• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 23
  • >
  • >>
  • 201.
    VSL sodba II Cp 3707/2009
    20.1.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060020
    OZ člen 299, 299/1, 154, 154/2. ZVCP člen 2, 41, 41/2, 41/2. ZPP člen 212, 286, 286/1, 286/4, 313, 313/1, 359.
    dokazno breme – prekluzija – prometna nezgoda – soodgovornost udeležencev - obojestranska krivda – krivdna odgovornost
    Breme navajanja trditev in predlaganja dokazov, na katerih gradi svoj tožbeni zahtevek, je na tožeči stranki, ki mora z zadostno stopnjo skrbnosti poskrbeti za dokazno gradivo. Zgolj to, da tožeča stranka ni vedela, kakšen bo rezultat izvedenskega mnenja, ob zadostni skrbnosti ne more pomeniti njenega nekrivdnega ravnanja, zaradi katerega bi imela možnost predlagati dokaze po koncu prvega naroka

    Vožnja v križišču od udeležencev v prometu terja posebno pozornost; voznik, ki se približuje križišču, mora hitrost vožnje prilagoditi prometnim razmeram v križišču in voziti s tolikšno hitrostjo, da lahko ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence v cestnem prometu, ki imajo v križišču prednost.
  • 202.
    VSL sklep I Ip 2915/2009
    20.1.2010
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0061004
    ZIZ člen 71, 71/1, 71/2.
    odlog izvršbe - razlogi za odlog izvršbe
    Razlogi za odlog v 71. členu ZIZ res niso taksativno, ampak samo primeroma našteti, saj sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi. Vendar ne v okviru pogojev za odlog po prvem temveč po drugem odstavku 71. člena ZIZ.
  • 203.
    VSL sodba II Cp 3371/2009
    20.1.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060019
    OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1, 147/2, 186, 186/1. ZPP člen 8, 212, 254, 339, 339/2, 339/2-14.
    prosta presoja dokazov – pravilo o dokaznem bremenu – izvedenci – postavitev drugega izvedenca
    Postavitev drugega izvedenca ZPP dopušča le v primeru, ko je izvedensko mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z izvedenčevim zaslišanjem. V primeru nepopolnosti ali nejasnosti izvedenskega mnenja je potrebno izvedenca dodatno zaslišati; če s tem nejasnosti ali nepopolnosti niso odpravljene, je potrebno postaviti novega izvedenca.

    Sodišče mora ugotoviti vsa odločilna dejstva in jih utemeljiti, ni pa potrebno ugotavljati vseh okoliščin, na katere se sklicujejo pravdne stranke. Ugotavljati je potrebno le dejstva, povezana z obstojem odškodninskega razmerja med tožnico in tožencema
  • 204.
    VSL sodba IV Cp 4299/2009
    20.1.2010
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0059520
    ZZZDR člen 82a, 82c, 124, 124/1.
    preživljanje bivšega zakonca – preživnina bivšemu zakoncu - kriteriji za določitev preživnine bivšemu zakoncu – dolžnost preživljanja staršev
    Toženka je upravičena terjati od tožnika le tolikšen znesek preživnine, ki ga tožnik zmore plačevati brez škode za lastno preživljanje. Toženka je tudi sama dolžna pridobiti določena sredstva za svoje preživljanje. Čeprav nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlena, pa to še ne pomeni, da si toženka ni dolžna poiskati vsaj priložnostnega oziroma občasnega honorarnega dela ter s tem pridobiti dela potrebnih sredstev za preživljanje.

    Otrokova preživninska obveznost do staršev je subsidiarna, vendar pa so v primeru, ko zakonec (preživninski upravičenec) od svojega bivšega zakonca (preživninskega zavezanca) ne more iztožiti tolikšne preživnine, ki bi zadoščala za njegovo preživljanje, tudi otroci dolžni prispevati k njegovemu preživljanju, ob obstoju predpisanih pogojev (1. odstavek 124. člena ZZZDR).

    Materialnopravno napačno je izhodišče sodišča prve stopnje, ki je pri odločanju o višini preživnine izhajalo tudi iz primerjave z zneskom minimalnega dohodka in zneskom povprečne neto pokojnine v marcu 2009. Za takšno primerjavo ni nobene podlage glede na določbe 82.a člena ZZZDR.
  • 205.
    VSL sodba II Cp 3781/2009
    20.1.2010
    IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0059199
    OZ člen 239, 239/1. ZIZ člen 167, 170. ZZK-1 člen 5, 10. SPZ člen 49.
    odškodninska odgovornost odvetnika – vzročna zveza – nedopustnost izvršbe – ugovor tretjega – zaznamba sklepa o izvršbi – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – opustitev vpisa v zemljiško knjigo
    Tožnica, ki je ob zaznambi izvršbe in vknjižbi zastavne pravice razpolagala s pogodbo, ki vsebuje zavezovalni in razpolagalni pravni posel, ni bila pa vknjižena kot lastnica stanovanja, s pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe, s katero je poseženo na to stanovanje, ne bi uspela; zato ni upravičena do odškodnine zaradi ravnanja odvetnika, ki tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe ni vložil.
  • 206.
    VSL sodba II Cp 3850/2009
    20.1.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0058293
    ZPP člen 2, 7, 180, 285, 339. OZ člen 788.
    pravna podlaga zahtevka – pravna kvalifikacija – prekoračitev trditvene podlage – kupna pogodba – komisijska pogodba – sodba presenečenja
    Pravna kvalifikacija tožbenega zahtevka je naloga sodišča. Sodišče sme zavrniti zahtevek šele, če ugotovi, da ni utemeljen po nobeni od pravnih norm, in ne že, če ugotovi, da ni utemeljen z vidika pravnih norm, na katere se sklicujejo stranke. Sklicevanje tožeče stranke na kupno pogodbo (v razmerju do tožene stranke) zato ne more biti ovira, da sodišče ni glede presoje konkretno zatrjevanih in ugotovljenih dejstev uporabilo druge pravne podlage.
  • 207.
    VSL sklep R 11/2010
    20.1.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060513
    ZPP člen 57, 57/1. OZ člen 190.
    pristojnost sodišča – plačilo najemnine – plačilo uporabnine - stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – navedbe v tožbi
    Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.

    Izključna krajevna pristojnost po legi nepremičnine je v 1. odst. 57. čl. ZPP predpisana le za tiste spore, ki izvirajo iz obstoječega najemnega razmerja oziroma so v tesni zvezi z najemnim razmerjem. Ker pa je po navedbah tožeče stranke med pravdnima strankama najemno razmerje že prenehalo, gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve.
  • 208.
    VSL sodba in sklep II Cp 3948/2009
    20.1.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0058321
    ZPP člen 154, 163, 163/4, 163/6. OZ člen 154, 179, 964/1, 965/1. ZVCP člen 25.
    odločitev o stroških postopka v sodbi - pravica do povračila stroškov - odločitev o glavni stvari - odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Prvo sodišče bi moralo o pravdnih stroških odločiti v sodbi in ne s posebnim sklepom. O zahtevi za povrnitev stroškov namreč sodišče odloči v sodbi ali meritornem sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (4. odstavek 163. člena ZPP). S posebnim sklepom o stroških lahko odloči le med postopkom, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari (6. odstavek 163. člena ZPP).
  • 209.
    VSL sklep II Kp 1342/2009
    19.1.2010
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0023165
    ZKP člen 276, 276/2.
    ugovor zoper obtožbo – vrnitev obtožnice tožilcu
    Določbe 2. odstavka 276. člena ZKP ni moč razlagati na način, da je smiselnost oz. potrebnost naloženega postopanja okrožnemu državnemu tožilcu v zvezi z obtožbo, dopustno prepustiti odločitvi okrožnega državnega tožilstva. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da senat v primeru, če ob ugovoru spozna, da so napake ali pomanjkljivosti v obtožnici ali v samem postopku, ali da je potrebna boljša razjasnitev stanja stvari, da bi se mogla preizkusiti utemeljenost obtožnice, vrne obtožnico, da se opažene pomanjkljivosti odpravijo ali da se preiskava dopolni oz. opravi.

    Ker je bil glede na odločitev prvostopenjskega sodišča z dne 17.3.2009 državni tožilec dolžan zahtevati dopolnitev preiskave, ne glede na to, če se je sam s tako odločitvijo strinjal ali ne, in ker tega ni storil niti v določenem roku niti kasneje, je odločitev o zavrženju obtožbe zoper obdolženca povsem pravilna, na take posledice pa je bilo tožilstvo po sklepu z dne 17.3.2009 tudi izrecno opozorjeno.
  • 210.
    VSM sodba I Cp 1490/2009
    19.1.2010
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM0022113
    OZ člen 133, 133/2, 179.
    prekomeren hrup - odmera odškodnine
    Sodišče prve stopnje je vse navedeno ustrezno ugotovilo in obrazložilo, zato sodišče druge stopnje povzema pravilne dejanske razloge o obsegu nepremoženjske škode vsakega od tožnikov, pri tem pa ocenjuje, da pravilna uporaba materialnega prava iz člena 179 OZ, kar zajema tudi splošna načela odškodninskega prava in primerljivo sodno prakso, narekuje zvišanje prisojene odškodnine vsakemu od tožnikov.
  • 211.
    VSM sodba II Kp 690/2009
    19.1.2010
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0020963
    KZ člen 145, 145/1. ZKP člen 32, 32/7, 371, 371/2. URS člen 29, 29-3.
    kaznivo dejanje ogrožanja varnosti – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - fakultativnost združitve postopka
    Smisel združitve in izločitve postopka ni v iskanju čimboljšega obdolženčevega položaja, temveč v lažji, hitrejši, skratka bolj učinkoviti izvedbi kazenskega postopka.
  • 212.
    VSM sodba in sklep I Cp 2306/2006
    19.1.2010
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0020950
    ZLNDL člen 3. ZSKZ člen 14. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
    ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za prehod lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini na državo oziroma občino v skladu z določili ZSKZ - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - nepravilno postavljen zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne ugotovitvene sodbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka
    14. člen ZSKZ določa, da postanejo kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92) oziroma po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92), ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, z dnem uveljavitve tega zakona (zakon je stopil v veljavo dne 11.03.1993) last Republike Slovenije oziroma občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na sklad oziroma na občino. Glede na citirano določilo ZSKZ je pogoj za prehod lastninske pravice na tej podlagi na Republiko Slovenijo (oz. občine) ugotovitev, da je bila nepremičnina v času uveljavitve tega zakona opredeljena kot kmetijsko zemljišče ter da je bila v družbeni lastnini.
  • 213.
    VSK sodba Cp 750/2009
    19.1.2010
    STVARNO PRAVO
    VSK0004369
    ZGJS člen 68, 68/2, 76, 76/1, 76/2, 76/4. ZZD člen 231. ZKD člen 5.
    pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - izgradnja parkirne hiše - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - lastninjenje družbene lastnine - objekt skupne rabe
    Pravica uporabe je bila glede na svojo naravo in tudi način prenosa drugačna od klasične lastninske pravice. Bistveno je bilo, katera družbena oseba je ta sredstva uporabljala, z njimi opravljala družbeno funkcijo, da ob odsotnosti posesti in dejanske uporabe s strani toženke po letu 1983 le ta pravice uporabe ni več imela in je bil vpis lastninske pravice po določbah ZLNDL v njeno korist nezakonit.
  • 214.
    VSL sklep II Kp 1369/2009
    19.1.2010
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0023168
    KZ člen 169, 170, 171, 172. ¸ ZKP člen 434, 434/1.
    obvezne sestavine zasebne tožbe – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime
    Čeprav iz dopolnjene zasebne tožbe ne izhajajo konkretni opisi posamičnih kaznivih dejanj v jasnem in preglednem izreku, tudi tako in dosedaj podan opis kaznivih dejanj, zadošča še sprejemljivim kriterijem za oceno sklepčnosti zasebne tožbe, pri čemer sodišče na pravno opredelitev niti ni vezano. Razen tega pa je, glede na izveden dokazni postopek in v primeru ugotovitve, da ne gre za posamično kaznivo dejanje prav določene pravne opredelitve, dolžno presoditi, če gre za izpolnjene elemente dejanskega stanja kakšnega drugega dejanja iz navedenega sklopa kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.

    Ker določba 169. člena KZ glede kaznivega dejanja razžalitve zasebnemu tožilcu ne nalaga opredelitve negativne vrednostne sodbe že v opisu dejanja, pač pa se o tej, glede na zapis v opisu tega kaznivega dejanja, sklepa, in ker tudi določbe 170. do 172. člena KZ ne narekujejo, da je že v opisih teh kaznivih dejanj opredeljeno, kdo in kdaj je za obdolženčeve izjave, ki naj bi posegale v čast in dobro ime zasebnega tožilca, izvedel, je potrebno pritožniku pritrditi, da je zasebno tožbo popravil oziroma dopolnil na način, da je ta sposobna za obravnavo.
  • 215.
    VSL sklep Kp 1410/2009
    19.1.2010
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL0023166
    KZ člen 310. KZ-1 člen 307.
    nedovoljena proizvodnja in promet orožja in eksploziva - hramba orožja, katerega promet posameznikom ni dovoljen
    Osumljenemu je naslovljen očitek hrambe velike količine strelnega orožja, katerega promet posameznikom ni dovoljen (ne pa le omejen), saj se nanaša na orožje, ki je razvrščeno v 3. točko kategorije A 1. odstavka 3. člena ZOro v zvezi s 1. točko 2. odstavka istega člena (orožje, prikrito v druge predmete), zato se prvostopenjsko sodišče nepravilno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-88/07 z dne 8.1.2009, iz katere izhaja, da je bil 1. odstavek 310. člena KZ v delu, ki se nanaša na izvršitev kaznivega dejanja storjenega s "protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen", v neskladju z ustavo, ker se navedena odločba ne nanaša na tisto kategorijo orožja, kot je očitano osumljencu.
  • 216.
    VSK sklep Cp 1034/2009
    19.1.2010
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSK0004598
    ZNP člen 9, 10, 118.
    delitev solastnine - uveljavljanje večjega solastniškega deleža - prekinitev postopka - napotitev na pravdo
    Edine navedbe v zvezi z zatrjevanim večjim solastninskim deležem na nepremičnini so, da mu ta gre, ker je plačal za stanovanje večji del kupnine. Nasprotni udeleženec ni navedel niti koliko naj bi njegov večji delež znašal, po drugi strani pa trditev, da je plačal v primerjavi z ostalima udeležencema postopka večji delež kupnine, sama po sebi ne more pripeljati do višjega solastninskega deleža, kot je bil določen v pogodbi. Sodišče zato na podlagi dosedanjih navedb udeležencev ni imelo podlage za prekinitev postopka.
  • 217.
    VSL sodba II Kp 979/2009
    19.1.2010
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0023170
    ZKP člen 354, 354/1, 354/2, 371, 371/1, 371/1-9.
    prekoračitev obtožbe – sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča – identiteta med obtožbo in sodbo - kaznivo dejanje kršitve pravic iz socialnega zavarovanja
    Opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja in vnesene spremembe s strani prvostopenjskega sodišča predstavljajo očitek drugačnega izvršitvenega ravnanja obdolženca in s tem drugačne oblike udeležbe pri izvršitvi kaznivega dejanja, ki mu s strani tožilstva nikoli ni bilo očitano. Zato taka sprememba opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, z navedbo druge izvršitvene oblike, predstavlja spremembo opisa, ki je v obdolženčevo škodo in ki presega okvir obtožbe, zato ni več podana identiteta med obtožbo in sodbo.
  • 218.
    VSK sodba Cp 1191/2009
    19.1.2010
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0004574
    OZ člen 179.
    odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - dolgotrajno zdravljenje poškodb
    Sporna je uporaba materialnega prava, pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, za strah in za duševne bolečine zaradi skaženosti. Zdravljenje poškodb, ki jih je utrpel tožnik v nezgodi (povozil ga je viličar) je bilo dolgotrajno, povezano s številnimi nevšečnostmi, ki so tudi vplivale na odmero (višje) odškodnine.
  • 219.
    VSM sklep II Kp 703/2009
    19.1.2010
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0020964
    KZ-1 člen 158, 158/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
    kaznivo dejanje razžalitve – graja dokazne ocene – prag za razžaljenost – subjektivni občutek razžaljenosti
    Nizka športna kultura, ne oziraje se na njene protagoniste in oškodovančeva privolitev nista zakonsko priznana razloga, ki bi pri kaznivem dejanju razžalitve po 158. členu KZ izključevala protipravnost obdolženčevega ravnanja.
  • 220.
    VDSS sodba Pdp 1116/2009
    19.1.2010
    DELOVNO PRAVO
    VDS0004976
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
    Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita, ker tožnici ni mogoče očitati kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ker naj bi na potnih nalogih neupravičeno prikazovala poti na delo in z dela, čeprav je te poti že dobila povrnjene v okviru povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela. Soglasje direktorja, da na tak način „kompenzira“ izpadlo simulacijo, izključuje protipravnost njenega ravnanja oziroma izključuje kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 23
  • >
  • >>