ZPP člen 32, 32/1, 41, 108/5, 108/7, 142/4, 270/3, 324/6, 331/1, 339/2-8. ZD člen 146, 146/4.
vrednost spornega predmeta – več tožnikov - več zahtevkov – navadni sosporniki – navadno sosporništvo – enotno sosporništvo – nujno sosporništvo – vsebina spora - vrsta zahtevka - delitev zapuščine
Vrednost spornega predmeta se v tej pravdi ravna po zahtevku vsakega posameznega tožnika in ne po seštevku njihovih zahtevkov. Ti se resda opirajo na isto dejansko in pravno podlago, vendar so med seboj neodvisni. Čeprav so tožniki sodediči, imajo v tem postopku položaj navadnih sospornikov, ne pa enotnih ali celo nujnih sospornikov.
Dejstvo, da so tožniki svoj tožbeni zahtevek utemeljili z višino dednih deležev, kot jim pripadajo po sklepu o dedovanju, še ne pomeni, da gre za zahtevek na dednopravni podlagi. Upoštevati je treba tudi vsebino spora.
ZPP člen 108, 108/2, 168, 168/1. ZST člen 13, 13/3. ZST-1 člen 39.
oprostitev plačila sodnih taks – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST – dokazila za oprostitev sodnih taks – formalni pogoj za popolnost vloge – zavrženje nepopolne vloge, ki jo vloži odvetnik - vloga, vložena po odvetniku – nepopolna vloga – popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker je bila tožba v tej pravdni zadevi vložena 21.3.2007, ko je še veljal prejšnji ZST, se sporna taksna obveznost za pritožbo, čeprav je nastala v času novega zakona, presoja po starem zakonu. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev napačno oprlo na ZST-1, vendar ta kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Tudi po 3. odstavku 13. člena ZST je namreč stranka predlogu za oprostitev morala priložiti predpisana dokazila (potrdilo o premoženjskem stanju, zadnjo dohodninsko odločbo in potrdilo o dohodkih, zase in za svoje družinske člane). Naštetim listinam daje zakon značaj obveznih prilog, ki so podlaga za odločanje o predlagani taksni oprostitvi. Gre za dokazila, ki so formalni pogoj za popolnost tovrstne vloge. Ker jih tožnik svojemu predlogu ni priložil, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je predlog nepopoln in ga, upoštevaje 2. odstavek 108. člena ZPP, zavrglo.
Ob tem, ko sta pravdni stranki ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, iz katere izvira vtoževana obveznost, izrecno predvideli, da bo tožena stranka preostali del obveznosti sukcesivno poravnavala s kompenzacijo obveznosti tožeče stranke iz storitev, ki jih bo opravila tožena stranka, je imela podpisana izjava o delni kompenzaciji obveznosti tožene stranke do tožeče stranke enak učinek, kot da bi tožena stranka to obveznost delno plačala. To pa posledično pomeni, da je tožena stranka z vsako sukcesivno izjavo o medsebojni kompenzaciji, ki je zmanjševala njeno obveznost do tožeče stranke, na konkludenten način priznavala obstoj preostalega dela dolga do tožeče stranke.
dokaz z izvedencem – predujem za izvedbo dokaza – stranka, ki predlaga izvedbo dokaza
Ponovljeno dokazovanje z izvedencem ne bi bilo potrebno, če bi sodišče prve stopnje izvedencu že prvič zastavilo vsa potrebna vprašanja o spornih dejstvih, ki so terjala dokazovanje z izvedencem. Kljub očitno nesmotrnemu ravnanju sodišča prve stopnje pa se tožnica ne more izogniti odrejenemu plačilu za opravljeno izvedensko delo.
Trditvena podlaga mora sodišču dopuščati presojo morebitne ničnosti pogodbenega določila. Sodišče namreč pazi na ničnost po uradni dolžnosti šele, če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
ZPIZ-1 člen 60, 65. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni točka 44.
poklicna bolezen - invalidnost - vzrok invalidnosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za priznanje poklicne bolezni kot vzroka invalidnosti, saj je zavarovanec delal na delovnem mestu, na katerem je bil izpostavljen škodljivim agensom in gre pri njem za poklicno kožno bolezen, ki so jo povzročili znanstveno dokazani alergeni, strupene in dražilne snovi, kot sta cink in kositer, ki je kot poklicna bolezen opredeljena v Pravilniku o seznamu poklicnih bolezni. Izpostavljenost obremenitvam se ugotavlja z delovno anamnezo in oceno tveganja, obremenitev in škodljivosti, ki naj bi bolezen povzročile.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva člen 87, 87/3.
plača – osnova za obračun plače – stalna pripravljenost
Osnovo za obračun plače za čas obvezne prisotnosti ali stalne pripravljenosti, ko zaposleni dejansko ne dela, predstavlja urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, na katero se stanje pripravljenosti nanaša, in ne urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa - pravočasno plačilo - domneva umika ugovora
Če je taksni zavezanec ravnal točno po navodilih sodišča in je sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi plačal na banki v danem roku osmih dni od prejema plačilnega naloga, niso izpolnjeni pogoji za nastop pravne posledice – domneve umika ugovora, saj je sodišče prve stopnje napačno štelo, da bi moral znesek plačane takse prispeti na sodišče v osmih dneh.
: ZZZPB člen 4 b, 4 b/2, 70, 70/1, 70/1-4, 70/1-11. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 3.
evidenca brezposelnih oseb – izbris iz evidence brezposelnih oseb – odklonitev zaposlitve
Ker tožnica, razen zaslišanja strank, ni predlagala nobenega drugega dokaza v potrditev navedb, da ponujene zaposlitve čiščenja prostorov s skrajšanim delovnim časom ni odklonila, in ker iz zbranih listin ne izhaja, da je za delo pri čiščenju prostorov popolnoma nezmožna, zlasti glede na zmožnost opravljanja dela s skrajšanim delovnim časom, je zahtevek za odpravo dokončne odločbe o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb neutemeljen.
stroški postopka - krivdni razlog za nastanek stroškov – umik tožbe – priznanje terjatve
Zamuda z umikom tožbe po priznanju terjatve v stečajnem postopku s strani stečajnega upravitelja tožene stranke se šteje za krivdno ravnanje tožeče stranke.
Dejstvo, da je bila tožnica poklicana v pisarno nadrejenih delavcev, v kateri so ji v razgovori predočili, da bodo v zvezi z nedopustnim vnovčenjem bonusov poklicali policijo in "sprožili ustrezne postopke", ne predstavlja nedopustne grožnje, zaradi katere bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica podala, nedopustna.
URS člen 155, 158. ZPIZ člen 123, 133, 133/1, 187, 190, 190/2. ZUP člen 113, 113/1, 116, 116/1.
nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu – ustavitev izplačila – povrnitev stroškov predsodnega postopka
Ustavitev izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu v primeru, ko odločitev ni bila sprejeta v postopku z izrednim pravnim sredstvom, v skladu z ustavnimi določbami o prepovedi povratne veljave lahko učinkuje le za naprej, to je od dneva izdaje odločbe dalje.
Stranka mora povrnitev stroškov predsodnega postopka zahtevati do izdaje odločbe, sicer pravico izgubi.
izvršba na podlagi verodostojne listine - odlog plačila - dokazanost trditev
Ker se s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžniku naloži plačilo zneska, navedenega v verodostojni listini (3. odst. 44. čl. ZIZ), bi dolžnikove trditve v ugovoru o tem, da je z upnikom dosegel odlog plačila svojega dolga, sicer lahko predstavljale pravno relevantno dejstvo iz 2. odst. 61. čl. ZIZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zdravstvena zmožnost – sodna presoja
Sodišče v individualnem delovnem sporu ni vezano na negativno ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni v smislu pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč lahko za potrebe odločitve v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je podana delavcu zaradi njegove odsotnosti z dela, samo ugotavlja okoliščine o upravičenosti odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti za delo.
Absolutno bistveno kršitev določb postopka pomeni ravnanje sodišča, ko izda zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank v nasprotju z določbami ZPP, ne pa v primeru, kadar zamudne sodbe ne izda.
Predlogu za izvršbo je tožeča stranka res priložila izpis iz knjigovodske evidence, vendar že navedenega ni podala tudi v trditveni podlagi. Z dokazi se trditvena podlaga in zatrjevana dejstva le dokazujejo, ne more pa vsebina dokazov trditvenega bremena stranke nadomestiti.
Toženec je pri izračunu delne invalidske pokojnine upošteval podatke, kakršni so razvidi iz matične evidence. Gre za podatke iz javne listine, za katere se domneva, da so resnični. Ta domneva je izpodbojna, vendar tožnik s tem v zvezi ni predložil nobenih dokazov. Zgolj na podlagi neobrazloženih navedb pa ni mogoče zaključiti, da je izračun delne invalidske pokojnine nepravilen oziroma nezakonit.
invalidnost – invalidska komisija – izvedensko mnenje
Za zaključek, da pri tožniku ni prišlo ne do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ne do nastanka nove invalidnosti, je imelo sodišče prve stopnje vso podlago v izvedenih dokazih, in sicer v razpoložljivi medicinski dokumentaciji in v izvedenskih mnenjih invalidskih komisij, saj sta ti mnenji med seboj povsem skladi, skladi pa sta tudi z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo. Ker tožnik konkretnih dokazov oziroma medicinske dokumentacije, ki ne bi bila upoštevana ali bi bila napačno upoštevana, ne navaja, in ker bi edino takšni konkretni razlogi, če bi bili utemeljeni, lahko bili podlaga za dodatno razčiščevanje dejanskega stanja, sodišče utemeljeno ni izvedlo dokaza s sodnim izvedencem ali z dopolnilnim mnenjem invalidske komisije.