ZPP člen 108, 108/2, 168, 168/1. ZST člen 13, 13/3. ZST-1 člen 39.
oprostitev plačila sodnih taks – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST – dokazila za oprostitev sodnih taks – formalni pogoj za popolnost vloge – zavrženje nepopolne vloge, ki jo vloži odvetnik - vloga, vložena po odvetniku – nepopolna vloga – popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker je bila tožba v tej pravdni zadevi vložena 21.3.2007, ko je še veljal prejšnji ZST, se sporna taksna obveznost za pritožbo, čeprav je nastala v času novega zakona, presoja po starem zakonu. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev napačno oprlo na ZST-1, vendar ta kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Tudi po 3. odstavku 13. člena ZST je namreč stranka predlogu za oprostitev morala priložiti predpisana dokazila (potrdilo o premoženjskem stanju, zadnjo dohodninsko odločbo in potrdilo o dohodkih, zase in za svoje družinske člane). Naštetim listinam daje zakon značaj obveznih prilog, ki so podlaga za odločanje o predlagani taksni oprostitvi. Gre za dokazila, ki so formalni pogoj za popolnost tovrstne vloge. Ker jih tožnik svojemu predlogu ni priložil, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je predlog nepopoln in ga, upoštevaje 2. odstavek 108. člena ZPP, zavrglo.
Ob tem, ko sta pravdni stranki ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, iz katere izvira vtoževana obveznost, izrecno predvideli, da bo tožena stranka preostali del obveznosti sukcesivno poravnavala s kompenzacijo obveznosti tožeče stranke iz storitev, ki jih bo opravila tožena stranka, je imela podpisana izjava o delni kompenzaciji obveznosti tožene stranke do tožeče stranke enak učinek, kot da bi tožena stranka to obveznost delno plačala. To pa posledično pomeni, da je tožena stranka z vsako sukcesivno izjavo o medsebojni kompenzaciji, ki je zmanjševala njeno obveznost do tožeče stranke, na konkludenten način priznavala obstoj preostalega dela dolga do tožeče stranke.
dokaz z izvedencem – predujem za izvedbo dokaza – stranka, ki predlaga izvedbo dokaza
Ponovljeno dokazovanje z izvedencem ne bi bilo potrebno, če bi sodišče prve stopnje izvedencu že prvič zastavilo vsa potrebna vprašanja o spornih dejstvih, ki so terjala dokazovanje z izvedencem. Kljub očitno nesmotrnemu ravnanju sodišča prve stopnje pa se tožnica ne more izogniti odrejenemu plačilu za opravljeno izvedensko delo.
ZPP člen 32, 32/1, 41, 108/5, 108/7, 142/4, 270/3, 324/6, 331/1, 339/2-8. ZD člen 146, 146/4.
vrednost spornega predmeta – več tožnikov - več zahtevkov – navadni sosporniki – navadno sosporništvo – enotno sosporništvo – nujno sosporništvo – vsebina spora - vrsta zahtevka - delitev zapuščine
Vrednost spornega predmeta se v tej pravdi ravna po zahtevku vsakega posameznega tožnika in ne po seštevku njihovih zahtevkov. Ti se resda opirajo na isto dejansko in pravno podlago, vendar so med seboj neodvisni. Čeprav so tožniki sodediči, imajo v tem postopku položaj navadnih sospornikov, ne pa enotnih ali celo nujnih sospornikov.
Dejstvo, da so tožniki svoj tožbeni zahtevek utemeljili z višino dednih deležev, kot jim pripadajo po sklepu o dedovanju, še ne pomeni, da gre za zahtevek na dednopravni podlagi. Upoštevati je treba tudi vsebino spora.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva člen 87, 87/3.
plača – osnova za obračun plače – stalna pripravljenost
Osnovo za obračun plače za čas obvezne prisotnosti ali stalne pripravljenosti, ko zaposleni dejansko ne dela, predstavlja urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, na katero se stanje pripravljenosti nanaša, in ne urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sprememba delodajalca
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita, le zato ker jo je tožena stranka kot delodajalec prevzemnik podala pred potekom enega leta od spremembe delodajalca, ker ZDR v 73. členu ne določa, da v tem roku delavcu, ki je bil prevzet, ne bi bilo dopustno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
: ZPIZ-1 člen 12, 249, 252, 252/2. ZUP člen 87, 87/1, 97, 97/1. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 274, 274/1.
rok za vložitev tožbe – vročitev upravne odločbe – vročilnica
Če je na povratnici zapisan datum vročitve odločbe ter podpis vročilnice in če tožnica ne predloži nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo drugačno dejansko stanje, je šteti, da je bila priporočena pošiljka v redu vročena. Zaradi prekluzivnega materialnega 30-dnevnega roka za vložitev tožbe je tožba, vložena en dan po izteku roka, prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
ZPIZ-1 člen 60, 65. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni točka 44.
poklicna bolezen - invalidnost - vzrok invalidnosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za priznanje poklicne bolezni kot vzroka invalidnosti, saj je zavarovanec delal na delovnem mestu, na katerem je bil izpostavljen škodljivim agensom in gre pri njem za poklicno kožno bolezen, ki so jo povzročili znanstveno dokazani alergeni, strupene in dražilne snovi, kot sta cink in kositer, ki je kot poklicna bolezen opredeljena v Pravilniku o seznamu poklicnih bolezni. Izpostavljenost obremenitvam se ugotavlja z delovno anamnezo in oceno tveganja, obremenitev in škodljivosti, ki naj bi bolezen povzročile.
izvršba na podlagi verodostojne listine - odlog plačila - dokazanost trditev
Ker se s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžniku naloži plačilo zneska, navedenega v verodostojni listini (3. odst. 44. čl. ZIZ), bi dolžnikove trditve v ugovoru o tem, da je z upnikom dosegel odlog plačila svojega dolga, sicer lahko predstavljale pravno relevantno dejstvo iz 2. odst. 61. čl. ZIZ.
Toženec je pri izračunu delne invalidske pokojnine upošteval podatke, kakršni so razvidi iz matične evidence. Gre za podatke iz javne listine, za katere se domneva, da so resnični. Ta domneva je izpodbojna, vendar tožnik s tem v zvezi ni predložil nobenih dokazov. Zgolj na podlagi neobrazloženih navedb pa ni mogoče zaključiti, da je izračun delne invalidske pokojnine nepravilen oziroma nezakonit.
prenehanje delovnega razmerja – ex lege prenehanje delovnega razmerja – invalidnost I. kategorije
Tožniku je delovno razmerje prenehalo z dnem vročitve pravnomočne odločbe ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije invalidnosti. Tega dne je prenehala veljati pogodba o zaposlitvi ne glede na zatrjevano dejstvo, da je tožnik tega dne še delal pri toženi stranki. Ker mu je pogodba o zaposlitvi prenehala na podlagi samega zakona, njegov tožbeni zahtevek za reintegracijo in za izplačilo pravic iz delovnega razmerja ni utemeljen.
prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - upokojitev - invalidska pokojnina
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi njegove invalidske upokojitve. Rok za uveljavljanje sodnega varstva zaradi takšnega prenehanja delovnega razmerja je začel teči šele, ko je tožnik izvedel za kršitev pravic, to pa je bilo takrat, ko je na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izvedel, da je odločba o upokojitvi ponarejena, tako da ne more predstavljati podlage za izplačilo invalidske pokojnine.
ZDSS-1 člen 63, 63/1, 81. ZPP člen 254. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2.
upravni postopek - invalidnost - dejansko stanje - sodni izvedenec - zdravstveno stanje
Ker se v sodnem postopku delazmožnost ugotavlja na podlagi zdravstvenega stanja, ki se nanaša na čas upravnega postopka, so izvidi osebnega pregleda, opravljenega po zaključku upravnega postopka, lahko le stvar novega postopka pri tožencu
Drug sodni izvedenec se postavi v primeru, če so pomanjkljivosti ter podan dvom v pravilnost pridobljenega izvedenskega mnenja, teh pomanjkljivosti pa se ne da odpraviti z zaslišanjem sodnega izvedenca.
: ZZZPB člen 4 b, 4 b/2, 70, 70/1, 70/1-4, 70/1-11. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 3.
evidenca brezposelnih oseb – izbris iz evidence brezposelnih oseb – odklonitev zaposlitve
Ker tožnica, razen zaslišanja strank, ni predlagala nobenega drugega dokaza v potrditev navedb, da ponujene zaposlitve čiščenja prostorov s skrajšanim delovnim časom ni odklonila, in ker iz zbranih listin ne izhaja, da je za delo pri čiščenju prostorov popolnoma nezmožna, zlasti glede na zmožnost opravljanja dela s skrajšanim delovnim časom, je zahtevek za odpravo dokončne odločbe o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb neutemeljen.
stroški postopka - krivdni razlog za nastanek stroškov – umik tožbe – priznanje terjatve
Zamuda z umikom tožbe po priznanju terjatve v stečajnem postopku s strani stečajnega upravitelja tožene stranke se šteje za krivdno ravnanje tožeče stranke.
OZ člen 190, 198. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354. URS člen 22.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist - verzija – uporaba oglasnega prostora na fasadi stavbe
Prikrajšanje pomeni tudi vrednost uporabnine (najemnine oz. nadomestila za uporabo površine), ki bi jo tožnika prejela, če bi se dogovorila s toženo stranko za površino oglasnega prostora, katero je dejansko uporabila, ali če bi sklenila pogodbo s tretjo osebo za sporno površino, in torej niti ni treba izkazati konkretnega namena oddajanja prostora tretji osebi v najem; zadostuje torej takšna možnost.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zdravstvena zmožnost – sodna presoja
Sodišče v individualnem delovnem sporu ni vezano na negativno ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni v smislu pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč lahko za potrebe odločitve v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je podana delavcu zaradi njegove odsotnosti z dela, samo ugotavlja okoliščine o upravičenosti odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti za delo.
Trditvena podlaga mora sodišču dopuščati presojo morebitne ničnosti pogodbenega določila. Sodišče namreč pazi na ničnost po uradni dolžnosti šele, če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
Dejstvo, da je bila tožnica poklicana v pisarno nadrejenih delavcev, v kateri so ji v razgovori predočili, da bodo v zvezi z nedopustnim vnovčenjem bonusov poklicali policijo in "sprožili ustrezne postopke", ne predstavlja nedopustne grožnje, zaradi katere bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica podala, nedopustna.