Edino razveza zakonske zveze ima za zakonca lahko takšne posledice, da opravičuje poseg tudi v samostojnost in celovitost poslovnega deleža.
Določbe ZZZDR o skupnem premoženju in njegovi delitvi je treba razumeti tako, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, saj je posledica celovite presoje razmerij med zakoncema. Ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče, zato je tudi pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju in delitvi le-tega treba upoštevati vse premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom je dopustno zahtevati, da sodišče v izreku sodbe odloči o tistem, o čemer bi sicer moralo odločiti kot o predhodnem vprašanju. Pravno razmerje je prejudicialno le, če bi bila odločitev sodišča v primeru, ko to pravno razmerje obstaja, drugačna, kot bi bila v primeru, ko to pravno razmerje ne obstaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058961
OZ člen 179. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
nepremoženjska škoda – primerna denarna odškodnina – zamudna sodba – pravilna uporaba materialnega prava
V okviru pravilne uporabe materialnega prava sodišče tudi pri izdaji zamudne sodbe odškodnino za nepremoženjsko škodo odmeri v skladu z zakonskimi napotki in sodno prakso.
Dvom sodišča glede dokazljivosti manjkajočih navedb tožeče stranke poleg tega, da je preuranjen, ne izključuje možnosti, da stranka navedbe poda, saj jih v primeru, da jih toženec ne bo prerekal, niti ne bo rabila dokazovati.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058956
ZOZP člen 7, 7/2. ZPP člen 318, 318/3.
obvezno zavarovanje v prometu – kršitev pogodbe – regres zavarovalnice – ugovor nepravilne likvidacije – sklepčnost tožbe
V „regresni tožbi“ - tožbi na podlagi 2. odstavka 7. člena ZOZP zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako, ter da je izplača odškodnino in koliko. Na tožencu, ki zatrjuje neutemeljeno izplačilo, pa je dokazno breme za ugovor previsoko izplačane odškodnine.
Toženka je upravičena terjati od tožnika le tolikšen znesek preživnine, ki ga tožnik zmore plačevati brez škode za lastno preživljanje. Toženka je tudi sama dolžna pridobiti določena sredstva za svoje preživljanje. Čeprav nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlena, pa to še ne pomeni, da si toženka ni dolžna poiskati vsaj priložnostnega oziroma občasnega honorarnega dela ter s tem pridobiti dela potrebnih sredstev za preživljanje.
Otrokova preživninska obveznost do staršev je subsidiarna, vendar pa so v primeru, ko zakonec (preživninski upravičenec) od svojega bivšega zakonca (preživninskega zavezanca) ne more iztožiti tolikšne preživnine, ki bi zadoščala za njegovo preživljanje, tudi otroci dolžni prispevati k njegovemu preživljanju, ob obstoju predpisanih pogojev (1. odstavek 124. člena ZZZDR).
Materialnopravno napačno je izhodišče sodišča prve stopnje, ki je pri odločanju o višini preživnine izhajalo tudi iz primerjave z zneskom minimalnega dohodka in zneskom povprečne neto pokojnine v marcu 2009. Za takšno primerjavo ni nobene podlage glede na določbe 82.a člena ZZZDR.
neupravičena obogatitev – obstoj veljavne pravne podlage – prejem koristi brez pravne podlage
Če je tožena stranka res prejemala več toplotne energije od plačane in s pogodbo dogovorjene, za ta presežek ni bilo veljavne pravne podlage, kar pomeni, da je bila neupravičeno obogatena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0059197
ZPP člen 196, 316. SPZ člen 222, 223.
prenehanje služnosti – solastnina – solastniki gospodujočega zemljišča - enotno sosporništvo – sodba na podlagi pripoznave – pripoznava zahtevka – izjava o priznanju zahtevka - učinek pravdnih dejanj sospornikov
V pravdi zaradi prenehanja služnostne pravice so solastniki gospodujočega zemljišča nujni in enotni sosporniki. Ker dva od njih priznanje utemeljenosti tožbenega zahtevka pogojujeta z ustanovitvijo nove služnostne pravice, njuna izjava o priznanju zahtevka ni izrecna in brezpogojna, kakršna bi morala biti, glede na to, da je posledica te izjave odločitev z učinkom pravnomočnosti. Ker enotni sosporniki lahko le vsi skupaj učinkovito pripoznajo zahtevek, pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave niso podani.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - dolgotrajno zdravljenje poškodb
Sporna je uporaba materialnega prava, pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, za strah in za duševne bolečine zaradi skaženosti. Zdravljenje poškodb, ki jih je utrpel tožnik v nezgodi (povozil ga je viličar) je bilo dolgotrajno, povezano s številnimi nevšečnostmi, ki so tudi vplivale na odmero (višje) odškodnine.
dejanje majhnega pomena – odsotnost škodljivih posledic – neznatna nevarnost dejanja – neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Obdolženec je gojil trinajst sadik konoplje, torej prepovedano drogo, ki jo je vzgajal z namenom, da iz nje pridobi marihuano, kar niso okoliščine, zaradi katerih bi bilo obdolženčevo ravnanje mogoče opredeliti kot dejanje majhnega pomena po 14. členu KZ, tudi če škodljive posledice niso bile povzročene, ker konoplja še ni bila uporabljena kot droga.
KZ-1 člen 7, 7/2, 92, 92/5. KZ člen 113, 113/1, 113/1-5, 115, 115/5.
zastaranje izvršitve denarne kazni
Za izvršitev denarne kazni je za obsojenca milejši KZ-1 kot KZ, ker predvideva krajši zastaralni rok.
Primeri iz 2. odstavka 48. člena KZ-1, 2. odst. 71. člena KZ-1, 3. odst. 72. člena KZ-1, ko zastaranje ne teče, se ne nanašajo na izvršitev denarne kazni, temveč na kazen zapora in varnostne ukrepe.
ZGJS člen 68, 68/2, 76, 76/1, 76/2, 76/4. ZZD člen 231. ZKD člen 5.
pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - izgradnja parkirne hiše - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - lastninjenje družbene lastnine - objekt skupne rabe
Pravica uporabe je bila glede na svojo naravo in tudi način prenosa drugačna od klasične lastninske pravice. Bistveno je bilo, katera družbena oseba je ta sredstva uporabljala, z njimi opravljala družbeno funkcijo, da ob odsotnosti posesti in dejanske uporabe s strani toženke po letu 1983 le ta pravice uporabe ni več imela in je bil vpis lastninske pravice po določbah ZLNDL v njeno korist nezakonit.
Sodišče prve stopnje je vse navedeno ustrezno ugotovilo in obrazložilo, zato sodišče druge stopnje povzema pravilne dejanske razloge o obsegu nepremoženjske škode vsakega od tožnikov, pri tem pa ocenjuje, da pravilna uporaba materialnega prava iz člena 179 OZ, kar zajema tudi splošna načela odškodninskega prava in primerljivo sodno prakso, narekuje zvišanje prisojene odškodnine vsakemu od tožnikov.
Določbe 2. odstavka 276. člena ZKP ni moč razlagati na način, da je smiselnost oz. potrebnost naloženega postopanja okrožnemu državnemu tožilcu v zvezi z obtožbo, dopustno prepustiti odločitvi okrožnega državnega tožilstva. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da senat v primeru, če ob ugovoru spozna, da so napake ali pomanjkljivosti v obtožnici ali v samem postopku, ali da je potrebna boljša razjasnitev stanja stvari, da bi se mogla preizkusiti utemeljenost obtožnice, vrne obtožnico, da se opažene pomanjkljivosti odpravijo ali da se preiskava dopolni oz. opravi.
Ker je bil glede na odločitev prvostopenjskega sodišča z dne 17.3.2009 državni tožilec dolžan zahtevati dopolnitev preiskave, ne glede na to, če se je sam s tako odločitvijo strinjal ali ne, in ker tega ni storil niti v določenem roku niti kasneje, je odločitev o zavrženju obtožbe zoper obdolženca povsem pravilna, na take posledice pa je bilo tožilstvo po sklepu z dne 17.3.2009 tudi izrecno opozorjeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023168
KZ člen 169, 170, 171, 172. ¸ ZKP člen 434, 434/1.
obvezne sestavine zasebne tožbe – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime
Čeprav iz dopolnjene zasebne tožbe ne izhajajo konkretni opisi posamičnih kaznivih dejanj v jasnem in preglednem izreku, tudi tako in dosedaj podan opis kaznivih dejanj, zadošča še sprejemljivim kriterijem za oceno sklepčnosti zasebne tožbe, pri čemer sodišče na pravno opredelitev niti ni vezano. Razen tega pa je, glede na izveden dokazni postopek in v primeru ugotovitve, da ne gre za posamično kaznivo dejanje prav določene pravne opredelitve, dolžno presoditi, če gre za izpolnjene elemente dejanskega stanja kakšnega drugega dejanja iz navedenega sklopa kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
Ker določba 169. člena KZ glede kaznivega dejanja razžalitve zasebnemu tožilcu ne nalaga opredelitve negativne vrednostne sodbe že v opisu dejanja, pač pa se o tej, glede na zapis v opisu tega kaznivega dejanja, sklepa, in ker tudi določbe 170. do 172. člena KZ ne narekujejo, da je že v opisih teh kaznivih dejanj opredeljeno, kdo in kdaj je za obdolženčeve izjave, ki naj bi posegale v čast in dobro ime zasebnega tožilca, izvedel, je potrebno pritožniku pritrditi, da je zasebno tožbo popravil oziroma dopolnil na način, da je ta sposobna za obravnavo.
nedovoljena proizvodnja in promet orožja in eksploziva - hramba orožja, katerega promet posameznikom ni dovoljen
Osumljenemu je naslovljen očitek hrambe velike količine strelnega orožja, katerega promet posameznikom ni dovoljen (ne pa le omejen), saj se nanaša na orožje, ki je razvrščeno v 3. točko kategorije A 1. odstavka 3. člena ZOro v zvezi s 1. točko 2. odstavka istega člena (orožje, prikrito v druge predmete), zato se prvostopenjsko sodišče nepravilno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-88/07 z dne 8.1.2009, iz katere izhaja, da je bil 1. odstavek 310. člena KZ v delu, ki se nanaša na izvršitev kaznivega dejanja storjenega s "protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen", v neskladju z ustavo, ker se navedena odločba ne nanaša na tisto kategorijo orožja, kot je očitano osumljencu.
Edine navedbe v zvezi z zatrjevanim večjim solastninskim deležem na nepremičnini so, da mu ta gre, ker je plačal za stanovanje večji del kupnine. Nasprotni udeleženec ni navedel niti koliko naj bi njegov večji delež znašal, po drugi strani pa trditev, da je plačal v primerjavi z ostalima udeležencema postopka večji delež kupnine, sama po sebi ne more pripeljati do višjega solastninskega deleža, kot je bil določen v pogodbi. Sodišče zato na podlagi dosedanjih navedb udeležencev ni imelo podlage za prekinitev postopka.
prekoračitev obtožbe – sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča – identiteta med obtožbo in sodbo - kaznivo dejanje kršitve pravic iz socialnega zavarovanja
Opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja in vnesene spremembe s strani prvostopenjskega sodišča predstavljajo očitek drugačnega izvršitvenega ravnanja obdolženca in s tem drugačne oblike udeležbe pri izvršitvi kaznivega dejanja, ki mu s strani tožilstva nikoli ni bilo očitano. Zato taka sprememba opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, z navedbo druge izvršitvene oblike, predstavlja spremembo opisa, ki je v obdolženčevo škodo in ki presega okvir obtožbe, zato ni več podana identiteta med obtožbo in sodbo.
ZLNDL člen 3. ZSKZ člen 14. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za prehod lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini na državo oziroma občino v skladu z določili ZSKZ - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - nepravilno postavljen zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne ugotovitvene sodbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka
14. člen ZSKZ določa, da postanejo kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92) oziroma po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92), ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, z dnem uveljavitve tega zakona (zakon je stopil v veljavo dne 11.03.1993) last Republike Slovenije oziroma občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na sklad oziroma na občino. Glede na citirano določilo ZSKZ je pogoj za prehod lastninske pravice na tej podlagi na Republiko Slovenijo (oz. občine) ugotovitev, da je bila nepremičnina v času uveljavitve tega zakona opredeljena kot kmetijsko zemljišče ter da je bila v družbeni lastnini.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0020963
KZ člen 145, 145/1. ZKP člen 32, 32/7, 371, 371/2. URS člen 29, 29-3.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - fakultativnost združitve postopka
Smisel združitve in izločitve postopka ni v iskanju čimboljšega obdolženčevega položaja, temveč v lažji, hitrejši, skratka bolj učinkoviti izvedbi kazenskega postopka.