ZPP člen 108, 108/2, 168, 168/1. ZST člen 13, 13/3. ZST-1 člen 39.
oprostitev plačila sodnih taks – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST – dokazila za oprostitev sodnih taks – formalni pogoj za popolnost vloge – zavrženje nepopolne vloge, ki jo vloži odvetnik - vloga, vložena po odvetniku – nepopolna vloga – popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker je bila tožba v tej pravdni zadevi vložena 21.3.2007, ko je še veljal prejšnji ZST, se sporna taksna obveznost za pritožbo, čeprav je nastala v času novega zakona, presoja po starem zakonu. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev napačno oprlo na ZST-1, vendar ta kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Tudi po 3. odstavku 13. člena ZST je namreč stranka predlogu za oprostitev morala priložiti predpisana dokazila (potrdilo o premoženjskem stanju, zadnjo dohodninsko odločbo in potrdilo o dohodkih, zase in za svoje družinske člane). Naštetim listinam daje zakon značaj obveznih prilog, ki so podlaga za odločanje o predlagani taksni oprostitvi. Gre za dokazila, ki so formalni pogoj za popolnost tovrstne vloge. Ker jih tožnik svojemu predlogu ni priložil, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je predlog nepopoln in ga, upoštevaje 2. odstavek 108. člena ZPP, zavrglo.
dokaz z izvedencem – predujem za izvedbo dokaza – stranka, ki predlaga izvedbo dokaza
Ponovljeno dokazovanje z izvedencem ne bi bilo potrebno, če bi sodišče prve stopnje izvedencu že prvič zastavilo vsa potrebna vprašanja o spornih dejstvih, ki so terjala dokazovanje z izvedencem. Kljub očitno nesmotrnemu ravnanju sodišča prve stopnje pa se tožnica ne more izogniti odrejenemu plačilu za opravljeno izvedensko delo.
ZPP člen 32, 32/1, 41, 108/5, 108/7, 142/4, 270/3, 324/6, 331/1, 339/2-8. ZD člen 146, 146/4.
vrednost spornega predmeta – več tožnikov - več zahtevkov – navadni sosporniki – navadno sosporništvo – enotno sosporništvo – nujno sosporništvo – vsebina spora - vrsta zahtevka - delitev zapuščine
Vrednost spornega predmeta se v tej pravdi ravna po zahtevku vsakega posameznega tožnika in ne po seštevku njihovih zahtevkov. Ti se resda opirajo na isto dejansko in pravno podlago, vendar so med seboj neodvisni. Čeprav so tožniki sodediči, imajo v tem postopku položaj navadnih sospornikov, ne pa enotnih ali celo nujnih sospornikov.
Dejstvo, da so tožniki svoj tožbeni zahtevek utemeljili z višino dednih deležev, kot jim pripadajo po sklepu o dedovanju, še ne pomeni, da gre za zahtevek na dednopravni podlagi. Upoštevati je treba tudi vsebino spora.
Ob tem, ko sta pravdni stranki ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, iz katere izvira vtoževana obveznost, izrecno predvideli, da bo tožena stranka preostali del obveznosti sukcesivno poravnavala s kompenzacijo obveznosti tožeče stranke iz storitev, ki jih bo opravila tožena stranka, je imela podpisana izjava o delni kompenzaciji obveznosti tožene stranke do tožeče stranke enak učinek, kot da bi tožena stranka to obveznost delno plačala. To pa posledično pomeni, da je tožena stranka z vsako sukcesivno izjavo o medsebojni kompenzaciji, ki je zmanjševala njeno obveznost do tožeče stranke, na konkludenten način priznavala obstoj preostalega dela dolga do tožeče stranke.
OZ člen 190, 198. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354. URS člen 22.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist - verzija – uporaba oglasnega prostora na fasadi stavbe
Prikrajšanje pomeni tudi vrednost uporabnine (najemnine oz. nadomestila za uporabo površine), ki bi jo tožnika prejela, če bi se dogovorila s toženo stranko za površino oglasnega prostora, katero je dejansko uporabila, ali če bi sklenila pogodbo s tretjo osebo za sporno površino, in torej niti ni treba izkazati konkretnega namena oddajanja prostora tretji osebi v najem; zadostuje torej takšna možnost.
prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - upokojitev - invalidska pokojnina
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi njegove invalidske upokojitve. Rok za uveljavljanje sodnega varstva zaradi takšnega prenehanja delovnega razmerja je začel teči šele, ko je tožnik izvedel za kršitev pravic, to pa je bilo takrat, ko je na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izvedel, da je odločba o upokojitvi ponarejena, tako da ne more predstavljati podlage za izplačilo invalidske pokojnine.
: ZPIZ-1 člen 12, 249, 252, 252/2. ZUP člen 87, 87/1, 97, 97/1. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 274, 274/1.
rok za vložitev tožbe – vročitev upravne odločbe – vročilnica
Če je na povratnici zapisan datum vročitve odločbe ter podpis vročilnice in če tožnica ne predloži nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo drugačno dejansko stanje, je šteti, da je bila priporočena pošiljka v redu vročena. Zaradi prekluzivnega materialnega 30-dnevnega roka za vložitev tožbe je tožba, vložena en dan po izteku roka, prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
invalidnost – invalidska komisija – izvedensko mnenje
Za zaključek, da pri tožniku ni prišlo ne do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ne do nastanka nove invalidnosti, je imelo sodišče prve stopnje vso podlago v izvedenih dokazih, in sicer v razpoložljivi medicinski dokumentaciji in v izvedenskih mnenjih invalidskih komisij, saj sta ti mnenji med seboj povsem skladi, skladi pa sta tudi z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo. Ker tožnik konkretnih dokazov oziroma medicinske dokumentacije, ki ne bi bila upoštevana ali bi bila napačno upoštevana, ne navaja, in ker bi edino takšni konkretni razlogi, če bi bili utemeljeni, lahko bili podlaga za dodatno razčiščevanje dejanskega stanja, sodišče utemeljeno ni izvedlo dokaza s sodnim izvedencem ali z dopolnilnim mnenjem invalidske komisije.
ZPIZ-1 člen 60, 65. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni točka 44.
poklicna bolezen - invalidnost - vzrok invalidnosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za priznanje poklicne bolezni kot vzroka invalidnosti, saj je zavarovanec delal na delovnem mestu, na katerem je bil izpostavljen škodljivim agensom in gre pri njem za poklicno kožno bolezen, ki so jo povzročili znanstveno dokazani alergeni, strupene in dražilne snovi, kot sta cink in kositer, ki je kot poklicna bolezen opredeljena v Pravilniku o seznamu poklicnih bolezni. Izpostavljenost obremenitvam se ugotavlja z delovno anamnezo in oceno tveganja, obremenitev in škodljivosti, ki naj bi bolezen povzročile.
obnova postopka – razlog za obnovo – ustavna odločba
Ker ustavna odločba, izdana v drugem individualnem delovnem sporu, ni zakonit razlog za obnovo postopka, se predlog za obnovo postopka, ki je podan iz tega razloga, zavrže.
Trditvena podlaga mora sodišču dopuščati presojo morebitne ničnosti pogodbenega določila. Sodišče namreč pazi na ničnost po uradni dolžnosti šele, če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
Dejstvo, da je bila tožnica poklicana v pisarno nadrejenih delavcev, v kateri so ji v razgovori predočili, da bodo v zvezi z nedopustnim vnovčenjem bonusov poklicali policijo in "sprožili ustrezne postopke", ne predstavlja nedopustne grožnje, zaradi katere bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica podala, nedopustna.
Absolutno bistveno kršitev določb postopka pomeni ravnanje sodišča, ko izda zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank v nasprotju z določbami ZPP, ne pa v primeru, kadar zamudne sodbe ne izda.
Predlogu za izvršbo je tožeča stranka res priložila izpis iz knjigovodske evidence, vendar že navedenega ni podala tudi v trditveni podlagi. Z dokazi se trditvena podlaga in zatrjevana dejstva le dokazujejo, ne more pa vsebina dokazov trditvenega bremena stranke nadomestiti.
stroški postopka - krivdni razlog za nastanek stroškov – umik tožbe – priznanje terjatve
Zamuda z umikom tožbe po priznanju terjatve v stečajnem postopku s strani stečajnega upravitelja tožene stranke se šteje za krivdno ravnanje tožeče stranke.
ZDSS-1 člen 63, 63/1, 81. ZPP člen 254. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2.
upravni postopek - invalidnost - dejansko stanje - sodni izvedenec - zdravstveno stanje
Ker se v sodnem postopku delazmožnost ugotavlja na podlagi zdravstvenega stanja, ki se nanaša na čas upravnega postopka, so izvidi osebnega pregleda, opravljenega po zaključku upravnega postopka, lahko le stvar novega postopka pri tožencu
Drug sodni izvedenec se postavi v primeru, če so pomanjkljivosti ter podan dvom v pravilnost pridobljenega izvedenskega mnenja, teh pomanjkljivosti pa se ne da odpraviti z zaslišanjem sodnega izvedenca.
Toženec je pri izračunu delne invalidske pokojnine upošteval podatke, kakršni so razvidi iz matične evidence. Gre za podatke iz javne listine, za katere se domneva, da so resnični. Ta domneva je izpodbojna, vendar tožnik s tem v zvezi ni predložil nobenih dokazov. Zgolj na podlagi neobrazloženih navedb pa ni mogoče zaključiti, da je izračun delne invalidske pokojnine nepravilen oziroma nezakonit.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa - pravočasno plačilo - domneva umika ugovora
Če je taksni zavezanec ravnal točno po navodilih sodišča in je sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi plačal na banki v danem roku osmih dni od prejema plačilnega naloga, niso izpolnjeni pogoji za nastop pravne posledice – domneve umika ugovora, saj je sodišče prve stopnje napačno štelo, da bi moral znesek plačane takse prispeti na sodišče v osmih dneh.
ZDR člen 75, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 90, 90.a, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu – preklic odpovedi
Po tem, ko je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, tožena stranka tožnici ni zakonito ponovno podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Druga odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita in je sodišče pravilno ugotovilo, da je delovno razmerje tožnice pri toženi stranki trajalo do dne, ko ji je prenehalo na podlagi prve prejete odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sprememba delodajalca
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita, le zato ker jo je tožena stranka kot delodajalec prevzemnik podala pred potekom enega leta od spremembe delodajalca, ker ZDR v 73. členu ne določa, da v tem roku delavcu, ki je bil prevzet, ne bi bilo dopustno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.