pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - bivši vojaški zavarovanec
Upravičencu iz drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ se izplača pokojnina za nazaj, če je pridobil pravico do pokojnine na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ in državljanstvo po 40. členu ZDRS. Ta dva pogoja tožnik izpolnjuje, tako da je pridobil pravico do pokojnine za nazaj, od prenehanja zavarovanja dalje. Za čas, ko je bil uživalec predčasne starostne pokojnine, ki se mu je izplačevala v Beogradu, je upravičen do razlike do pokojnine, kot bi jo prejemal v Sloveniji.
Če se invalid III. kategorije invalidnosti (ali II. kategorije invalidnosti) po nastanku ugotovljene invalidnosti ne zaposli na drugem delovnem mestu, ni upravičen do nadomestila za invalidnost.
Določba 66. točke 1. odstavka 23. člena ZVCP-1, ki opredeljuje v cestnem prometu voznika začetnika, je bila prvič spremenjena s 1. odstavkom 4. člena ZVCP-1E, ki je veljati začel 30. 4. 2008, nato pa tudi s 1. odstavkom 2. člena ZVCP-1F, ki je veljati začel 11. 8. 2009, tako da je sedaj voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini; voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G.
ZOR člen 922, 922/3. OZ člen 937, 946, 946/2, 936/3.
nezgodno zavarovanje – veljavnost zavarovalne pogodbe – začetek učinkovanja zavarovanja – posledice, če premija ni plačana - razdrtje zavarovalne pogodbe – nekrivdni razlogi – kogentnost zakonskih določb
Zavarovanje se lahko odpove samo z dnem zapadlosti premije, torej ob poteku tekočega zavarovalnega leta, pri čemer je potrebno drugo pogodbeno stranko o tem pisno obvestiti najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije.
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 155. ZKP člen 148, 148/4.
postopek o prekršku - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izločitev izjave - nedovoljen dokaz
Sodišče prve stopnje je zaslišalo policista, zavrnilo pa je izvedbo ostalih predlaganih dokazov, s pavšalno navedbo, da po mnenju sodišča to ne bi pripomoglo k bistveno drugačnim ugotovitvam odločilnih okoliščin storjenega prekrška. Višje sodišče je ocenilo, da je takšen zaključek preuranjen, saj je obdolženec kot dokaz predlagal zaslišanje priče, ki naj bi potrdila, da ob nesreči sploh ni bil voznik traktorja, pač pa, da ga je zgolj popravljal na kraju. Odgovor na to vprašanje je odločilen za zakonitost odrejenega preizkusa alkoholiziranosti, zato se je višje sodišče odločilo, da postopek na ustni obravnavi dopolni z zaslišanjem prič, ki ju je obdolženi predlagal.
ZZK-1 člen 132, 132/4, 146, 146/1 - 4, 150, 150/2.
vknjižba lastninske pravice – predložitev listin – veriga pogodb - večkratni zaporedni prenos pravice – pravno nasledstvo – splošno znano dejstvo – dokazno breme – udeleženci postopka
Breme dokazovanja večkratnih prenosov z ustreznimi za vpis sposobnimi (tabularnimi) listinami je bilo v celoti na predlagatelju. Njegovo smiselno sklicevanje na splošno znana dejstva o pravnem nasledstvu dveh le navidezno različnih pravnih oseb in na analogijo z drugimi podobnimi in že izvedenimi vpisi v istem naselju je zmotno.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - provizija - zavarovalni zastopnik
Provizijski način obračunavanja tožnikove plače, kot je določen v podjetniški kolektivni pogodbi, ne nasprotuje splošnim določbam o plači v ZDR niti tožnikovemu delu ne odreka delovnopravne narave.
motenje posesti – ekonomski interes – pravni interes – postavitev zapornice kot motilno dejanje
Predpostavka sodnega varstva pred motenjem posesti ni ekonomski interes temveč pravni interes. Če slednjega ni, tudi obstoj ekonomskega interesa ne zadošča, razen če se oba interesa vsebinsko prekrivata. Če pa je ekonomski interes izkazan, pa to nujno še ne pomeni, da je izkazan istočasno tudi pravni interes za tožbo zaradi motenja posesti.
S tem, ko je tožena stranka na vhod v industrijski kompleks postavila zapornico ter varnostno službo oziroma varnostnika, ki evidentira obiskovalce ter dviguje zapornico tistim, ki izkažejo upravičenost vstopa v navedeno območje, ni bistveno posegla v dotedanji način izvrševanja soposesti tožeče stranke (glej določbo 35. člena SPZ) in ni protipravno ravnala, saj tožeča stranka ni bistveno ovirana glede dostopa do svojih objektov.
Odškodninska odgovornost odvetnika je pogodbene (in ne deliktne) narave.
Zastaranje odškodninske terjatve za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati njeno izpolnitev, to je po prekršitvi pogodbene obveznosti. Triletni subjektivni rok torej v danem primeru ne pride v poštev, ampak bi moralo sodišče upoštevati petletni zastaralni rok.
najemna pogodba - razmerje med najemnikom in najemodajalcem – obveznosti najemnika - zastaranje terjatev – splošni zastaralni rok – enoletni zastaralni rok
Za terjatev, ki jo ima lastnik proti najemniku na podlagi najemne pogodbe, ne velja enoletni zastaralni rok po 355. členu OZ, četudi gre za plačilo terjatve dobavitelja.
V primeru da je društvo razpuščeno in je bila odločba kasneje razveljavljena pomeni, da je bilo društvo ponovno vzpostavljeno tudi na področju premoženjskega stanja.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe
Če sodišče ugovor tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja zavrne, lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na sporni predmet. Rok je prekluziven, kar pomeni, da stranka zamujenega dejanja ne more več opraviti. Ta učinek nastopi po zakonu, zato nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Upoštevaje, da je bila tožnica zaradi izgube zaposlitve zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prikrajšana za pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, da bi ji v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (zaradi zaprtja gostinskega lokala, v katerem je delala) pripadala odpravnina in odmena za odpovedni rok, da je priučena natakarica, tako da bo teže dobila novo zaposlitev, čeprav je še mlada delavka, da je sedaj stanje gospodarske recesije, pa tudi da je bila tožena stranka v poravnalnem predlogu tožnico pripravljena sprejeti nazaj na delo do zaprtja gostinskega lokala, je primerna odškodnina ob sodni razvezi 6.000,00 EUR.
javni uslužbenec – preizkus ocene – komisija za preizkus ocene – dokončni sklep – sodno varstvo
Tožba, vložena po prejemu sklepa komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, s katero je bil potrjen sklep o zavrženju zahteve za varstvo pravic v zvezi s sklepom komisije za preizkus ocene, je prepozna, ker bi morala tožnica – glede na to, da je bil sklep komisije za preizkus ocene dokončen – sodno varstvo zahtevati v roku 30 dni od tedaj, ko je sklep komisije za preizkus ocene prejela.
motenje posesti pravne osebe – posest pravne osebe
Pravna oseba (društvo), ki opravlja svojo dejavnost v skladu z društvenimi pravili v okviru registrirane dejavnosti in namena, za katerega je bila ustanovljena, ima posestno varstvo, če je bila posest motena.
obstoj oporoke - spor o obstoju oporoke – napotitev na pravdo
Ker dedič zatrjuje, da predloženo pisanje zapustnice ne predstavlja oporoke, temveč iztrgane dnevniške zapise, gre za spor o tem, ali listina predstavlja oporoko. Spora zgolj z uporabo materialnega prava ni mogoče rešiti, zato je potrebna napotitev na pravdo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059155
ZOR člen 200. ZPP člen 151.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – kriteriji za odmero odškodnine – likvidnostno stanje povzročitelja škode - strošek predpravdnega izvedenskega mnenja – stroški postopka
Likvidnostno stanje povzročitelja škode, če ta zaposluje delavce in če mu zaradi plačila odškodnine grozi stečaj, ni kriterij v smislu 200. člena ZOR, ki vpliva na višino odškodnine.
Strošek izvedenskega mnenja, pridobljenega pred pravdo, je strošek postopka in ne gmotna škoda.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina - hrvaški državljan - vzajemnost
Tožena stranka ni upravičena zahtevati, da tožnik, ki je državljan Republike Hrvaške in nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, plača varščino za pravdne stroške, ker tudi državljani Republike Slovenije v Republiki Hrvaški niso dolžni plačati varščine za pravdne stroške.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe
Če sodišče ugovor tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja zavrne, lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na sporni predmet. Rok je prekluziven, kar pomeni, da stranka zamujenega dejanja ne more več opraviti. Ta učinek nastopi po zakonu, zato nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Pooblastilo je listina, ki dokazuje obstoj procesnih predpostavk, in ne vloga, ki se v primeru, da je nepopolna in da jo je vložil odvetnik, zavrže brez poziva na dopolnitev ali popravo. Če sodišče ugotovi, da pooblastilo ni ustrezno, je njegova, v okviru izvrševanja procesnega vodstva, vsebovana naloga, da stranko pozove, da pooblastilo dopolni ali popravi.