URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 67, 67/1, 68, 90, 90/1, 121, 139, 155, 155/1, 155/1-8.
pravica do poštenega postopka – pravna jamstva v kazenskem postopku – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – pravice obdolženca – izvedenstvo – pravica izjaviti se flede izvedenskega mnenja - načelo materialne resnice – bistvena kršitev določb postopka – obrazložitev odločbe
Obdolžencu v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bila zagotovljena temeljna procesna jamstva poštenega postopka, ker mu ni bila dana možnost, da pred odločitvijo sodišča prve stopnje zavzame stališče do izvedenskega mnenja sodnega izvedenca za promet. Seznanitev z izvedenskim mnenjem je namenjena temu, da lahko obdolženec na mnenje poda svoje pripombe in dokazne predloge, zato mu je ob seznanitvi z mnenjem potrebno določiti rok, v katerem lahko poda svoje pripombe in morebitne predloge.
SPZ člen 65. ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2, 167, 171, 171/1, 171/3.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - solastnina – izvršba na nepremičnine - idealni delež solastnika – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – pristop k izvršbi
Pri solastnini je namreč idealni delež vsakega solastnika (računsko) določen v razmerju do celote, ki ga upravičuje do idealnega dela stvari, s katerim sicer lahko samostojno razpolaga. Delež, ki se določi po kvoti, pripada posameznemu solastniku v razmerju do celote (člen 65 Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Prav slednje pravilo je bistvenega pomena v postopku nepremičninske izvršbe. Saj z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, pridobi upnik tudi hipoteko na tej nepremičnini v višini dolžnikovega alikvotnega solastninskega deleža na celotni nepremičnini. Glede izvršbe na nepremičnine, veljajo namreč posebna pravila o krajevni pristojnosti, ki jih urejajo določbe člena 166 ZIZ. Drugi odstavek člena 166 ZIZ, ki je po svoji naravi v določanju krajevne pristojnosti lex specialis v razmerju do drugih določb ZIZ določa, da je za samo izvršbo krajevno pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Katera so tista izvršilna dejanja vsakega posameznega sodišča, na območju katere je nepremičnina pa predpisuje 167. člen ZIZ.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - provizija - zavarovalni zastopnik
Provizijski način obračunavanja tožnikove plače, kot je določen v podjetniški kolektivni pogodbi, ne nasprotuje splošnim določbam o plači v ZDR niti tožnikovemu delu ne odreka delovnopravne narave.
motenje posesti – ekonomski interes – pravni interes – postavitev zapornice kot motilno dejanje
Predpostavka sodnega varstva pred motenjem posesti ni ekonomski interes temveč pravni interes. Če slednjega ni, tudi obstoj ekonomskega interesa ne zadošča, razen če se oba interesa vsebinsko prekrivata. Če pa je ekonomski interes izkazan, pa to nujno še ne pomeni, da je izkazan istočasno tudi pravni interes za tožbo zaradi motenja posesti.
S tem, ko je tožena stranka na vhod v industrijski kompleks postavila zapornico ter varnostno službo oziroma varnostnika, ki evidentira obiskovalce ter dviguje zapornico tistim, ki izkažejo upravičenost vstopa v navedeno območje, ni bistveno posegla v dotedanji način izvrševanja soposesti tožeče stranke (glej določbo 35. člena SPZ) in ni protipravno ravnala, saj tožeča stranka ni bistveno ovirana glede dostopa do svojih objektov.
pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - bivši vojaški zavarovanec
Upravičencu iz drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ se izplača pokojnina za nazaj, če je pridobil pravico do pokojnine na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ in državljanstvo po 40. členu ZDRS. Ta dva pogoja tožnik izpolnjuje, tako da je pridobil pravico do pokojnine za nazaj, od prenehanja zavarovanja dalje. Za čas, ko je bil uživalec predčasne starostne pokojnine, ki se mu je izplačevala v Beogradu, je upravičen do razlike do pokojnine, kot bi jo prejemal v Sloveniji.
Ker obveznost vrnitve stroškov izobraževanja izhaja neposredno iz zakonske določbe, niti ni bistveno, ali je bila določena tudi kot posebna obveznost v pogodbi o zaposlitvi. Toženka, ki po opravljenem državnem pravniškem izpitu ni ravnala skladno s pozivom za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pa je dolžna tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004454
ZP-1-UPB3 člen 68. ZVCP-1 člen 233.
postopek o prekršku - odgovornost lastnika vozila - kršitev pravice do obrambe - dokazno breme
Obdolženki so bile v postopku pred sodiščem prve stopnje kršene temeljne procesne garancije s tem, ko ji je bila kršena pravica do izvajanja dokazov v njeno korist (3. alineja 29. čl. Ustave). Sodišče sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obdolženec, vendar pa mora, razen, če je očitno, da je dokazno sredstvo neprimerno, ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je ta materialno ali procesno pravno relevanten ter če sta njegov obstoj in pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti.
V primeru kršitve avtorskih pravic lahko upravičenec zahteva ali plačilo dogovorjenega honorarja ali civilno kazen (do 200% povečano nadomestilo za uporabo), ne pa obojega. Ker je tožnik zahteval plačilo običajnega honorarja, ki mu je tudi bil prisojen, je izgubil pravico zahtevati povečano nadomestilo.
Kolektivna organizacija avtorjev na podlagi ZASP–B v svojem imenu uveljavlja pravice avtorjev.
Izročevalcu, ki ob sklepanju izročilne pogodbe ni imel opravilne sposobnosti, zaradi česar je pogodba nična, ni mogoče očitati naklepa ali hujše malomarnosti, zaradi katere bi bila podana njegova odškodninska odgovornost. Tudi izročevalki, ki je pogodbo sklenila v osebni stiski (pred tem je namreč doživela dva nočna roparska napada), takšne krivde ni mogoče očitati.
Iz izpolnitve neveljavnega posla ena stranka na račun druge ne sme neupravičeno obogateti. Pravila o nični pogodbi tako ne zanikajo splošnih načel o neupravičeni pridobitvi in povračilu škode, temveč je ta določila potrebno interpretirati v povezavi z določili 104. in 108. člena ZOR. Tožena stranka je upravičena do povrnitve koristi, ki jih je tožeča stranka zaradi gospodarjenja na kmetiji imela, vendar pa le v obsegu, kot bi jih lahko dosegla sama.
obstoj oporoke - spor o obstoju oporoke – napotitev na pravdo
Ker dedič zatrjuje, da predloženo pisanje zapustnice ne predstavlja oporoke, temveč iztrgane dnevniške zapise, gre za spor o tem, ali listina predstavlja oporoko. Spora zgolj z uporabo materialnega prava ni mogoče rešiti, zato je potrebna napotitev na pravdo.
OZ člen 82, 82/2, 108, 108/2, 110, 111, 111/2, 111/5, 637, 637/3, 639, 639/3.
razlaga pogodbe – skupni namen pogodbenih strank – razveza pogodbe zaradi napake – odstop od pogodbe – neznatna napaka – neodpravljiva napaka
Za potrditev trditvam tožeče stranke je našlo sodišče prve stopnje oporo v utemeljenem pričakovanju tožeče stranke, da bo tožena stranka glede na deklariranje uskladitve programa s slovenskimi računovodskimi standardi in glede na program, ki bo omogočal enkraten vnos, tak program tudi izdelala. To pričakovanje je v skladu z načelom skrbnosti toženca kot dobrega strokovnjaka v njegovi poklicni dejavnosti, ki jo je zagotavljal v dani ponudbi. Pritožnica neutemeljeno vztraja pri stališču, da je tožeča stranka zlorabila svoje pravice, saj po oceni pritožbenega sodišča ni izkazala, da so bile zahteve tožeče stranke med izvrševanjem pogodbe take, da so toženi stranki oteževale izpolnitev prevzete obveznosti iz pogodbe, niti da je ravnala z izključnim in očitnim namenom škodovati toženi stranki.
SPZ člen 7, 171, 171/2, 173, 206, 206/2, 207, 209, 209/2, 274, 274/4. ZN člen 49.
neposestna zastavna pravica - odstop terjatve v zavarovanje
Čeprav predmet zastavne pravice v primeru neposestne zastavne pravice ni individualno določena stvar (zaloge se med trajanjem zastavne pravice spreminjajo), je potrebno zastavljeno stvar na določen način opredeliti, tako da je mogoča identifikacija v postopku poplačila zavarovane terjatve. Opis zastavljene stvari pri neposestni zastavi zalog mora zato zajemati navedbo kraja, kjer se zaloge nahajajo in določitev njihove vrednosti.
Z ubeseditvijo, da se zastavljene zaloge nahajajo v "prodajalnah zastavljalnice", pri čemer so te prodajalne (ulice in naslovi) objektivno določljive in preverljive, je izpolnjen zakonski pogoj, zato je neposestna zastavna pravica nastala.
Pri odstopu terjatve v zavarovanje gre za obliko zavarovanja, kjer dolžnik prenese več pravic, kot je potrebno za doseg namena posla (fiducirani posel). Bistvena značilnost fiduciranega posla je njegova diskretnost. Že zato je vključena možnost, da bi se na podlagi 2. odst. 207. člena SPZ (smiselna uporaba pravil o cesiji), uporabljalo tudi merilo o dolžnosti obvestitve dolžnika odstopljene terjatve.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe
Če sodišče ugovor tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja zavrne, lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na sporni predmet. Rok je prekluziven, kar pomeni, da stranka zamujenega dejanja ne more več opraviti. Ta učinek nastopi po zakonu, zato nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/4, 132. ZPP člen 421, 421/4.
stiki z otrokom - varstvo koristi otroka - bodoče okoliščine - preživnina
Ali bo otrok po dopolnjenem tretjem letu starosti res dosegel, s strani centra za socialno delo predvideno stopnjo samostojnosti in hkrati z očetom zgradil zaupen odnos, v posledici česar bi bili zanj koristnejši dvakrat tedenski stiki z očetom, bo mogoče z gotovostjo ugotoviti šele kasneje. Zato vnaprejšnja razširitev stikov na dvakrat tedensko ob dopolnjenem otrokovem tretjem letu starosti ni pravilna.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0059144
ZPVAS člen 10. ZNP člen 1, 1/2, 17, 97.
odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS – odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja agrarne skupnosti – določitev odškodnine – vrsta postopka po ZPVAS – pristojnost pravdnega sodišča
Odškodninski zahtevek po 10. členu ZPVAS se obravnavajo po pravilih pravdnega postopka.
Opustitve niso znak nedopustnega ravnanja le, če pomenijo kršitev zapovedi ravnati na določen način, ki je določen s predpisom oziroma pogodbo, a tudi skrbnost dobrega strokovnjaka (profesionalna skrbnost hotelirja oz. njegovih varnostnikov, portirjev ali receptorjev hotela) sama po sebi v konkretnem primeru ne seže tako daleč, da bi morala tožena stranka pričakovati oz. računati s tem, da bo nekdo ali množica ljudi poškodovala avtomobil parkiran na parkirnem mestu, zavarovanem s stebrički in verižico, ki običajno prav nasprotno – vzbujajo pri ljudeh ponotranjeno zapoved oziroma psihološko oviro (signal), da je ne le prostor temveč tudi avtomobil varovan in da se mu ne sme nihče približati na takšno razdaljo, da bi ga lahko poškodoval.
Ker je tožnik kljub opozorilom tožene stranke vztrajal pri tem, da avto pusti parkiran na cesti pred hotelom, čeprav je imel možnost parkiranja v varovani garaži, je s tem v celoti nase prevzel tveganje oziroma odgovornost za morebitno škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059174
ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1.
zaznamba spora - originarna pridobitev lastninske pravice
Stanovanjski zakon samo daje možnost, da najemnik stanovanje kupi. Ta pa stanovanje lahko kupi ali pa tudi ne. Lastninsko pravico pridobi le tisti, ki se za nakup odloči. Samo dejstvo, da zakon najemniku omogoča kupiti stanovanje pa nikakor ne pomeni originarnega načina pridobitve lastninske pravice, zato zaznamba za takšen primer spora ni mogoča.
ZDR člen 27, 27/1, 34, 34/1, 110, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dolžnost obveščanja – neresnična izjava
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala, ker je tožnik v vlogi za zaposlitev navedel neresničen podatek o izobrazbi, ni zakonita. Z opisanim ravnanjem, ki se je zgodilo pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, tožnik ni niti kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja goljufije.
Čeprav sta pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju vedeli, da je preživljanec že v letih (star 88 let), bolan in zato potrebuje pomoč in oskrbo, pa zaradi nedoločljivosti trenutka njegove smrti nista mogli vedeti, kolikšne bodo obveznosti preživljalca v bodoče. Takšna pogodba je po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Take pogodbe zato ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev, tudi zato ne, ker ni mogoče ugotoviti, kako je preživljanec, ki si je želel zagotoviti oskrbo in preživljanje do smrti, subjektivno ovrednotil oskrbo, ki jo je toženec v preteklosti nudil očetu in bodočo oskrbo in preživljanje.