ZZK-1 člen 132, 132/4, 146, 146/1 - 4, 150, 150/2.
vknjižba lastninske pravice – predložitev listin – veriga pogodb - večkratni zaporedni prenos pravice – pravno nasledstvo – splošno znano dejstvo – dokazno breme – udeleženci postopka
Breme dokazovanja večkratnih prenosov z ustreznimi za vpis sposobnimi (tabularnimi) listinami je bilo v celoti na predlagatelju. Njegovo smiselno sklicevanje na splošno znana dejstva o pravnem nasledstvu dveh le navidezno različnih pravnih oseb in na analogijo z drugimi podobnimi in že izvedenimi vpisi v istem naselju je zmotno.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje je ob odločanju o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja T. F. zmotno uporabilo zakon (4. tč. 156. čl. ZP-1), ko je zaključilo, da je storilec prekrškov 10 kazenskih točk za prekrška storjena z vozilom H kategorije storil kot voznik začetnik. Res je sicer, da je iz obvestila Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij razvidno, da je imel storilec navedeno število kazenskih točk v skupni evidenci izrečenih kazenskih točk vpisanih kot voznik začetnik, vendar je takšen podatek v evidenci Ministrstva za pravosodje očitno zmoten. Iz plačilnega naloga PP K., s katerim je bilo storilcu za prekrška po določbah petega odstavka 25. čl. in četrtega odstavka 49. čl. ZVCP-1 skupaj izrečenih 10 kazenskih točk, namreč ne izhaja, da bi mu bile kazenske točke izrečene kot vozniku začetniku, poleg tega je tudi iz podatkov o vozniškem dovoljenju, ki jih je sodišče prve stopnje pridobilo od Upravne enote K. razvidno, da je pritožnik pridobil vozniško dovoljenje za H kategorijo motornih vozil 12. februarja 1991 in torej v času prekrškov ni bil voznik začetnik.
Če se invalid III. kategorije invalidnosti (ali II. kategorije invalidnosti) po nastanku ugotovljene invalidnosti ne zaposli na drugem delovnem mestu, ni upravičen do nadomestila za invalidnost.
Določba 66. točke 1. odstavka 23. člena ZVCP-1, ki opredeljuje v cestnem prometu voznika začetnika, je bila prvič spremenjena s 1. odstavkom 4. člena ZVCP-1E, ki je veljati začel 30. 4. 2008, nato pa tudi s 1. odstavkom 2. člena ZVCP-1F, ki je veljati začel 11. 8. 2009, tako da je sedaj voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini; voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G.
pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - bivši vojaški zavarovanec
Upravičencu iz drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ se izplača pokojnina za nazaj, če je pridobil pravico do pokojnine na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ in državljanstvo po 40. členu ZDRS. Ta dva pogoja tožnik izpolnjuje, tako da je pridobil pravico do pokojnine za nazaj, od prenehanja zavarovanja dalje. Za čas, ko je bil uživalec predčasne starostne pokojnine, ki se mu je izplačevala v Beogradu, je upravičen do razlike do pokojnine, kot bi jo prejemal v Sloveniji.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
ZVCP-1 v drugem odstavku 189. čl. določa, da se mora imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 13 kazenskih točk, pa ne preseže 17 kazenskih točk, udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, po uspešno zaključenem seminarju, pa se vozniku, enkrat v dveh letih, izbrišejo iz evidence štiri kazenske točke. Glede na določbo tretjega odstavka navedenega člena, napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah. Ta vozniku določi rok za uspešno udeležbo na izobraževanju in usposabljanju za varno vožnjo v prometu, voznik pa se takšnega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo mora udeležiti. Vendar pa takšna zakonska določba ne pomeni le obveze udeležiti se programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo (neudeležba je sankcionirana), pač pa tudi pravico voznika, ki je zaradi doseženega števila kazenskih točk izpolnil zakonski pogoj za udeležbo v takšnem programu. Ker iz obvestila organa, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, ni razvidno, da bi bila odgovornost za neudeležbo v programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo na strani storilca, višje sodišče ugotavlja, da je bila storilcu z opustitvijo napotitve na izobraževanje kršena pravica iz 14. in 22. člena Ustave (enakost pred zakonom; enako varstvo pravic). Ker je bila storilcu kršena pravica, da se udeleži programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, s čimer bi po uspešno zaključenem seminarju dosegel izbris štirih kazenskih točk iz evidence, je storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče (168. čl. ZP-1). Glede na takšno odločitev, bo moral organ, ki vodi evidenco kazenskih točk, storilca pozvati na udeležbo v programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, in šele, če storilec seminarja v določenem roku ne bo uspešno zaključil, bo mogoče na podlagi doseženih kazenskih točk predlagati in izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Pritožnik utemeljeno opozarja na pomanjkljiv izrek izpodbijanega sklepa, saj ne iz izreka ne iz obrazložitve sklepa ni razvidno, kdaj je pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A in s tem za zaključek sodišča, da je prekršek, zaradi katerega mu je bilo izrečenih 7 kazenskih točk, storil kot voznik začetnik.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščen tedenski dopust se nanaša na uveljavljanje odškodnine za materialno škodo, ki se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. To pomeni, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od tedaj, ko mu tožena stranka izrabe tedenskega dopusta ni omogočila.
ZPP člen 108, 108/5. ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/2, 12/3, 12/4. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 2.
oprostitev plačila sodnih taks – postopek uveljavitve oprostitve plačila sodnih taks – predlog stranke za taksno oprostitev – pisna izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Popolnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks je določena v drugem odstavku 12. člena ZST-1, po katerem mora stranka predlogu predložiti pisno izjavo o (svojem) premoženjskem stanju oziroma mora biti takšna izjava vsebovana v samem predlogu. V Pravilniku je sicer določena vsebina in oblika obrazca izjave o premoženjskem stanju, vendar pa to še ne pomeni, da je predlog za oprostitev plačila sodnih taks, kateremu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, nepopoln. Navedeni obrazec namreč le omogoča enostavnejšo podajo izjave o premoženjskem stanju in je namenjen poenostavitvi postopka odločanja o oprostiti plačila sodnih taks tako za stranke kot za sodišče.
ZIZ člen 24, 24/4, 56a. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7. ZPP člen 205, 208.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – presoja aktivnosti družbenika
V fazi odločanja o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe brez likvidacije se še ne uporablja 442. člen ZFPPIPP v tem smislu, da bi sodišče že na podlagi vloženega predloga za nadaljevanje izvršbe vsebinsko presojalo, ali je podana odgovornost družbenika za neplačane obveznosti družbe, torej ali je nadaljevanje izvršbe predlagano zoper aktivnega družbenika. Z listino iz 3. odstavka 24. člena ZIZ mora biti dokazano le, da je bila oseba, zoper katero je predlagano nadaljevanje izvršbe, v času izbrisa družbe v sodnem registru vpisana kot njen družbenik.
Opustitve niso znak nedopustnega ravnanja le, če pomenijo kršitev zapovedi ravnati na določen način, ki je določen s predpisom oziroma pogodbo, a tudi skrbnost dobrega strokovnjaka (profesionalna skrbnost hotelirja oz. njegovih varnostnikov, portirjev ali receptorjev hotela) sama po sebi v konkretnem primeru ne seže tako daleč, da bi morala tožena stranka pričakovati oz. računati s tem, da bo nekdo ali množica ljudi poškodovala avtomobil parkiran na parkirnem mestu, zavarovanem s stebrički in verižico, ki običajno prav nasprotno – vzbujajo pri ljudeh ponotranjeno zapoved oziroma psihološko oviro (signal), da je ne le prostor temveč tudi avtomobil varovan in da se mu ne sme nihče približati na takšno razdaljo, da bi ga lahko poškodoval.
Ker je tožnik kljub opozorilom tožene stranke vztrajal pri tem, da avto pusti parkiran na cesti pred hotelom, čeprav je imel možnost parkiranja v varovani garaži, je s tem v celoti nase prevzel tveganje oziroma odgovornost za morebitno škodo.
SPZ člen 7, 171, 171/2, 173, 206, 206/2, 207, 209, 209/2, 274, 274/4. ZN člen 49.
neposestna zastavna pravica - odstop terjatve v zavarovanje
Čeprav predmet zastavne pravice v primeru neposestne zastavne pravice ni individualno določena stvar (zaloge se med trajanjem zastavne pravice spreminjajo), je potrebno zastavljeno stvar na določen način opredeliti, tako da je mogoča identifikacija v postopku poplačila zavarovane terjatve. Opis zastavljene stvari pri neposestni zastavi zalog mora zato zajemati navedbo kraja, kjer se zaloge nahajajo in določitev njihove vrednosti.
Z ubeseditvijo, da se zastavljene zaloge nahajajo v "prodajalnah zastavljalnice", pri čemer so te prodajalne (ulice in naslovi) objektivno določljive in preverljive, je izpolnjen zakonski pogoj, zato je neposestna zastavna pravica nastala.
Pri odstopu terjatve v zavarovanje gre za obliko zavarovanja, kjer dolžnik prenese več pravic, kot je potrebno za doseg namena posla (fiducirani posel). Bistvena značilnost fiduciranega posla je njegova diskretnost. Že zato je vključena možnost, da bi se na podlagi 2. odst. 207. člena SPZ (smiselna uporaba pravil o cesiji), uporabljalo tudi merilo o dolžnosti obvestitve dolžnika odstopljene terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059155
ZOR člen 200. ZPP člen 151.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – kriteriji za odmero odškodnine – likvidnostno stanje povzročitelja škode - strošek predpravdnega izvedenskega mnenja – stroški postopka
Likvidnostno stanje povzročitelja škode, če ta zaposluje delavce in če mu zaradi plačila odškodnine grozi stečaj, ni kriterij v smislu 200. člena ZOR, ki vpliva na višino odškodnine.
Strošek izvedenskega mnenja, pridobljenega pred pravdo, je strošek postopka in ne gmotna škoda.
ZDR člen 27, 27/1, 34, 34/1, 110, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dolžnost obveščanja – neresnična izjava
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala, ker je tožnik v vlogi za zaposlitev navedel neresničen podatek o izobrazbi, ni zakonita. Z opisanim ravnanjem, ki se je zgodilo pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, tožnik ni niti kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja goljufije.
V primeru kršitve avtorskih pravic lahko upravičenec zahteva ali plačilo dogovorjenega honorarja ali civilno kazen (do 200% povečano nadomestilo za uporabo), ne pa obojega. Ker je tožnik zahteval plačilo običajnega honorarja, ki mu je tudi bil prisojen, je izgubil pravico zahtevati povečano nadomestilo.
Kolektivna organizacija avtorjev na podlagi ZASP–B v svojem imenu uveljavlja pravice avtorjev.
odškodnina v obliki nadomestne nepremičnine – sporazum o nadomestni nepremičnini
Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije; mogoča je le v primeru, če se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta.
Zahteva za denacionalizacijo v obliki nadomestne nepremičnine se obravnava kot predlog upravičenca zavezancu za sklenitev sporazuma, ki je pogoj za tovrstno vrnitev premoženja
Odškodninska odgovornost odvetnika je pogodbene (in ne deliktne) narave.
Zastaranje odškodninske terjatve za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati njeno izpolnitev, to je po prekršitvi pogodbene obveznosti. Triletni subjektivni rok torej v danem primeru ne pride v poštev, ampak bi moralo sodišče upoštevati petletni zastaralni rok.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina - hrvaški državljan - vzajemnost
Tožena stranka ni upravičena zahtevati, da tožnik, ki je državljan Republike Hrvaške in nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, plača varščino za pravdne stroške, ker tudi državljani Republike Slovenije v Republiki Hrvaški niso dolžni plačati varščine za pravdne stroške.
sodna taksa pri delitvi solastnih nepremičnin – sodna taksa za predlog in sklep pri delitvi – skupni stroški postopka
Sodne takse so del skupnih stroškov v smislu 35. člena ZNP.
S strani predlagateljev označene vrednosti predmeta delitve sodišče prve stopnje ni preizkusilo po postopku in na način iz 1. odst. 24. čl. ZST in je zato podlaga za odmero sodne takse (tako za predlog kot sklep) vrednost, ki so jo predlagatelji označili v predlogu. Sodišče ni imelo nobene podlage, da bi brez izpeljanega postopka po 24. členu ZST in brez izdaje sklepa o določitvi prave vrednosti, kot osnovo za odmero takse vzelo v postopku (s strani izvedenca) ugotovljeno vrednost nepremičnin.