ZVGLD člen 68, 71. ZOR člen 154. ZJC člen 90. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (2000) člen 7.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - divjad na cesti - motorno kolo - pogost prehod živali - prometni znak - lovska družina
Vse tri tožene stranke (Direkcija RS za ceste, zavarovalnica in lovska družina) so dokazale, da je škoda nastala brez njihove krivde, saj so storile vse kar se od njih zahteva v skladu s standardom skrbnosti dobrega strokovnjaka in izvedle postopek za ugotavljanje, ali je na spornem delu ceste reden oz. pogost prehod živali, zaradi katerega bi obstajala dolžnost postavitve prometnega znaka, kar pa v postopku ni bilo ugotovljeno.
Če se invalid III. kategorije invalidnosti (ali II. kategorije invalidnosti) po nastanku ugotovljene invalidnosti ne zaposli na drugem delovnem mestu, ni upravičen do nadomestila za invalidnost.
Določba 66. točke 1. odstavka 23. člena ZVCP-1, ki opredeljuje v cestnem prometu voznika začetnika, je bila prvič spremenjena s 1. odstavkom 4. člena ZVCP-1E, ki je veljati začel 30. 4. 2008, nato pa tudi s 1. odstavkom 2. člena ZVCP-1F, ki je veljati začel 11. 8. 2009, tako da je sedaj voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini; voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G.
pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - bivši vojaški zavarovanec
Upravičencu iz drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ se izplača pokojnina za nazaj, če je pridobil pravico do pokojnine na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ in državljanstvo po 40. členu ZDRS. Ta dva pogoja tožnik izpolnjuje, tako da je pridobil pravico do pokojnine za nazaj, od prenehanja zavarovanja dalje. Za čas, ko je bil uživalec predčasne starostne pokojnine, ki se mu je izplačevala v Beogradu, je upravičen do razlike do pokojnine, kot bi jo prejemal v Sloveniji.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje je ob odločanju o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja T. F. zmotno uporabilo zakon (4. tč. 156. čl. ZP-1), ko je zaključilo, da je storilec prekrškov 10 kazenskih točk za prekrška storjena z vozilom H kategorije storil kot voznik začetnik. Res je sicer, da je iz obvestila Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij razvidno, da je imel storilec navedeno število kazenskih točk v skupni evidenci izrečenih kazenskih točk vpisanih kot voznik začetnik, vendar je takšen podatek v evidenci Ministrstva za pravosodje očitno zmoten. Iz plačilnega naloga PP K., s katerim je bilo storilcu za prekrška po določbah petega odstavka 25. čl. in četrtega odstavka 49. čl. ZVCP-1 skupaj izrečenih 10 kazenskih točk, namreč ne izhaja, da bi mu bile kazenske točke izrečene kot vozniku začetniku, poleg tega je tudi iz podatkov o vozniškem dovoljenju, ki jih je sodišče prve stopnje pridobilo od Upravne enote K. razvidno, da je pritožnik pridobil vozniško dovoljenje za H kategorijo motornih vozil 12. februarja 1991 in torej v času prekrškov ni bil voznik začetnik.
konkurenčna klavzula – nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule – nadomestilo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja
Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in priznanje pravice do reintegracije in reparacije ne pomeni, da po prenehanju delovnega razmerja ni nastopil primer možnega konkuriranja delavca in s tem obveznost delodajalca, da zaradi spoštovanja zaveze iz pogodbe o zaposlitvi delavcu izplača pripadajoče nadomestilo oziroma odškodnino. To pomeni, da je tožena stranka, kljub temu da je bila ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dolžna tožniku plačati s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule.
URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 67, 67/1, 68, 90, 90/1, 121, 139, 155, 155/1, 155/1-8.
pravica do poštenega postopka – pravna jamstva v kazenskem postopku – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – pravice obdolženca – izvedenstvo – pravica izjaviti se flede izvedenskega mnenja - načelo materialne resnice – bistvena kršitev določb postopka – obrazložitev odločbe
Obdolžencu v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bila zagotovljena temeljna procesna jamstva poštenega postopka, ker mu ni bila dana možnost, da pred odločitvijo sodišča prve stopnje zavzame stališče do izvedenskega mnenja sodnega izvedenca za promet. Seznanitev z izvedenskim mnenjem je namenjena temu, da lahko obdolženec na mnenje poda svoje pripombe in dokazne predloge, zato mu je ob seznanitvi z mnenjem potrebno določiti rok, v katerem lahko poda svoje pripombe in morebitne predloge.
Čeprav sta pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju vedeli, da je preživljanec že v letih (star 88 let), bolan in zato potrebuje pomoč in oskrbo, pa zaradi nedoločljivosti trenutka njegove smrti nista mogli vedeti, kolikšne bodo obveznosti preživljalca v bodoče. Takšna pogodba je po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Take pogodbe zato ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev, tudi zato ne, ker ni mogoče ugotoviti, kako je preživljanec, ki si je želel zagotoviti oskrbo in preživljanje do smrti, subjektivno ovrednotil oskrbo, ki jo je toženec v preteklosti nudil očetu in bodočo oskrbo in preživljanje.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe
Če sodišče ugovor tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja zavrne, lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na sporni predmet. Rok je prekluziven, kar pomeni, da stranka zamujenega dejanja ne more več opraviti. Ta učinek nastopi po zakonu, zato nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Upoštevaje, da je bila tožnica zaradi izgube zaposlitve zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prikrajšana za pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, da bi ji v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (zaradi zaprtja gostinskega lokala, v katerem je delala) pripadala odpravnina in odmena za odpovedni rok, da je priučena natakarica, tako da bo teže dobila novo zaposlitev, čeprav je še mlada delavka, da je sedaj stanje gospodarske recesije, pa tudi da je bila tožena stranka v poravnalnem predlogu tožnico pripravljena sprejeti nazaj na delo do zaprtja gostinskega lokala, je primerna odškodnina ob sodni razvezi 6.000,00 EUR.
sodna taksa pri delitvi solastnih nepremičnin – sodna taksa za predlog in sklep pri delitvi – skupni stroški postopka
Sodne takse so del skupnih stroškov v smislu 35. člena ZNP.
S strani predlagateljev označene vrednosti predmeta delitve sodišče prve stopnje ni preizkusilo po postopku in na način iz 1. odst. 24. čl. ZST in je zato podlaga za odmero sodne takse (tako za predlog kot sklep) vrednost, ki so jo predlagatelji označili v predlogu. Sodišče ni imelo nobene podlage, da bi brez izpeljanega postopka po 24. členu ZST in brez izdaje sklepa o določitvi prave vrednosti, kot osnovo za odmero takse vzelo v postopku (s strani izvedenca) ugotovljeno vrednost nepremičnin.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščen tedenski dopust se nanaša na uveljavljanje odškodnine za materialno škodo, ki se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. To pomeni, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od tedaj, ko mu tožena stranka izrabe tedenskega dopusta ni omogočila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL0058457
URS člen 25, 26. ZOR člen 18, 18/2. ZPP člen 13, 13/1. ZUP člen 263, 263/1, 263/2, 269, 269/1. ZSZve člen 2, 7, 32.
odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje upravnega organa - razveljavitev po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakona - napačna odločitev državnega organa - napačna odločitev upravnega organa - možnost sanacije s pravnimi sredstvi - nezakonitost odvzema radijskih dovoljenj - pravnomočna upravna odločba - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno upravno odločbo - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno sodno odločbo - poseg v dokončno upravno razmerje - protipravnost ravnanja upravnega organa - pravila skrbnosti in stroke - arbitrarnost in samovolja pri izvrševanju oblasti
Tožeča stranka v pritožbi vztraja, da je vprašanje protipravnosti ravnanja tožene stranke vprašanje o nezakonitosti odvzema radijskih dovoljenj, ki je že pravnomočno rešeno v upravnem sporu, sodišče pa je na to odločitev vezano. To pravno naziranje tožeče stranke pa ne zdrži pravne presoje. Protipravnost ravnanja upravnega organa je ena od predpostavk splošnega civilnega delikta. Že zato vprašanje protipravnosti ni predhodno vprašanje v odškodninskem sporu in zanj v tem sporu ne velja načelo vezanosti sodišča na pravnomočno sodno odločbo v smislu 1. odstavka 13. člena ZPP.
Sam obstoj napak v postopku, pri presoji dokazov in uporabi materialnega prava, še ne zadostuje za ugotovitev protipravnosti. Vendar pa to velja le pod pogojem, da jih je moč sanirati v postopku s pravnimi sredstvi. Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da so bile napake v postopku izdaje odločb po nadzorstveni pravici z odločitvijo v upravnem sporu, da se sporne odločbe odpravijo, sanirane. To stališče pa po presoji pritožbenega sodišča ni pravilno. S sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 148/98, z dne 18. 11. 1998 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. U 986/96, z dne 10. 9. 1998 so bile odpravljene le pravne posledice spornih odločb – razveljavitve po nadzorstveni pravici. S tem so bile napake v postopku izdaje odločb po nadzorstveni pravici le sankcionirane, ne pa nujno tudi sanirane. Sankcioniranje napak pa v okoliščinah konkretnega primera ne izključuje odgovornosti za škodo, če ta izvira iz neposrednih učinkov nezakonite odločbe.
Ministrstvo za promet in zveze je s tem, ko je v postopku po nadzorstveni pravici razveljavilo radijska dovoljenja tožeče stranke, poseglo v dokončno urejeno upravno razmerje, na katero se je tožeča stranka upravičeno zanesla. Poseg v dokončno upravno razmerje v postopku po nadzorstveni pravici je v skladu z določbami ZUP sicer dopusten, vendar le, če je bil postopek izveden tako, kot ga predpisuje zakon, in če so bili izpolnjeni v zakonu določeni pogoji. Izhodišče za presojo, ali je bilo ravnanje tožene stranke protipravno, je zato iskati v pravilih stroke, to je v pravilih za opravljanje službe oziroma dejavnosti državnega organa, ki določajo tako naravo dela kot tudi potrebno skrbnost, ki se zahteva od državnega organa.
Razveljavitev po nadzorstveni pravici je dopustna le v primeru očitne kršitve materialnega zakona. O očitni kršitvi materialnega zakona pa je mogoče govoriti le, če je zakon v svoji formulaciji jasen in ga je mogoče razlagati in razumeti le v enem smislu, uporabil pa se je v nasprotju s tem smislom oziroma če je organ na pravno razmerje uporabil napačen zakon.
MPZ je v postopku odločanja po nadzorstveni pravici grobo kršilo tako postopkovna, kot tudi materialnopravna pravila, kar je oboje imelo za posledico vsebinsko napačno odločitev, da se razveljavijo dokončna radijska dovoljenja. MPZ pri odločanju po nadzorstveni pravici zato ni ravnalo v skladu s pravili stroke in zato tudi ne s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, celo več: po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru tožeča stranka utemeljeno očita toženi stranki ravnanje, ki kaže na arbitrarnost in samovoljo pri izvrševanju oblasti. Ker torej MPZ ni ravnalo tako, kot je dopustno, je njegovo ravnanje protipravno.
V primeru da je društvo razpuščeno in je bila odločba kasneje razveljavljena pomeni, da je bilo društvo ponovno vzpostavljeno tudi na področju premoženjskega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0061840
ZPP člen 227, 227/1, 227/4, 227/5. ZGD člen 258, 258/1, 258/2, 263, 263/1, 387, 436, 436/1, 436/2, 447. ZGD – 1 člen 418, 418/1, 515, 515/6. ZFPPod člen 25, 27, 27/4, 27/5, 496-1. ZOR 74, 74/1, 74/3. OZ člen 190.
predložitev listine – edicijski postopek - edicijska dolžnost – edicijski zahtevek - odškodninska odgovornost poslovodje - družba z omejeno odgovornostjo – aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe - izstop družbenika – dogovor o pogojih izstopa – pobot – nasprotna tožba
Temeljna predpostavka edicijske dolžnosti je, da je listina, na katero se sklicuje stranka, pri nasprotni stranki. Dokazno breme v zvezi s tem nosi stranka, ki uveljavlja edicijski zahtevek. Če stranka, od katere je sodišče zahtevalo, da predloži listino, zanika, da bi bila listina pri njej, lahko sodišče izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva. Te dokaze mora predlagati stranka, ki zahteva edicijo.
Tožnika kot pravna naslednika družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije sta aktivno legitimirana za uveljavljanje vseh terjatev družbe, med drugim tudi odškodninskega zahtevka zoper poslovodjo po določbah ZGD.
Določbe o izstopu niso izključno kogentne narave. Navedeno velja le za nekatere od njih (npr. glede posledic izstopa; glede sodnega izstopa). Družbeniki se tako lahko dogovorijo o pogojih izstopa in med drugim učinek izjave o izstopu lahko vežejo na izpolnitev določenega pogoja. Da takšen dogovor ne bi bil mogoč, iz določb ZGD ne izhaja.
V slovenski sodni praksi in teoriji sicer prevladuje stališče, da za pobot terjatve iz tožbe in nasprotne tožbe ni opore v zakonu, vendar pa pritožbeno sodišče v danem primeru ne vidi razlogov, da takšnega postopanja prvostopnega sodišča ne bi dopustilo, saj tožena stranka ne trdi, da je zaradi tega prišla v slabši položaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059174
ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1.
zaznamba spora - originarna pridobitev lastninske pravice
Stanovanjski zakon samo daje možnost, da najemnik stanovanje kupi. Ta pa stanovanje lahko kupi ali pa tudi ne. Lastninsko pravico pridobi le tisti, ki se za nakup odloči. Samo dejstvo, da zakon najemniku omogoča kupiti stanovanje pa nikakor ne pomeni originarnega načina pridobitve lastninske pravice, zato zaznamba za takšen primer spora ni mogoča.
javni uslužbenec – preizkus ocene – komisija za preizkus ocene – dokončni sklep – sodno varstvo
Tožba, vložena po prejemu sklepa komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, s katero je bil potrjen sklep o zavrženju zahteve za varstvo pravic v zvezi s sklepom komisije za preizkus ocene, je prepozna, ker bi morala tožnica – glede na to, da je bil sklep komisije za preizkus ocene dokončen – sodno varstvo zahtevati v roku 30 dni od tedaj, ko je sklep komisije za preizkus ocene prejela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059155
ZOR člen 200. ZPP člen 151.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – kriteriji za odmero odškodnine – likvidnostno stanje povzročitelja škode - strošek predpravdnega izvedenskega mnenja – stroški postopka
Likvidnostno stanje povzročitelja škode, če ta zaposluje delavce in če mu zaradi plačila odškodnine grozi stečaj, ni kriterij v smislu 200. člena ZOR, ki vpliva na višino odškodnine.
Strošek izvedenskega mnenja, pridobljenega pred pravdo, je strošek postopka in ne gmotna škoda.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina - hrvaški državljan - vzajemnost
Tožena stranka ni upravičena zahtevati, da tožnik, ki je državljan Republike Hrvaške in nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, plača varščino za pravdne stroške, ker tudi državljani Republike Slovenije v Republiki Hrvaški niso dolžni plačati varščine za pravdne stroške.