Iz podatkov spisa izhaja, da je bil izvajalec del, ki je pretrgal kable, K. K., naročitelj del pa dejansko Občina X, ki je toženo stranko izbrala za dela na objektu OŠ Y. Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da je samo delo zaupala samostojnemu podjetniku K. K., ki ga je obvestila o tem, kje naj bi se kabel nahajal.
Z zahtevama za fakturo je tožena stranka v pravdnem postopku dokazovala višino škode. Zahtevi za fakturo sta torej pomenili enega od dokaznih sredstev v pravdnem postopku. ZPP ne določa, da bi bilo mogoče višino škode dokazovati le z verodostojno listino v smislu 2. odstavka 23. člena ZIZ, temveč je le-to mogoče dokazovati s kakršnimkoli dokaznim sredstvom, tudi z listino, ki jo je tožeča stranka predložila v konkretni zadevi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058981
SPZ člen 49.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pravnoposlovna pridobitev – zavezovalni pravi posel – načelo kavzalnosti – razpolagalni pravi posel - izstavitev zemljiškoknjižne listine – originarna pridobitev lastninske pravice
Za zahtevo, da mora toženec tožniku izstaviti zemljiškoknjižno listino oziroma, dovolilo za vpis lastninske pravice, mora obstajati podlaga - zavezovalni posel. V našem pravu je namreč uveljavljen kavzalni sistem, ki za veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini zahteva veljaven zavezovalni pravni posel, ki pomeni pravno podlago za tak prenos.
2. odstavek 636. člena ZGD-1 v zvezi s 592. členom ZGD-1 govori o nezapadlih, negotovih in pogojnih terjatvah, ki torej ob nastopu pravnih posledic delitve glede na naravo teh terjatev še ne obstajajo in niso iztožljive. Za te terjatve ne velja režim solidarne odgovornosti vseh pri delitvi udeleženih družb iz 1. odstavka 636. člena ZGD-1, pač pa zanje odgovarja le tista družba, na katero je taka terjatev prenešena. Prav zato, ker je višina jamstvenih sredstev za poplačilo upnika v taki situaciji lahko nižja od sredstev (prenosne) družbe pred delitvijo, zakon zaradi delitve določa domnevo ogroženosti izpolnitve upnikove terjatve.
URS člen 23, 26. EKČP člen 6, 13. OZ člen 179. ZVPSBNO člen 28.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v nerazumnem roku - pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - uporaba ZVPSBNO - uporaba EKČP
Pri presoji odškodninske odgovornosti za tožnikovo škodo je treba upoštevati, da je škoda nastala pred 1. 1. 2007, zato se v tem primeru ne uporablja ZVPSBNO, ampak splošna pravila odškodninskega prava. Tako OZ v 179. členu, kot prejšnji ZOR v 200. členu, taksativno naštevata oblike nepremoženjske škode, za katere oškodovancu pripada denarna odškodnina.
gradbena pogodba – določitev cene pri gradbeni pogodbi – klavzula „ključ v roke“
Pravdni stranki nista predložili pisne pogodbe in toženec ni dokazal obstoja ustnega dogovora o fiksni ceni, tožnik pa se je skliceval zgolj na informativne izmere in informativne cene v ponudbi, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je samo ugotavljalo ceno opravljenih del glede na določbo 2. odstavka 642. člena OZ.
Jasnih določb ni treba razlagati (In claris non fit interpretatio). Zato je brezpredmetna ocena prvostopenjskega sodišča, da bi ponudbo na tak način, kot jo je razlagalo, razumel „vsak povprečen človek“.
Če je v ponudbi po ZKZ navedena parcelna številka zemljišča in obseg v m2, je jasno, da se prodaja le ta del zemljišča, še zlasti, če je preostali del iste parcele stavbno zemljišče.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek – varstvo solastnika – varstvo na celi stvari
Solastnik ima pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi strani. To pomeni, da je vsak od solastnikov upravičen sam proti osebi, ki zaseda nepremičnino brez pravnega naslova, vložiti tožbo na izselitev oziroma izpraznitev.
ZLNDL člen 3. ZSKZ člen 14. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za prehod lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini na državo oziroma občino v skladu z določili ZSKZ - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - nepravilno postavljen zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne ugotovitvene sodbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka
14. člen ZSKZ določa, da postanejo kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92) oziroma po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92), ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, z dnem uveljavitve tega zakona (zakon je stopil v veljavo dne 11.03.1993) last Republike Slovenije oziroma občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na sklad oziroma na občino. Glede na citirano določilo ZSKZ je pogoj za prehod lastninske pravice na tej podlagi na Republiko Slovenijo (oz. občine) ugotovitev, da je bila nepremičnina v času uveljavitve tega zakona opredeljena kot kmetijsko zemljišče ter da je bila v družbeni lastnini.
prekoračitev obtožbe – sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča – identiteta med obtožbo in sodbo - kaznivo dejanje kršitve pravic iz socialnega zavarovanja
Opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja in vnesene spremembe s strani prvostopenjskega sodišča predstavljajo očitek drugačnega izvršitvenega ravnanja obdolženca in s tem drugačne oblike udeležbe pri izvršitvi kaznivega dejanja, ki mu s strani tožilstva nikoli ni bilo očitano. Zato taka sprememba opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, z navedbo druge izvršitvene oblike, predstavlja spremembo opisa, ki je v obdolženčevo škodo in ki presega okvir obtožbe, zato ni več podana identiteta med obtožbo in sodbo.
Določbe 2. odstavka 276. člena ZKP ni moč razlagati na način, da je smiselnost oz. potrebnost naloženega postopanja okrožnemu državnemu tožilcu v zvezi z obtožbo, dopustno prepustiti odločitvi okrožnega državnega tožilstva. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da senat v primeru, če ob ugovoru spozna, da so napake ali pomanjkljivosti v obtožnici ali v samem postopku, ali da je potrebna boljša razjasnitev stanja stvari, da bi se mogla preizkusiti utemeljenost obtožnice, vrne obtožnico, da se opažene pomanjkljivosti odpravijo ali da se preiskava dopolni oz. opravi.
Ker je bil glede na odločitev prvostopenjskega sodišča z dne 17.3.2009 državni tožilec dolžan zahtevati dopolnitev preiskave, ne glede na to, če se je sam s tako odločitvijo strinjal ali ne, in ker tega ni storil niti v določenem roku niti kasneje, je odločitev o zavrženju obtožbe zoper obdolženca povsem pravilna, na take posledice pa je bilo tožilstvo po sklepu z dne 17.3.2009 tudi izrecno opozorjeno.
Nizka športna kultura, ne oziraje se na njene protagoniste in oškodovančeva privolitev nista zakonsko priznana razloga, ki bi pri kaznivem dejanju razžalitve po 158. členu KZ izključevala protipravnost obdolženčevega ravnanja.
Edine navedbe v zvezi z zatrjevanim večjim solastninskim deležem na nepremičnini so, da mu ta gre, ker je plačal za stanovanje večji del kupnine. Nasprotni udeleženec ni navedel niti koliko naj bi njegov večji delež znašal, po drugi strani pa trditev, da je plačal v primerjavi z ostalima udeležencema postopka večji delež kupnine, sama po sebi ne more pripeljati do višjega solastninskega deleža, kot je bil določen v pogodbi. Sodišče zato na podlagi dosedanjih navedb udeležencev ni imelo podlage za prekinitev postopka.
dejanje majhnega pomena – odsotnost škodljivih posledic – neznatna nevarnost dejanja – neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Obdolženec je gojil trinajst sadik konoplje, torej prepovedano drogo, ki jo je vzgajal z namenom, da iz nje pridobi marihuano, kar niso okoliščine, zaradi katerih bi bilo obdolženčevo ravnanje mogoče opredeliti kot dejanje majhnega pomena po 14. členu KZ, tudi če škodljive posledice niso bile povzročene, ker konoplja še ni bila uporabljena kot droga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0020963
KZ člen 145, 145/1. ZKP člen 32, 32/7, 371, 371/2. URS člen 29, 29-3.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - fakultativnost združitve postopka
Smisel združitve in izločitve postopka ni v iskanju čimboljšega obdolženčevega položaja, temveč v lažji, hitrejši, skratka bolj učinkoviti izvedbi kazenskega postopka.
KZ-1 člen 7, 7/2, 92, 92/5. KZ člen 113, 113/1, 113/1-5, 115, 115/5.
zastaranje izvršitve denarne kazni
Za izvršitev denarne kazni je za obsojenca milejši KZ-1 kot KZ, ker predvideva krajši zastaralni rok.
Primeri iz 2. odstavka 48. člena KZ-1, 2. odst. 71. člena KZ-1, 3. odst. 72. člena KZ-1, ko zastaranje ne teče, se ne nanašajo na izvršitev denarne kazni, temveč na kazen zapora in varnostne ukrepe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023168
KZ člen 169, 170, 171, 172. ¸ ZKP člen 434, 434/1.
obvezne sestavine zasebne tožbe – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime
Čeprav iz dopolnjene zasebne tožbe ne izhajajo konkretni opisi posamičnih kaznivih dejanj v jasnem in preglednem izreku, tudi tako in dosedaj podan opis kaznivih dejanj, zadošča še sprejemljivim kriterijem za oceno sklepčnosti zasebne tožbe, pri čemer sodišče na pravno opredelitev niti ni vezano. Razen tega pa je, glede na izveden dokazni postopek in v primeru ugotovitve, da ne gre za posamično kaznivo dejanje prav določene pravne opredelitve, dolžno presoditi, če gre za izpolnjene elemente dejanskega stanja kakšnega drugega dejanja iz navedenega sklopa kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
Ker določba 169. člena KZ glede kaznivega dejanja razžalitve zasebnemu tožilcu ne nalaga opredelitve negativne vrednostne sodbe že v opisu dejanja, pač pa se o tej, glede na zapis v opisu tega kaznivega dejanja, sklepa, in ker tudi določbe 170. do 172. člena KZ ne narekujejo, da je že v opisih teh kaznivih dejanj opredeljeno, kdo in kdaj je za obdolženčeve izjave, ki naj bi posegale v čast in dobro ime zasebnega tožilca, izvedel, je potrebno pritožniku pritrditi, da je zasebno tožbo popravil oziroma dopolnil na način, da je ta sposobna za obravnavo.
nedovoljena proizvodnja in promet orožja in eksploziva - hramba orožja, katerega promet posameznikom ni dovoljen
Osumljenemu je naslovljen očitek hrambe velike količine strelnega orožja, katerega promet posameznikom ni dovoljen (ne pa le omejen), saj se nanaša na orožje, ki je razvrščeno v 3. točko kategorije A 1. odstavka 3. člena ZOro v zvezi s 1. točko 2. odstavka istega člena (orožje, prikrito v druge predmete), zato se prvostopenjsko sodišče nepravilno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-88/07 z dne 8.1.2009, iz katere izhaja, da je bil 1. odstavek 310. člena KZ v delu, ki se nanaša na izvršitev kaznivega dejanja storjenega s "protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen", v neskladju z ustavo, ker se navedena odločba ne nanaša na tisto kategorijo orožja, kot je očitano osumljencu.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - dolgotrajno zdravljenje poškodb
Sporna je uporaba materialnega prava, pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, za strah in za duševne bolečine zaradi skaženosti. Zdravljenje poškodb, ki jih je utrpel tožnik v nezgodi (povozil ga je viličar) je bilo dolgotrajno, povezano s številnimi nevšečnostmi, ki so tudi vplivale na odmero (višje) odškodnine.
ZGJS člen 68, 68/2, 76, 76/1, 76/2, 76/4. ZZD člen 231. ZKD člen 5.
pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - izgradnja parkirne hiše - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - lastninjenje družbene lastnine - objekt skupne rabe
Pravica uporabe je bila glede na svojo naravo in tudi način prenosa drugačna od klasične lastninske pravice. Bistveno je bilo, katera družbena oseba je ta sredstva uporabljala, z njimi opravljala družbeno funkcijo, da ob odsotnosti posesti in dejanske uporabe s strani toženke po letu 1983 le ta pravice uporabe ni več imela in je bil vpis lastninske pravice po določbah ZLNDL v njeno korist nezakonit.