• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 23
  • >
  • >>
  • 201.
    VSL sklep I Cp 3785/2009
    20.1.2010
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0058956
    ZOZP člen 7, 7/2. ZPP člen 318, 318/3.
    obvezno zavarovanje v prometu – kršitev pogodbe – regres zavarovalnice – ugovor nepravilne likvidacije – sklepčnost tožbe
    V „regresni tožbi“ - tožbi na podlagi 2. odstavka 7. člena ZOZP zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako, ter da je izplača odškodnino in koliko. Na tožencu, ki zatrjuje neutemeljeno izplačilo, pa je dokazno breme za ugovor previsoko izplačane odškodnine.
  • 202.
    VSL sodba I Cp 4319/2009
    20.1.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0058279
    ZPP člen 8.
    dokazna ocena - prosta presoja dokazov – dokazna sredstva
    Čeprav je stranka dokaz (izpisek prometa na svojem računu) predložila v podkrepitev točno določenega dejstva (da je denar za posojilo pravnemu predniku tožencev imela, saj so se slednji branili tudi z ugovorom, da ni bilo tako), ni mogoče pričakovati, da bi sodišče ob vpogledu v predloženo listino namenoma prezrlo podatke, ki so v odločilnem nasprotju s siceršnjo izpovedbo tožnice v njenem bistvenem delu.
  • 203.
    VSL sklep R 11/2010
    20.1.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060513
    ZPP člen 57, 57/1. OZ člen 190.
    pristojnost sodišča – plačilo najemnine – plačilo uporabnine - stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – navedbe v tožbi
    Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.

    Izključna krajevna pristojnost po legi nepremičnine je v 1. odst. 57. čl. ZPP predpisana le za tiste spore, ki izvirajo iz obstoječega najemnega razmerja oziroma so v tesni zvezi z najemnim razmerjem. Ker pa je po navedbah tožeče stranke med pravdnima strankama najemno razmerje že prenehalo, gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve.
  • 204.
    VSL sklep II Cp 3985/2009
    20.1.2010
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0058992
    ZZK-1 člen 79, 79/2, 152, 152/3.
    zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – postopek na predlog- upravičen predlagatelj
    Zaznamba spora o pridobitvi pravice se lahko pravi le na podlagi predloga tožnika oziroma predlagatelja postopka o pridobitvi pravice, ne pa po uradni dolžnosti.
  • 205.
    VSL sklep I Cp 4210/2009
    20.1.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0058967
    ZPP člen 13, 118, 206, 206/1.
    uporabnina – lastninska pravica – solastnina - predhodno vprašanje - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - plačilo uporabnine
    Odločitev o plačilu uporabnine za uporabo delno tuje stvari ni mogoča, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. V konkretnem primeru so ti deleži določeni. Tožnik je solastnik nepremičnine do 30/100, toženka pa do 70/100. Ne gre torej za predhodno vprašanje, o katerem še ni bilo odločeno in bi bila zato potrebna prekinitev postopka.
  • 206.
    VSL sklep I Cp 3993/2009
    20.1.2010
    DEDNO PRAVO
    VSL0058960
    ZD člen 27, 221. ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14.
    pozneje najdeno premoženje – nujni delež
    Dediči imajo pravico do nujnega deleža na pozneje najdenem premoženju, če so že ob prvotnem dedovanju nujni delež zahtevali.
  • 207.
    VSL sodba I Cp 3953/2009
    20.1.2010
    DRUŠTVA - USTAVNO PRAVO
    VSL0058274
    URS člen 23, 25, 42, 42/2. ZInvO člen 2, 5. ZDru člen 1, 1/1.
    invalidska organizacija – svoboda združevanja – pravica do združevanja – pristop v članstvo – izključitev iz članstva – disciplinska sankcija – postopek izključitve iz društva – pravica do pravnega sredstva
    Ne v statutu ne v splošnih pravnih načelih ni podlage za takojšnje odločanje o disciplinski kršitvi. Izrekanje disciplinskih kršitev ima kaznovalni namen. Zato morajo biti pri njihovem izrekanju spoštovana tudi ustavna jamstva iz 29. člena URS.

    Sklep o izključitvi iz članstva je odločitev, ki posega v posameznikovo ustavno pravico do združevanja. Odločanje o ustavnih pravicah posameznika narekuje vsakemu organu, ki o tem odloča, dosledno spoštovanje vseh postopkovnih pravil tako pri odločanju o njih kot pri verificiranju sprejetih odločitev. V nasprotnem primeru gre za arbitrarno odločanje, ki pravno ni dopustno.
  • 208.
    VSL sklep II Cp 3949/2009
    20.1.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0058322
    ZPP člen 116.
    predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - napaka administrativne delavke v odvetniški pisarni - skrbnost dobrega gospodarstvenika
    Napaka uslužbenke v odvetniški pisarni ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
  • 209.
    VSL sklep II Kp 1369/2009
    19.1.2010
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0023168
    KZ člen 169, 170, 171, 172. ¸ ZKP člen 434, 434/1.
    obvezne sestavine zasebne tožbe – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime
    Čeprav iz dopolnjene zasebne tožbe ne izhajajo konkretni opisi posamičnih kaznivih dejanj v jasnem in preglednem izreku, tudi tako in dosedaj podan opis kaznivih dejanj, zadošča še sprejemljivim kriterijem za oceno sklepčnosti zasebne tožbe, pri čemer sodišče na pravno opredelitev niti ni vezano. Razen tega pa je, glede na izveden dokazni postopek in v primeru ugotovitve, da ne gre za posamično kaznivo dejanje prav določene pravne opredelitve, dolžno presoditi, če gre za izpolnjene elemente dejanskega stanja kakšnega drugega dejanja iz navedenega sklopa kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.

    Ker določba 169. člena KZ glede kaznivega dejanja razžalitve zasebnemu tožilcu ne nalaga opredelitve negativne vrednostne sodbe že v opisu dejanja, pač pa se o tej, glede na zapis v opisu tega kaznivega dejanja, sklepa, in ker tudi določbe 170. do 172. člena KZ ne narekujejo, da je že v opisih teh kaznivih dejanj opredeljeno, kdo in kdaj je za obdolženčeve izjave, ki naj bi posegale v čast in dobro ime zasebnega tožilca, izvedel, je potrebno pritožniku pritrditi, da je zasebno tožbo popravil oziroma dopolnil na način, da je ta sposobna za obravnavo.
  • 210.
    VSL sklep Kp 1410/2009
    19.1.2010
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL0023166
    KZ člen 310. KZ-1 člen 307.
    nedovoljena proizvodnja in promet orožja in eksploziva - hramba orožja, katerega promet posameznikom ni dovoljen
    Osumljenemu je naslovljen očitek hrambe velike količine strelnega orožja, katerega promet posameznikom ni dovoljen (ne pa le omejen), saj se nanaša na orožje, ki je razvrščeno v 3. točko kategorije A 1. odstavka 3. člena ZOro v zvezi s 1. točko 2. odstavka istega člena (orožje, prikrito v druge predmete), zato se prvostopenjsko sodišče nepravilno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-88/07 z dne 8.1.2009, iz katere izhaja, da je bil 1. odstavek 310. člena KZ v delu, ki se nanaša na izvršitev kaznivega dejanja storjenega s "protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen", v neskladju z ustavo, ker se navedena odločba ne nanaša na tisto kategorijo orožja, kot je očitano osumljencu.
  • 211.
    VSM sodba II Kp 690/2009
    19.1.2010
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0020963
    KZ člen 145, 145/1. ZKP člen 32, 32/7, 371, 371/2. URS člen 29, 29-3.
    kaznivo dejanje ogrožanja varnosti – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - fakultativnost združitve postopka
    Smisel združitve in izločitve postopka ni v iskanju čimboljšega obdolženčevega položaja, temveč v lažji, hitrejši, skratka bolj učinkoviti izvedbi kazenskega postopka.
  • 212.
    VSL sklep II Kp 1342/2009
    19.1.2010
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0023165
    ZKP člen 276, 276/2.
    ugovor zoper obtožbo – vrnitev obtožnice tožilcu
    Določbe 2. odstavka 276. člena ZKP ni moč razlagati na način, da je smiselnost oz. potrebnost naloženega postopanja okrožnemu državnemu tožilcu v zvezi z obtožbo, dopustno prepustiti odločitvi okrožnega državnega tožilstva. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da senat v primeru, če ob ugovoru spozna, da so napake ali pomanjkljivosti v obtožnici ali v samem postopku, ali da je potrebna boljša razjasnitev stanja stvari, da bi se mogla preizkusiti utemeljenost obtožnice, vrne obtožnico, da se opažene pomanjkljivosti odpravijo ali da se preiskava dopolni oz. opravi.

    Ker je bil glede na odločitev prvostopenjskega sodišča z dne 17.3.2009 državni tožilec dolžan zahtevati dopolnitev preiskave, ne glede na to, če se je sam s tako odločitvijo strinjal ali ne, in ker tega ni storil niti v določenem roku niti kasneje, je odločitev o zavrženju obtožbe zoper obdolženca povsem pravilna, na take posledice pa je bilo tožilstvo po sklepu z dne 17.3.2009 tudi izrecno opozorjeno.
  • 213.
    VSM sodba I Cp 1490/2009
    19.1.2010
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM0022113
    OZ člen 133, 133/2, 179.
    prekomeren hrup - odmera odškodnine
    Sodišče prve stopnje je vse navedeno ustrezno ugotovilo in obrazložilo, zato sodišče druge stopnje povzema pravilne dejanske razloge o obsegu nepremoženjske škode vsakega od tožnikov, pri tem pa ocenjuje, da pravilna uporaba materialnega prava iz člena 179 OZ, kar zajema tudi splošna načela odškodninskega prava in primerljivo sodno prakso, narekuje zvišanje prisojene odškodnine vsakemu od tožnikov.
  • 214.
    VSL sodba II Kp 979/2009
    19.1.2010
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0023170
    ZKP člen 354, 354/1, 354/2, 371, 371/1, 371/1-9.
    prekoračitev obtožbe – sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča – identiteta med obtožbo in sodbo - kaznivo dejanje kršitve pravic iz socialnega zavarovanja
    Opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja in vnesene spremembe s strani prvostopenjskega sodišča predstavljajo očitek drugačnega izvršitvenega ravnanja obdolženca in s tem drugačne oblike udeležbe pri izvršitvi kaznivega dejanja, ki mu s strani tožilstva nikoli ni bilo očitano. Zato taka sprememba opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, z navedbo druge izvršitvene oblike, predstavlja spremembo opisa, ki je v obdolženčevo škodo in ki presega okvir obtožbe, zato ni več podana identiteta med obtožbo in sodbo.
  • 215.
    VSM sklep II Kp 703/2009
    19.1.2010
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0020964
    KZ-1 člen 158, 158/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
    kaznivo dejanje razžalitve – graja dokazne ocene – prag za razžaljenost – subjektivni občutek razžaljenosti
    Nizka športna kultura, ne oziraje se na njene protagoniste in oškodovančeva privolitev nista zakonsko priznana razloga, ki bi pri kaznivem dejanju razžalitve po 158. členu KZ izključevala protipravnost obdolženčevega ravnanja.
  • 216.
    VSK sodba Cp 1191/2009
    19.1.2010
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0004574
    OZ člen 179.
    odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - dolgotrajno zdravljenje poškodb
    Sporna je uporaba materialnega prava, pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, za strah in za duševne bolečine zaradi skaženosti. Zdravljenje poškodb, ki jih je utrpel tožnik v nezgodi (povozil ga je viličar) je bilo dolgotrajno, povezano s številnimi nevšečnostmi, ki so tudi vplivale na odmero (višje) odškodnine.
  • 217.
    VSL sklep II Kp 1415/2009
    19.1.2010
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL0023243
    KZ-1 člen 7, 7/2, 92, 92/5. KZ člen 113, 113/1, 113/1-5, 115, 115/5.
    zastaranje izvršitve denarne kazni
    Za izvršitev denarne kazni je za obsojenca milejši KZ-1 kot KZ, ker predvideva krajši zastaralni rok.

    Primeri iz 2. odstavka 48. člena KZ-1, 2. odst. 71. člena KZ-1, 3. odst. 72. člena KZ-1, ko zastaranje ne teče, se ne nanašajo na izvršitev denarne kazni, temveč na kazen zapora in varnostne ukrepe.
  • 218.
    VSM sodba in sklep I Cp 2306/2006
    19.1.2010
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0020950
    ZLNDL člen 3. ZSKZ člen 14. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
    ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za prehod lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini na državo oziroma občino v skladu z določili ZSKZ - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - nepravilno postavljen zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne ugotovitvene sodbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka
    14. člen ZSKZ določa, da postanejo kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92) oziroma po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92), ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, z dnem uveljavitve tega zakona (zakon je stopil v veljavo dne 11.03.1993) last Republike Slovenije oziroma občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na sklad oziroma na občino. Glede na citirano določilo ZSKZ je pogoj za prehod lastninske pravice na tej podlagi na Republiko Slovenijo (oz. občine) ugotovitev, da je bila nepremičnina v času uveljavitve tega zakona opredeljena kot kmetijsko zemljišče ter da je bila v družbeni lastnini.
  • 219.
    VSK sodba Cp 750/2009
    19.1.2010
    STVARNO PRAVO
    VSK0004369
    ZGJS člen 68, 68/2, 76, 76/1, 76/2, 76/4. ZZD člen 231. ZKD člen 5.
    pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - izgradnja parkirne hiše - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - lastninjenje družbene lastnine - objekt skupne rabe
    Pravica uporabe je bila glede na svojo naravo in tudi način prenosa drugačna od klasične lastninske pravice. Bistveno je bilo, katera družbena oseba je ta sredstva uporabljala, z njimi opravljala družbeno funkcijo, da ob odsotnosti posesti in dejanske uporabe s strani toženke po letu 1983 le ta pravice uporabe ni več imela in je bil vpis lastninske pravice po določbah ZLNDL v njeno korist nezakonit.
  • 220.
    VSM sodba II Kp 519/2009
    19.1.2010
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0021086
    KZ člen 14, 42, 42/1, 42/1-2, 43, 43/1, 43/1-2, 50, 196, 196/1, 196/4.
    dejanje majhnega pomena – odsotnost škodljivih posledic – neznatna nevarnost dejanja – neupravičena proizvodnja in promet z mamili
    Obdolženec je gojil trinajst sadik konoplje, torej prepovedano drogo, ki jo je vzgajal z namenom, da iz nje pridobi marihuano, kar niso okoliščine, zaradi katerih bi bilo obdolženčevo ravnanje mogoče opredeliti kot dejanje majhnega pomena po 14. členu KZ, tudi če škodljive posledice niso bile povzročene, ker konoplja še ni bila uporabljena kot droga.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 23
  • >
  • >>