Tožbeni zahtevek se glasi na ugotovitev, da je izvršba na avto tožnika, dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. I 359/2006, nedopustna. Z ustavitvijo (izvršilnega) postopka so razveljavljena opravljena izvršitvena dejanja. Tožnikov pravovarstveni interes je zato odpadel.
OZ člen 168, 168/2, 179, 182, 270, 270/1, 285, 285/2.
pravična denarna odškodnina – odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – opeklina – valorizacija odškodninske obveznosti – vštevanje zavarovalnine v znesek odškodnine
Presoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Zmotno je mnenje pritožnika, da za valorizacijo plačanih zneskov odškodnin za nepremoženjsko škodo v OZ ni pravne podlage. Ker sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, ta določba predstavlja pravno podlago za valorizacijo odškodninske obveznosti. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo o tem, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je na podlagi ugotovitve, da je zavarovalno premijo za kolektivno nezgodno zavarovanje plačeval tožnikov delodajalec, izplačano zavarovalnino vštelo v znesek odškodnine.
Izdaja vmesne sodbe je izjemoma mogoča tudi, kadar gre za pogodbeno obveznost.
Če se zahtevek uveljavlja na pogodbeni podlagi, potem velja, da morajo biti v vmesni sodbi zajete vse prvine pogodbene podlage. V večini primerov bi torej to pomenilo tudi višino denarnega zahtevka, saj ta ustreza obveznosti dolžnikovega izpolnitvenega ravnanja, h kateremu se je zavezal s pogodbeno podlago. V takšnem primeru izdaja vmesne sodbe niti ne bi bila mogoča, marveč je takšna sodba že končna sodba. Drugačni so le primeri, ko pogodba ne določa fiksnega zneska, marveč je ta dogovorjen tako, da je odvisen od drugih (objektiviziranih) okoliščin. Za enak primer pa bi šlo tudi tedaj, ko pride do razkoraka med sklenitveno in izpolnitveno fazo (npr. spremenjene razmere, stvarne napake ipd.).
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – veriženje pogodb
Dejstvo, da sta tožnici zaradi povečanega obsega dela (kar je tožena stranka dokazala) sklenili več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas znotraj zakonskega okvira, ne pomeni, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene nezakonito.
neupravičena obogatitev – obstoj veljavne pravne podlage – prejem koristi brez pravne podlage
Če je tožena stranka res prejemala več toplotne energije od plačane in s pogodbo dogovorjene, za ta presežek ni bilo veljavne pravne podlage, kar pomeni, da je bila neupravičeno obogatena.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059199
OZ člen 239, 239/1. ZIZ člen 167, 170. ZZK-1 člen 5, 10. SPZ člen 49.
odškodninska odgovornost odvetnika – vzročna zveza – nedopustnost izvršbe – ugovor tretjega – zaznamba sklepa o izvršbi – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – opustitev vpisa v zemljiško knjigo
Tožnica, ki je ob zaznambi izvršbe in vknjižbi zastavne pravice razpolagala s pogodbo, ki vsebuje zavezovalni in razpolagalni pravni posel, ni bila pa vknjižena kot lastnica stanovanja, s pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe, s katero je poseženo na to stanovanje, ne bi uspela; zato ni upravičena do odškodnine zaradi ravnanja odvetnika, ki tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe ni vložil.
Dvom sodišča glede dokazljivosti manjkajočih navedb tožeče stranke poleg tega, da je preuranjen, ne izključuje možnosti, da stranka navedbe poda, saj jih v primeru, da jih toženec ne bo prerekal, niti ne bo rabila dokazovati.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058956
ZOZP člen 7, 7/2. ZPP člen 318, 318/3.
obvezno zavarovanje v prometu – kršitev pogodbe – regres zavarovalnice – ugovor nepravilne likvidacije – sklepčnost tožbe
V „regresni tožbi“ - tožbi na podlagi 2. odstavka 7. člena ZOZP zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako, ter da je izplača odškodnino in koliko. Na tožencu, ki zatrjuje neutemeljeno izplačilo, pa je dokazno breme za ugovor previsoko izplačane odškodnine.
vknjižba – dediči - listine, ki so podlaga za vknjižbo – pravnomočna sodna odločba – primerna sodna odločba
Subjektivne meje pravnomočnosti sodbe učinkujejo tudi proti dedičem, ki so univerzalni pravni nasledniki, vendar pa mora biti za vknjižbo izpolnjen nadaljnji (oziroma prvi) pogoj, to je, da je sodba primeren naslov za vknjižbo.
temeljna načela stvarnega prava - zloraba pravice - prepoved zlorabe – pravica do zasebne lastnine – pravica do sodnega varstva – kolizija pravic - nujna pot – nastanek nujne poti – pravnomočnost sodne odločbe
Pogoj, da je sploh mogoče govoriti o zlorabi pravice je, da pride do kolizije dveh „enako močnih“ pravic. Toženec pa pri izvrševanju svoje lastninske pravice ni bil omejen z nikakršno enakovredno tožnikovo pravico.
Toženka je upravičena terjati od tožnika le tolikšen znesek preživnine, ki ga tožnik zmore plačevati brez škode za lastno preživljanje. Toženka je tudi sama dolžna pridobiti določena sredstva za svoje preživljanje. Čeprav nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlena, pa to še ne pomeni, da si toženka ni dolžna poiskati vsaj priložnostnega oziroma občasnega honorarnega dela ter s tem pridobiti dela potrebnih sredstev za preživljanje.
Otrokova preživninska obveznost do staršev je subsidiarna, vendar pa so v primeru, ko zakonec (preživninski upravičenec) od svojega bivšega zakonca (preživninskega zavezanca) ne more iztožiti tolikšne preživnine, ki bi zadoščala za njegovo preživljanje, tudi otroci dolžni prispevati k njegovemu preživljanju, ob obstoju predpisanih pogojev (1. odstavek 124. člena ZZZDR).
Materialnopravno napačno je izhodišče sodišča prve stopnje, ki je pri odločanju o višini preživnine izhajalo tudi iz primerjave z zneskom minimalnega dohodka in zneskom povprečne neto pokojnine v marcu 2009. Za takšno primerjavo ni nobene podlage glede na določbe 82.a člena ZZZDR.
tožba na ničnost vpisa kapitalske družbe – ničnost vpisa osnovnega kapitala – ničnost vpisa osnovnega vložka
Odločitev o vpisu ustanovitve kapitalske družbe, katere ničnost uveljavljajo tožeče stranke s tožbo, je v bistvu sklop odločitev o vpisu različnih podatkov v sodni register. Iz navedenega sledi, da sodišče ne more ločeno obravnavati zahtevke tožnikov na ugotovitev ničnosti osnovnega kapitala (prvi zahtevek) in ničnosti osnovnega vložka (drugi zahtevek) od zahtevka na ugotovitev ničnosti tožene stranke.
ZPP člen 111, 111/1, 280, 280/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pravočasno vabljenje strank na narok – priprava na glavno obravnavo - štetje rokov – možnost obravnavanja pred sodiščem
Stranki mora za pripravo na glavno obravnavo ostati najmanj 15 dni. Rok se šteje po pravilih iz 111. čl. ZPP, kar pomeni, da se dan prejema vabila ne všteva v rok, temveč rok teče od naslednjega dne.
URS člen 23, 26. EKČP člen 6, 13. OZ člen 179. ZVPSBNO člen 28.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v nerazumnem roku - pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - uporaba ZVPSBNO - uporaba EKČP
Pri presoji odškodninske odgovornosti za tožnikovo škodo je treba upoštevati, da je škoda nastala pred 1. 1. 2007, zato se v tem primeru ne uporablja ZVPSBNO, ampak splošna pravila odškodninskega prava. Tako OZ v 179. členu, kot prejšnji ZOR v 200. členu, taksativno naštevata oblike nepremoženjske škode, za katere oškodovancu pripada denarna odškodnina.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka se je na kršitev načela dispozitivnosti sklicevala šele v pritožbi, čeprav bi kršitev lahko uveljavljala do konca glavne obravnave, pri tem pa ni izkazala, da kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, zato pritožbeno sodišče kršitve ne more upoštevati.
ZPP člen 154, 163, 163/4, 163/6. OZ člen 154, 179, 964/1, 965/1. ZVCP člen 25.
odločitev o stroških postopka v sodbi - pravica do povračila stroškov - odločitev o glavni stvari - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Prvo sodišče bi moralo o pravdnih stroških odločiti v sodbi in ne s posebnim sklepom. O zahtevi za povrnitev stroškov namreč sodišče odloči v sodbi ali meritornem sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (4. odstavek 163. člena ZPP). S posebnim sklepom o stroških lahko odloči le med postopkom, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari (6. odstavek 163. člena ZPP).