temeljna načela - pravica pritožbe v upravnem postopku
O zahtevi stranke, o kateri prvostopni organ ni odločil, ne more odločiti drugostopni organ v pritožbenem postopku, ker je to v nasprotju z načelom o dvostopenjskem odločanju, saj stranka zoper tako odločitev nima pritožbe (11. člen ZUP).
Izpodbojni posli so relativno neveljavni. Njihova veljavnost preneha, če prizadeta stranka zahteva razveljavitev posla. Po večinski sodni praksi in pravni teoriji doseže prizadeta stranka razveljavitev izpodbojnega posla s tožbenim zahtevkom na razveljavitev posla, po stališčih drugih pa doseže to že s samo na sopogodbenika naslovljeno izjavo, da posel razveljavlja (ter se v primeru spora s sodbo zgolj ugotovi, da je posel neveljaven). Po obeh stališčih tako prizadeta stranka doseže razveljavitev izpodbojnega posla, kar ji omogoča tudi uveljavljanje kondikcijskega zahtevka. Glede na to in ker sama toženka ugotavlja v reviziji, da je sodišče druge stopnje s spremenjeno sodbo izreklo manjšo sankcijo kot pa sodišče prve stopnje, revizijsko sodišče zaključuje, da sodišče druge stopnje ni zmotno uporabilo materialno pravo.
Pravilno sta sodišči druge in prve stopnje tudi zaključili, da sporni sporazum ne predstavlja poravnave v smislu pravila 1380 ODZ in da zato tudi ne pride v poštev pravilo 1386 ODZ, po katerem zaradi prikrajšanja nad polovico ni mogoče pobijati pošteno sklenjene poravnave. Namreč v postopkih pred nižjima sodiščema niso bile ugotovljene okolnosti, ki bi utemeljevale zaključek o tem, da sta pravdni stranki sklenili poravnavo ali da je tožnica zavestno pristala na nesorazmerno vrednost v smislu pravila 935 ODZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Po določilu 68.čl. Zakona o pravdnem postopku najvišje sodišče v državi na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj v posamezni zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Temelj take delegacije je smotrnost, ki se kaže v tem, da bo drugo sicer stvarno pristojno sodišče laže opravilo postopek. Ker iz vsebine predloga Višjega sodišča v L. izhaja, da je bila ena od toženih strank do pred kratkim sodnica navedenega sodišča, je podan tehten razlog v smislu 68. člena Zakona o pravdnem postopku, da se za odločanje na drugi stopnji določi drugo stvarno pristojno sodišče to je Višje sodišče v K. Vrhovno sodišče je zato predlogu Višjega sodišča v L. ugodilo ter določilo, da na drugi stopnji postopa v zadevi Višje sodišče v K.
varstvo lastninske pravice - vrnitev stvari - izročitev nepremičnine - rei vindicatio
Predmet pravne presoje sodišč prve in druge stopnje je bilo med postopkom ugotovljeno dejansko stanje, iz katerega izhaja, da je toženec v posesti obeh kletnih prostorov, ker ima v njih drobno ozimnico (prvi prostor) oziroma razno leseno embalažo (drugi prostor), da je v posest prostorov prišel tako, da je vlomil skozi vrata ter da je tožnica lastnica spornih prostorov. Take ugotovitve, ki jih toženec z revizijo ne more pobijati (tretji odstavek 385. člena ZPP) so tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljevale na nižjih stopnjah sprejeti odločitvi. Materialnopravno podlago zanju predstavlja 37. člen zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ki določa, da lahko lastnik, ki dokaže lastninsko pravico na sporni stvari, zahteva s tožbo od toženca, ki ima stvar v dejanski oblasti, da mu jo vrne (prvi in drugi odstavek citiranega člena). Ker sta sodišči druge in prve stopnje spor med pravdnima strankama rešili v skladu z navedenim materialnopravnim določilom, sta materialno pravo pravilno uporabili ter so drugačna revizijska izvajanja neutemeljena. Na navedene zaključke pa ne morejo v ničemer vplivati revizijska izvajanja o tem, češ da se v spornih prostorih nahajajo stvari, ki so last (tudi) toženčeve žene, ker vprašanje dejanskega posestnika ni odvisna od lastnine v prostorih nahajajočih se stvari, pač pa od tega, kdo je prostor zaposedel. V tem primeru pa je bilo ugotovljeno, da je prostora zaposedel in ju poseduje toženec.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved začasnega dnevnega žrebanja kuponov vstopnic v igralnici - kršitev materialnega in procesnega zakona
Ni podan zakonski pogoj za izrek začasne prepovedi opravljanja in izvajanja dnevnega nagradnega žrebanja kuponov vstopnic zaradi dejanja nelojalne konkurence (13.čl. zakona o varstvu konkurence - ZVK), če organ pred takim izrekom ni ugotovil, da je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja (2. alinea 2. odst. 28. čl. zakona o varstvu konkurence).
Zavezanec za plačilo davka iz dejavnosti, ki v predpisanem roku ni plačal davka oziroma obroka akontacije navedenega davka, je v skladu z določbo ZDoh iz leta 1990 dolžan plačati zamudne obresti.
imetništvo stanovanjske pravice na več (dveh) stanovanjih - uporaba več stanovanj - prenehanje stanovanjskega razmerja
Dejanska neuporaba stanovanja, na katerem ima (je imel) nekdo stanovanjsko pravico (pogoj iz 58. člena ZSR) ob hkratni izjavi v pravdi, da ima stanovanjsko pravico na stanovanju, v katerem stanuje (13. člen ZSR) pomeni odpoved stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju.