sodišče, ne varuje neposredno časti in dobrega imena konkretnega sodnika, pač pa je ugled sodstva in avtoriteta sodne oblasti tista dobrina, ki se varuje s 109. členom ZPP. Sodišče, ki se odloča za uporabo 109. člena ZPP mora skrbno pretehtati, ali gre pri kritičnih in morda ostrih izjavah za dopustno izvrševanje pravice do izjavljanja v postopku po 22. členu Ustave, ki je nujno za učinkovitost pravice do sodnega varstva. Samo navajanje napak sodišča še ni žaljivo, če ostane v mejah dostojnosti.
Stranka oziroma njen pooblaščenec ima pravico do tega, da si ustvari mnenje o (ne)pristranskosti sodnika. Pravico imata tudi, da izrazita morebitne dvome v sodnikovo pristranskost, pri čemer mora biti ta dvom argumentiran in izražen na nežaljiv način.
nujna pot - ustanovitev nujne poti – zemljišče v solastnini - solastno služeče zemljišče – solastnik kot predlagatelj
Nujna pot predstavlja obliko stvarne služnosti z odločbo sodišča. Stvarna služnost je po svoji vsebini in namenu stvarna pravica na tuji stvari, zato lastnik zemljišča, ki bi se mu olajšal dostop do drugega zemljišča, ne potrebuje služnosti, če je sam solastnik tega drugega zemljišča. Ustanovitev nujne poti na solastnem služečem zemljišču tako ni mogoča.
sodna taksa pri delitvi solastnih nepremičnin – sodna taksa za predlog in sklep pri delitvi – skupni stroški postopka
Sodne takse so del skupnih stroškov v smislu 35. člena ZNP.
S strani predlagateljev označene vrednosti predmeta delitve sodišče prve stopnje ni preizkusilo po postopku in na način iz 1. odst. 24. čl. ZST in je zato podlaga za odmero sodne takse (tako za predlog kot sklep) vrednost, ki so jo predlagatelji označili v predlogu. Sodišče ni imelo nobene podlage, da bi brez izpeljanega postopka po 24. členu ZST in brez izdaje sklepa o določitvi prave vrednosti, kot osnovo za odmero takse vzelo v postopku (s strani izvedenca) ugotovljeno vrednost nepremičnin.
Izročevalcu, ki ob sklepanju izročilne pogodbe ni imel opravilne sposobnosti, zaradi česar je pogodba nična, ni mogoče očitati naklepa ali hujše malomarnosti, zaradi katere bi bila podana njegova odškodninska odgovornost. Tudi izročevalki, ki je pogodbo sklenila v osebni stiski (pred tem je namreč doživela dva nočna roparska napada), takšne krivde ni mogoče očitati.
Iz izpolnitve neveljavnega posla ena stranka na račun druge ne sme neupravičeno obogateti. Pravila o nični pogodbi tako ne zanikajo splošnih načel o neupravičeni pridobitvi in povračilu škode, temveč je ta določila potrebno interpretirati v povezavi z določili 104. in 108. člena ZOR. Tožena stranka je upravičena do povrnitve koristi, ki jih je tožeča stranka zaradi gospodarjenja na kmetiji imela, vendar pa le v obsegu, kot bi jih lahko dosegla sama.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščen tedenski dopust se nanaša na uveljavljanje odškodnine za materialno škodo, ki se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. To pomeni, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od tedaj, ko mu tožena stranka izrabe tedenskega dopusta ni omogočila.
ZDR člen 27, 27/1, 34, 34/1, 110, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dolžnost obveščanja – neresnična izjava
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala, ker je tožnik v vlogi za zaposlitev navedel neresničen podatek o izobrazbi, ni zakonita. Z opisanim ravnanjem, ki se je zgodilo pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, tožnik ni niti kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja goljufije.
V izreku sodbe ni treba navajati imen strank in drugih splošnih podatkov (prebivališče oziroma sedež stranke), ampak zadostuje opredelitev tožeča in tožena stranka, ker sta stranki že označeni v uvodu sodbe. Zato, ker sodišče imen in drugih splošnih podatkov strank ni navedlo v izreku, tudi ni utemeljen niti predlog za popravo sodbe niti predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL0058457
URS člen 25, 26. ZOR člen 18, 18/2. ZPP člen 13, 13/1. ZUP člen 263, 263/1, 263/2, 269, 269/1. ZSZve člen 2, 7, 32.
odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje upravnega organa - razveljavitev po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakona - napačna odločitev državnega organa - napačna odločitev upravnega organa - možnost sanacije s pravnimi sredstvi - nezakonitost odvzema radijskih dovoljenj - pravnomočna upravna odločba - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno upravno odločbo - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno sodno odločbo - poseg v dokončno upravno razmerje - protipravnost ravnanja upravnega organa - pravila skrbnosti in stroke - arbitrarnost in samovolja pri izvrševanju oblasti
Tožeča stranka v pritožbi vztraja, da je vprašanje protipravnosti ravnanja tožene stranke vprašanje o nezakonitosti odvzema radijskih dovoljenj, ki je že pravnomočno rešeno v upravnem sporu, sodišče pa je na to odločitev vezano. To pravno naziranje tožeče stranke pa ne zdrži pravne presoje. Protipravnost ravnanja upravnega organa je ena od predpostavk splošnega civilnega delikta. Že zato vprašanje protipravnosti ni predhodno vprašanje v odškodninskem sporu in zanj v tem sporu ne velja načelo vezanosti sodišča na pravnomočno sodno odločbo v smislu 1. odstavka 13. člena ZPP.
Sam obstoj napak v postopku, pri presoji dokazov in uporabi materialnega prava, še ne zadostuje za ugotovitev protipravnosti. Vendar pa to velja le pod pogojem, da jih je moč sanirati v postopku s pravnimi sredstvi. Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da so bile napake v postopku izdaje odločb po nadzorstveni pravici z odločitvijo v upravnem sporu, da se sporne odločbe odpravijo, sanirane. To stališče pa po presoji pritožbenega sodišča ni pravilno. S sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 148/98, z dne 18. 11. 1998 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. U 986/96, z dne 10. 9. 1998 so bile odpravljene le pravne posledice spornih odločb – razveljavitve po nadzorstveni pravici. S tem so bile napake v postopku izdaje odločb po nadzorstveni pravici le sankcionirane, ne pa nujno tudi sanirane. Sankcioniranje napak pa v okoliščinah konkretnega primera ne izključuje odgovornosti za škodo, če ta izvira iz neposrednih učinkov nezakonite odločbe.
Ministrstvo za promet in zveze je s tem, ko je v postopku po nadzorstveni pravici razveljavilo radijska dovoljenja tožeče stranke, poseglo v dokončno urejeno upravno razmerje, na katero se je tožeča stranka upravičeno zanesla. Poseg v dokončno upravno razmerje v postopku po nadzorstveni pravici je v skladu z določbami ZUP sicer dopusten, vendar le, če je bil postopek izveden tako, kot ga predpisuje zakon, in če so bili izpolnjeni v zakonu določeni pogoji. Izhodišče za presojo, ali je bilo ravnanje tožene stranke protipravno, je zato iskati v pravilih stroke, to je v pravilih za opravljanje službe oziroma dejavnosti državnega organa, ki določajo tako naravo dela kot tudi potrebno skrbnost, ki se zahteva od državnega organa.
Razveljavitev po nadzorstveni pravici je dopustna le v primeru očitne kršitve materialnega zakona. O očitni kršitvi materialnega zakona pa je mogoče govoriti le, če je zakon v svoji formulaciji jasen in ga je mogoče razlagati in razumeti le v enem smislu, uporabil pa se je v nasprotju s tem smislom oziroma če je organ na pravno razmerje uporabil napačen zakon.
MPZ je v postopku odločanja po nadzorstveni pravici grobo kršilo tako postopkovna, kot tudi materialnopravna pravila, kar je oboje imelo za posledico vsebinsko napačno odločitev, da se razveljavijo dokončna radijska dovoljenja. MPZ pri odločanju po nadzorstveni pravici zato ni ravnalo v skladu s pravili stroke in zato tudi ne s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, celo več: po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru tožeča stranka utemeljeno očita toženi stranki ravnanje, ki kaže na arbitrarnost in samovoljo pri izvrševanju oblasti. Ker torej MPZ ni ravnalo tako, kot je dopustno, je njegovo ravnanje protipravno.
odškodnina v obliki nadomestne nepremičnine – sporazum o nadomestni nepremičnini
Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije; mogoča je le v primeru, če se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta.
Zahteva za denacionalizacijo v obliki nadomestne nepremičnine se obravnava kot predlog upravičenca zavezancu za sklenitev sporazuma, ki je pogoj za tovrstno vrnitev premoženja
ZIZ člen 24, 24/4, 56a. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7. ZPP člen 205, 208.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – presoja aktivnosti družbenika
V fazi odločanja o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe brez likvidacije se še ne uporablja 442. člen ZFPPIPP v tem smislu, da bi sodišče že na podlagi vloženega predloga za nadaljevanje izvršbe vsebinsko presojalo, ali je podana odgovornost družbenika za neplačane obveznosti družbe, torej ali je nadaljevanje izvršbe predlagano zoper aktivnega družbenika. Z listino iz 3. odstavka 24. člena ZIZ mora biti dokazano le, da je bila oseba, zoper katero je predlagano nadaljevanje izvršbe, v času izbrisa družbe v sodnem registru vpisana kot njen družbenik.
Opustitve niso znak nedopustnega ravnanja le, če pomenijo kršitev zapovedi ravnati na določen način, ki je določen s predpisom oziroma pogodbo, a tudi skrbnost dobrega strokovnjaka (profesionalna skrbnost hotelirja oz. njegovih varnostnikov, portirjev ali receptorjev hotela) sama po sebi v konkretnem primeru ne seže tako daleč, da bi morala tožena stranka pričakovati oz. računati s tem, da bo nekdo ali množica ljudi poškodovala avtomobil parkiran na parkirnem mestu, zavarovanem s stebrički in verižico, ki običajno prav nasprotno – vzbujajo pri ljudeh ponotranjeno zapoved oziroma psihološko oviro (signal), da je ne le prostor temveč tudi avtomobil varovan in da se mu ne sme nihče približati na takšno razdaljo, da bi ga lahko poškodoval.
Ker je tožnik kljub opozorilom tožene stranke vztrajal pri tem, da avto pusti parkiran na cesti pred hotelom, čeprav je imel možnost parkiranja v varovani garaži, je s tem v celoti nase prevzel tveganje oziroma odgovornost za morebitno škodo.
sodne takse – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – uporaba ZST-1
Višje sodišče določbo 39. člena ZST-1 razume tako, da se ZST-1 v celoti uporablja le v postopkih, ki so začeli teči po njegovi uveljavitvi 1. 10. 2008, torej velja splošno pravilo iz 39. člena ZST-1 tudi za uporabo določbe 41. člena ZST, ki predpisuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za odločanje o ugovoru v izvršilnem postopku.