OZ člen 82, 82/2, 108, 108/2, 110, 111, 111/2, 111/5, 637, 637/3, 639, 639/3.
razlaga pogodbe – skupni namen pogodbenih strank – razveza pogodbe zaradi napake – odstop od pogodbe – neznatna napaka – neodpravljiva napaka
Za potrditev trditvam tožeče stranke je našlo sodišče prve stopnje oporo v utemeljenem pričakovanju tožeče stranke, da bo tožena stranka glede na deklariranje uskladitve programa s slovenskimi računovodskimi standardi in glede na program, ki bo omogočal enkraten vnos, tak program tudi izdelala. To pričakovanje je v skladu z načelom skrbnosti toženca kot dobrega strokovnjaka v njegovi poklicni dejavnosti, ki jo je zagotavljal v dani ponudbi. Pritožnica neutemeljeno vztraja pri stališču, da je tožeča stranka zlorabila svoje pravice, saj po oceni pritožbenega sodišča ni izkazala, da so bile zahteve tožeče stranke med izvrševanjem pogodbe take, da so toženi stranki oteževale izpolnitev prevzete obveznosti iz pogodbe, niti da je ravnala z izključnim in očitnim namenom škodovati toženi stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059155
ZOR člen 200. ZPP člen 151.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – kriteriji za odmero odškodnine – likvidnostno stanje povzročitelja škode - strošek predpravdnega izvedenskega mnenja – stroški postopka
Likvidnostno stanje povzročitelja škode, če ta zaposluje delavce in če mu zaradi plačila odškodnine grozi stečaj, ni kriterij v smislu 200. člena ZOR, ki vpliva na višino odškodnine.
Strošek izvedenskega mnenja, pridobljenega pred pravdo, je strošek postopka in ne gmotna škoda.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina - hrvaški državljan - vzajemnost
Tožena stranka ni upravičena zahtevati, da tožnik, ki je državljan Republike Hrvaške in nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, plača varščino za pravdne stroške, ker tudi državljani Republike Slovenije v Republiki Hrvaški niso dolžni plačati varščine za pravdne stroške.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - valorizacija delno plačane odškodnine - uporaba materialnega prava
Valorizacija je metoda, s katero se ohranja kupna moč denarja in pomeni izjemo od načela monetarnega nominalizma, ki je sicer uzakonjen v 371. členu OZ. Ena takšnih izjem je določba 2. odstavka 168. člena OZ, ki zahteva odmero povračila škode po cenah ob izdaji sodne odločbe in se po ustaljeni sodni praksi uporablja tudi pri odmeri nepremoženjske škode. To velja tudi po uveljavitvi ZPOMZO-1.
Izročevalcu, ki ob sklepanju izročilne pogodbe ni imel opravilne sposobnosti, zaradi česar je pogodba nična, ni mogoče očitati naklepa ali hujše malomarnosti, zaradi katere bi bila podana njegova odškodninska odgovornost. Tudi izročevalki, ki je pogodbo sklenila v osebni stiski (pred tem je namreč doživela dva nočna roparska napada), takšne krivde ni mogoče očitati.
Iz izpolnitve neveljavnega posla ena stranka na račun druge ne sme neupravičeno obogateti. Pravila o nični pogodbi tako ne zanikajo splošnih načel o neupravičeni pridobitvi in povračilu škode, temveč je ta določila potrebno interpretirati v povezavi z določili 104. in 108. člena ZOR. Tožena stranka je upravičena do povrnitve koristi, ki jih je tožeča stranka zaradi gospodarjenja na kmetiji imela, vendar pa le v obsegu, kot bi jih lahko dosegla sama.
SPZ člen 7, 171, 171/2, 173, 206, 206/2, 207, 209, 209/2, 274, 274/4. ZN člen 49.
neposestna zastavna pravica - odstop terjatve v zavarovanje
Čeprav predmet zastavne pravice v primeru neposestne zastavne pravice ni individualno določena stvar (zaloge se med trajanjem zastavne pravice spreminjajo), je potrebno zastavljeno stvar na določen način opredeliti, tako da je mogoča identifikacija v postopku poplačila zavarovane terjatve. Opis zastavljene stvari pri neposestni zastavi zalog mora zato zajemati navedbo kraja, kjer se zaloge nahajajo in določitev njihove vrednosti.
Z ubeseditvijo, da se zastavljene zaloge nahajajo v "prodajalnah zastavljalnice", pri čemer so te prodajalne (ulice in naslovi) objektivno določljive in preverljive, je izpolnjen zakonski pogoj, zato je neposestna zastavna pravica nastala.
Pri odstopu terjatve v zavarovanje gre za obliko zavarovanja, kjer dolžnik prenese več pravic, kot je potrebno za doseg namena posla (fiducirani posel). Bistvena značilnost fiduciranega posla je njegova diskretnost. Že zato je vključena možnost, da bi se na podlagi 2. odst. 207. člena SPZ (smiselna uporaba pravil o cesiji), uporabljalo tudi merilo o dolžnosti obvestitve dolžnika odstopljene terjatve.
ZDR člen 143, 143/2. ZDR/90 člen 50, 50/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 47, 74.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa
Tožnica je delo preko polnega delovnega časa opravljala v interesu in ob soglasju tožene stranke, ki je o opravljenih urah dela vodila tudi evidenco. Zgolj zaradi tega, ker tožena stranka ni izdala posebne pisne odredbe o delu preko polnega delovnega časa, ne more biti prosta plačila za opravljene ure dela.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe
Če sodišče ugovor tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja zavrne, lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na sporni predmet. Rok je prekluziven, kar pomeni, da stranka zamujenega dejanja ne more več opraviti. Ta učinek nastopi po zakonu, zato nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057073
OZ člen 179, 182, 299. ZPP člen 253, 253/1.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – poškodba pri smučanju – način smučanja – višina denarne odškodnine – dokaz z izvedencem – neposredno zaslišanje izvedenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je prišlo do trka med pravdnima strankama (tožnika kot smučarja in toženca kot deskarja), je jasno, da toženec ni izbral pravilne smeri vožnje, njegovo prehitevanje pa je bilo nepravilno (sicer do trka ne bi prišlo). Vsak smučar mora smučati tako, da se lahko pravočasno zaustavi, svojo hitrost in način, vožnje mora prilagoditi svojemu znanju, terenskim, snežnim in vremenskim pogojem in gostoti prometa na smučišču. Ker je prišlo do trka (kot rečeno je toženec trčil v tožnika), je prav tako jasno, da toženec ni vozil s takšno hitrostjo, da bi se lahko pravočasno zaustavil, vozil je torej prehitro.
Ker je bilo izvedensko mnenje dovolj popolno, v njem pa tudi ni bilo nasprotij ali nejasnosti in je bilo mogoče (tudi) na njegovi podlagi razsoditi, sodišče prve stopnje s tem, ko izvedenca ni zaslišalo, ni storilo kršitve določb pravdnega postopka, ki bi vplivala na pravilnost ali zakonitost odločitve
pomanjkanje procesne sposobnosti - dokazno breme - vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba
Ker toženec ni založil predujma za izvedenca psihiatra, vabilu na zaslišanje pa se ni odzval, sodišče ni imelo dokazov, ki bi jih lahko ocenilo v zvezi (s po tožencu) zatrjevano omejeno sposobnostjo skrbeti zase in za svoje interese v času prejema tožbe in teka roka za odgovor na tožbo. Pri odločitvi o (zaradi izdane zamudne sodbe) vloženem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je zato uporabljivo pravilo o dokaznem bremenu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0059157
SZ-1 člen 98, 111, 112/1, 112/2.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – izpraznitev stanovanja – prenehanje najemne pogodbe – potek časa - povrnitev vlaganj – rok za izselitev – simulirana pogodba - predpogodba
Povrnitev vlaganj kot pogoj za izselitev velja le v primeru odpovedi najemne pogodbe, ne pa v primeru prenehanja najemne pogodbe zaradi poteka časa.
Glede na to, da je bilo dogovorjeno, da bo najemnik namesto najemnine vzdrževal hišo in okolico, najemnik nima pravice zahtevati povrnitve vlaganj.
Kadar najemna pogodba preneha zaradi poteka časa, je rok za izselitev takšen, kot je določen v najemni pogodbi; če rok ni bil dogovorjen, pa takoj oziroma v roku, ki ga določi najemodajalec.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe
Če sodišče ugovor tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja zavrne, lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na sporni predmet. Rok je prekluziven, kar pomeni, da stranka zamujenega dejanja ne more več opraviti. Ta učinek nastopi po zakonu, zato nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/4, 132. ZPP člen 421, 421/4.
stiki z otrokom - varstvo koristi otroka - bodoče okoliščine - preživnina
Ali bo otrok po dopolnjenem tretjem letu starosti res dosegel, s strani centra za socialno delo predvideno stopnjo samostojnosti in hkrati z očetom zgradil zaupen odnos, v posledici česar bi bili zanj koristnejši dvakrat tedenski stiki z očetom, bo mogoče z gotovostjo ugotoviti šele kasneje. Zato vnaprejšnja razširitev stikov na dvakrat tedensko ob dopolnjenem otrokovem tretjem letu starosti ni pravilna.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0059144
ZPVAS člen 10. ZNP člen 1, 1/2, 17, 97.
odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS – odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja agrarne skupnosti – določitev odškodnine – vrsta postopka po ZPVAS – pristojnost pravdnega sodišča
Odškodninski zahtevek po 10. členu ZPVAS se obravnavajo po pravilih pravdnega postopka.
sodne takse – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – uporaba ZST-1
Višje sodišče določbo 39. člena ZST-1 razume tako, da se ZST-1 v celoti uporablja le v postopkih, ki so začeli teči po njegovi uveljavitvi 1. 10. 2008, torej velja splošno pravilo iz 39. člena ZST-1 tudi za uporabo določbe 41. člena ZST, ki predpisuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za odločanje o ugovoru v izvršilnem postopku.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 217.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija - rok za podajo odpovedi - zagovor
Tožnik je kršil obveznost iz delovnega razmerja, ko je podal lažno izjavo, na podlagi katere je dobil povrnjene stroške prevoza na delo in z dela v višini kilometrine za daljšo relacijo, čeprav se je v resnici na delo večinoma vozil z naslova v istem kraju, kot je delal. Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ, tako da mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
V izreku sodbe ni treba navajati imen strank in drugih splošnih podatkov (prebivališče oziroma sedež stranke), ampak zadostuje opredelitev tožeča in tožena stranka, ker sta stranki že označeni v uvodu sodbe. Zato, ker sodišče imen in drugih splošnih podatkov strank ni navedlo v izreku, tudi ni utemeljen niti predlog za popravo sodbe niti predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Čeprav sta pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju vedeli, da je preživljanec že v letih (star 88 let), bolan in zato potrebuje pomoč in oskrbo, pa zaradi nedoločljivosti trenutka njegove smrti nista mogli vedeti, kolikšne bodo obveznosti preživljalca v bodoče. Takšna pogodba je po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Take pogodbe zato ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev, tudi zato ne, ker ni mogoče ugotoviti, kako je preživljanec, ki si je želel zagotoviti oskrbo in preživljanje do smrti, subjektivno ovrednotil oskrbo, ki jo je toženec v preteklosti nudil očetu in bodočo oskrbo in preživljanje.
motenje posesti – zadnja mirna posest – dovoljena samopomoč
Stranka, ki se sklicuje na samopomoč, mora dokazati, da je bila nevarnost neposredna, da je bila samopomoč takojšna in da je ustrezala okoliščinam, v katerih je obstajala nevarnost.
Ker tožeča stranka ni izkazala zadnje mirne posesti, ne more biti upravičena do varstva pred motenjem.
žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke – denarna kazen – pojasnila k navedbam o kršitvah določb pravdnega postopka
Institut kaznovanja oseb, ki v vlogah žalijo sodišče, ne varuje neposredno časti in dobrega imena konkretnega sodnika, pač pa je ugled sodstva in avtoriteta sodne oblasti tista dobrina, ki se varuje s 109. členom ZPP. Sodišče, ki se odloča za uporabo 109. člena ZPP mora skrbno pretehtati, ali gre pri kritičnih in morda ostrih izjavah za dopustno izvrševanje pravice do izjavljanja v postopku po 22. členu Ustave, ki je nujno za učinkovitost pravice do sodnega varstva. Samo navajanje napak sodišča še ni žaljivo, če ostane v mejah dostojnosti.
Stranka oziroma njen pooblaščenec ima pravico do tega, da si ustvari mnenje o (ne)pristranskosti sodnika. Pravico imata tudi, da izrazita morebitne dvome v sodnikovo pristranskost, pri čemer mora biti ta dvom argumentiran in izražen na nežaljiv način.