CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00084032
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ-UPB1 člen 190.
večvrednost nepremičnine - skupna vlaganja - višina terjatve - višina - skupno premoženje - zakonska zveza - bivša zakonca - vrednost v času odločanja - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje o višini skupne terjatve bivših zakoncev, ki sta med trajanjem zakonske zveze vlagala v nepremičnino v izključni lasti toženca (natančneje, ali je nabavno vrednostna metoda za ugotavljanje večvrednosti nepremičnine po cenah na dan sojenja materialnopravno pravilna).
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da so predlagateljeva vprašanja vse prej kot natančna in konkretna, obravnavani predlog pa nima kratke obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče predlagana vprašanja rešilo nezakonito. Upravno sodišče v izpodbijani sodbi namreč ni ugotovilo pravilnosti vročitve spornega dopisa, kar sicer predpostavljajo 1., 2., 3. 4. in 5. vprašanje, ampak je presodilo, da naj bi predlagatelj dejstva in dokaze v zvezi z ugovorom nepravilne vročitve dopisa navajal oziroma predlagal prepozno. Tega nosilnega razloga izpodbijane sodbe in z njim povezane (ne)pravilne uporabe tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 pa postavljena vprašanja kljub obsežnosti predloga neposredno ne naslavljajo.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - posebna pritožba - nepopolna zahteva - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - zavrnitev pritožbe - izločitev sodnika
Zoper sklep, s katerim višji sodnik zavrže nerazumljivo oziroma nepopolno zahtevo za izločitev, je dovoljena posebna pritožba.
Po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o izločitvah res odloča predsednik sodišča, vendar za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
VS00083906
ZKZ člen 23, 24, 24/1.
kmetijska zemljišča - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - rok za izjavo - predkupni upravičenec - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Kdaj (oziroma do kdaj) mora oseba, ki sprejema ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, podati izjavo iz četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, da pridobi status predkupnega upravičenca iz 23. člena ZKZ?
laična vloga - laični predlog - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je nasprotni udeleženec predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-3. ZUS-1 člen 75, 75/1, 79, 79/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - obseg pritožbene presoje - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
V pritožbi v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen če je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo dejansko stanje.
izločitev sodnika - izločitev predsednika višjega sodišča - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - nezadovoljstvo z odločitvami sodišča v drugih sporih - merila ESČP - zavrnitev pritožbe
Skladno s petim odstavkom 73. člena ZPP imajo stranke pravico do posebne pritožbe zoper sklep, s katerim je zavrnjena njihova zahteva za izločitev višjega sodnika. Izpodbijani sklep predsednika Vrhovnega sodišča je takšen sklep.
Toženec ni substanciral okoliščin, ki bi zbujale dvom v nepristranskost sojenja. Njegov očitek ne seže dlje od pavšalnih navedb o domnevno neustreznem ravnanju izločevanega predsednika Višjega sodišča v Mariboru. Zato ne utemeljijo sklepanja o njegovem neprimernem odnosu do toženca. Odločitev v izpodbijanem sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev je zato pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00084049
URS člen 21, 21/1, 26, 53, 53/3. OZ člen 131, 147, 179. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
pravica do spoštovanja družinskega življenja - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost zavoda - protipravnost ravnanja - kvalificirana protipravnost - povrnitev nepremoženjske škode - škoda zapornika - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je tožnik sodnik sodišča, pred katerim teče postopek je take narave, da bi lahko bilo ogroženo zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja v tej zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije ter zato pomeni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku).
Zgolj okoliščina, da je dedinja v zapuščinskem postopku sodnica, ki opravlja sodniško funkcijo na sodišču, ki spada v isto sodno okrožje, kot sodišče, ki je stvarno in krajevno pristojno za obravnavanje predmetne zapuščinske zadeve, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu navedene zakonske določbe. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru, upoštevajoč naravo postopka, po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče v Novem mestu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - trajanje postopka - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča niti sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo ali zavlačevanje postopka. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo postopke, predvidene z ZVPSBNO.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zapuščinski postopek - predlog stranke - strojepiska - manjše sodišče - bivša žena - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med slednje je uvrstiti tudi takšno personalno povezavo med stranko in sodniki ali sodnim osebjem sodišča, ki krni videz nepristranskosti.
Okrajno sodišče v A. sodi med manjša sodišča v državi. Ob okoliščini, da je bivša žena dediča, ki je trenutno udeležen v dveh zapuščinskih postopkih na tem sodišču, zaposlena na pristojnem sodišču kot vodja strojepisnice, dnevno sodeluje s sodniki in ima pri tem vpogled v spise, je po presoji Vrhovnega sodišča izpolnjen pogoj za prenos pristojnosti zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti.
prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ekonomičnost postopka
Okoliščina bivanja v zavodu na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča na naslovno sodišče nesorazmerno obremenjujoče. Če temu ni tako, Vrhovno sodišče predlog zavrne. Mora iti za kvalitativno prostorsko razdaljo, ki utemeljuje izjemen ukrep prenosa pristojnosti. Če pa je prevoz v vsakem primeru potreben, ne more biti bistveno, ali bo trajal nekaj minut več ali manj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00084052
ZPP člen 318, 318/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 40, 105, 105/2, 105/3, 105/4, 107, 108, 109, 110. SZ-1 člen 5. ZVKSES člen 34. OZ člen 86. ZFPPIPP člen 299, 299/5. ZVPot člen 24, 24/3, 24/3-6, 24/3-14.
etažna lastnina - skupni deli - parkirna mesta - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - nastanek etažne lastnine - akt o oblikovanju etažne lastnine - splošni pogoji - uporaba ZVKSES - ničnost - varstvo potrošnikov - sklepčnost tožbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
delovni stroj kot nevarna stvar - ravnanje tretje osebe - ravnanje (sokrivda) oškodovanca - soprispevek oškodovanca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - višje sodišče - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo predlagatelja z Višjim sodiščem v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče, ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.