STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058981
SPZ člen 49.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pravnoposlovna pridobitev – zavezovalni pravi posel – načelo kavzalnosti – razpolagalni pravi posel - izstavitev zemljiškoknjižne listine – originarna pridobitev lastninske pravice
Za zahtevo, da mora toženec tožniku izstaviti zemljiškoknjižno listino oziroma, dovolilo za vpis lastninske pravice, mora obstajati podlaga - zavezovalni posel. V našem pravu je namreč uveljavljen kavzalni sistem, ki za veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini zahteva veljaven zavezovalni pravni posel, ki pomeni pravno podlago za tak prenos.
dokazna ocena - prosta presoja dokazov – dokazna sredstva
Čeprav je stranka dokaz (izpisek prometa na svojem računu) predložila v podkrepitev točno določenega dejstva (da je denar za posojilo pravnemu predniku tožencev imela, saj so se slednji branili tudi z ugovorom, da ni bilo tako), ni mogoče pričakovati, da bi sodišče ob vpogledu v predloženo listino namenoma prezrlo podatke, ki so v odločilnem nasprotju s siceršnjo izpovedbo tožnice v njenem bistvenem delu.
prošnja za preložitev naroka – opravičljiv razlog – bolezen stranke – dokazovanje opravičljivega razloga – dokazovanje z izvedencem – zdravniško opravičilo – popravni sklep – označba sklepa o izvršbi
2. odstavek 115. čl. ZPP poleg opravičila kot pogoj za preložitev zahteva tudi izkazanost opravičljivega razloga. Ta razlog mora stranka izkazati z zdravniškim opravičilom, ki ga sodišče pri zdravniku lahko preveri. Ugotavljanje strankine sposobnosti udeležiti se naroka z izvedencem ne pride v poštev, ker za dokazovanje tega dejstva zakon predvideva bistveno bolj ekonomično sredstvo dokazovanja.
Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.
Izključna krajevna pristojnost po legi nepremičnine je v 1. odst. 57. čl. ZPP predpisana le za tiste spore, ki izvirajo iz obstoječega najemnega razmerja oziroma so v tesni zvezi z najemnim razmerjem. Ker pa je po navedbah tožeče stranke med pravdnima strankama najemno razmerje že prenehalo, gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – dedovanje zaščitenih kmetij - dedovanje na podlagi splošnih predpisov o dedovanju
Kmetijsko gospodarstvo na naslovu X tudi s pozneje najdenim premoženjem ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo. Glede pozneje najdenega premoženja zato nastopi dedovanje na podlagi splošnih predpisov o dedovanju.
vknjižba – dediči - listine, ki so podlaga za vknjižbo – pravnomočna sodna odločba – primerna sodna odločba
Subjektivne meje pravnomočnosti sodbe učinkujejo tudi proti dedičem, ki so univerzalni pravni nasledniki, vendar pa mora biti za vknjižbo izpolnjen nadaljnji (oziroma prvi) pogoj, to je, da je sodba primeren naslov za vknjižbo.
temeljna načela stvarnega prava - zloraba pravice - prepoved zlorabe – pravica do zasebne lastnine – pravica do sodnega varstva – kolizija pravic - nujna pot – nastanek nujne poti – pravnomočnost sodne odločbe
Pogoj, da je sploh mogoče govoriti o zlorabi pravice je, da pride do kolizije dveh „enako močnih“ pravic. Toženec pa pri izvrševanju svoje lastninske pravice ni bil omejen z nikakršno enakovredno tožnikovo pravico.
tožba na ničnost vpisa kapitalske družbe – ničnost vpisa osnovnega kapitala – ničnost vpisa osnovnega vložka
Odločitev o vpisu ustanovitve kapitalske družbe, katere ničnost uveljavljajo tožeče stranke s tožbo, je v bistvu sklop odločitev o vpisu različnih podatkov v sodni register. Iz navedenega sledi, da sodišče ne more ločeno obravnavati zahtevke tožnikov na ugotovitev ničnosti osnovnega kapitala (prvi zahtevek) in ničnosti osnovnega vložka (drugi zahtevek) od zahtevka na ugotovitev ničnosti tožene stranke.
ZPP člen 111, 111/1, 280, 280/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pravočasno vabljenje strank na narok – priprava na glavno obravnavo - štetje rokov – možnost obravnavanja pred sodiščem
Stranki mora za pripravo na glavno obravnavo ostati najmanj 15 dni. Rok se šteje po pravilih iz 111. čl. ZPP, kar pomeni, da se dan prejema vabila ne všteva v rok, temveč rok teče od naslednjega dne.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – veriženje pogodb
Dejstvo, da sta tožnici zaradi povečanega obsega dela (kar je tožena stranka dokazala) sklenili več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas znotraj zakonskega okvira, ne pomeni, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene nezakonito.
Jasnih določb ni treba razlagati (In claris non fit interpretatio). Zato je brezpredmetna ocena prvostopenjskega sodišča, da bi ponudbo na tak način, kot jo je razlagalo, razumel „vsak povprečen človek“.
Če je v ponudbi po ZKZ navedena parcelna številka zemljišča in obseg v m2, je jasno, da se prodaja le ta del zemljišča, še zlasti, če je preostali del iste parcele stavbno zemljišče.
ZZK-1, člen 40, 40/6, 46, 125, 132, 132-1, 132-2, 151, 154, 154/2, 158, 158/2, 158/2-1, 159, 159/2. URS člen 25.
odločanje po uradni dolžnosti – pravica do pravnega sredstva – sklep o zavrnitvi vpisa – vročanje – nedovoljen ugovor
Sklep o odločitvi, da se vpis, o katerem se odloča po uradni dolžnosti ne opravi, se vroča le organu, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Osebi, v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti (v predmetni zadevi dedič), se tak sklep ne vroča in zato nima pravice do ugovora.
Z odvzemom pravice do ugovora se dediču ne jemlje ustavno zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije), saj lahko učinkovito brani in varuje svoje interese na drug način. Upoštevaje določbo 125. člena ZZK-1 lahko namreč zemljiškoknjižno sodišče, v primerih, ko sicer odloča po uradni dolžnosti, odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059199
OZ člen 239, 239/1. ZIZ člen 167, 170. ZZK-1 člen 5, 10. SPZ člen 49.
odškodninska odgovornost odvetnika – vzročna zveza – nedopustnost izvršbe – ugovor tretjega – zaznamba sklepa o izvršbi – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – opustitev vpisa v zemljiško knjigo
Tožnica, ki je ob zaznambi izvršbe in vknjižbi zastavne pravice razpolagala s pogodbo, ki vsebuje zavezovalni in razpolagalni pravni posel, ni bila pa vknjižena kot lastnica stanovanja, s pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe, s katero je poseženo na to stanovanje, ne bi uspela; zato ni upravičena do odškodnine zaradi ravnanja odvetnika, ki tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe ni vložil.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – načelo vrstnega reda
Pravilnosti izdane začasne odredbe in zatrjevanih napak v pravdni zadevi P 14/2003 ter izvršilnem postopku pod In 07/23, s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni dopustno presojati. Zemljiškoknjižni postopek je formalen postopek, saj v njem sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.
Posledica načela vrstnega reda kot procesnega pravila je, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v postopku, ki je bil začet prej.
Iz podatkov spisa izhaja, da je bil izvajalec del, ki je pretrgal kable, K. K., naročitelj del pa dejansko Občina X, ki je toženo stranko izbrala za dela na objektu OŠ Y. Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da je samo delo zaupala samostojnemu podjetniku K. K., ki ga je obvestila o tem, kje naj bi se kabel nahajal.
Z zahtevama za fakturo je tožena stranka v pravdnem postopku dokazovala višino škode. Zahtevi za fakturo sta torej pomenili enega od dokaznih sredstev v pravdnem postopku. ZPP ne določa, da bi bilo mogoče višino škode dokazovati le z verodostojno listino v smislu 2. odstavka 23. člena ZIZ, temveč je le-to mogoče dokazovati s kakršnimkoli dokaznim sredstvom, tudi z listino, ki jo je tožeča stranka predložila v konkretni zadevi.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka se je na kršitev načela dispozitivnosti sklicevala šele v pritožbi, čeprav bi kršitev lahko uveljavljala do konca glavne obravnave, pri tem pa ni izkazala, da kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, zato pritožbeno sodišče kršitve ne more upoštevati.