zahteva za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti - aktivna legitimacija posameznika in pravne osebe
Pripadnik, član etnične, verske, stanovske, socialne, politične, zgodovinske ali podobne skupine, je po 157. členu ZOR aktivno legitimiran le, če gre za kršitev njegovih osebnostnih pravic, torej tistih, ki so povezane z njegovo osebnostjo, ne pa tudi v primerih, ko se nedopustno ravnanje nanaša na celotno skupino ali njene nedoločene člane, ki niso individualno prepoznavni. In, pravna oseba je aktivno legitimirana po 157. členu ZOR le, če nedopustno ravnanje krši njene osebnostne pravice (npr. do dobrega imena, do zaupanja) kot institucije, ne pa tudi če krši osebnostne pravice njenih članov, ki jih združuje.
V tej zadevi tožeča stranka ni v tožbi navedla VSP, na prvem naroku za glavno obravnavo pa ta tudi ni bila določena. Ko je sodišče prve stopnje v uvodu svoje tretje sodbe prvič navedlo VSP 16.500,00 SIT, s tem ni več moglo vzpostaviti za stranki pravice do revizije, ker je pač to storilo prepozno. Velja torej, da v tej zadevi VSP ni bila veljavno določena, kar pomeni, da je bila revizija vložena proti sodbi, proti kateri je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 389. člena ZPP), zaradi česar jo je moralo sodišče zavreči (393. člen ZPP).
V pojem "zapuščeni vojaški material" iz 3. odst. 2. čl. zakona o civilnih invalidih vojne ne sodijo zapuščeni vojaški objekti, torej nepremičnine, saj ti običajno ne predstavljajo sami na sebi nič večje nevarnosti kot kateri drug opuščen gradbeni objekt.
Če je upravni organ zavzel stališče, da je dejavnost zavezanke šteti za javno službo (1. točka 1. odstavka 19. člena zakona o denacionalizaciji), bi morala dejstva oziroma okoliščine, pomembne za presojo nadaljnjega pogoja za obstoj ovire iz navedene zakonske določbe (nemožnost nadomestitve z drugo nepremičnino ali nesorazmerni stroški nadomestitve), ugotavljati v dokaznem postopku (2. odstavek 137. člena ZUP).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - prekluzija
V tej zadevi zaradi sklenitve prodajne pogodbe gre za premoženjskopravni spor, predmet tožbenega zahtevka pa je med drugim tudi denarna dajatev (drugi odstavek 382. člena ZPP), vendar je tožeča stranka ni opredelila v absolutnem znesku, marveč le opisno, kot je bilo navedeno v uvodu. Takšno opisno opredeljevanje denarnega zahtevka pa ne zadošča samo ob sebi za ugotovitev VSP, ki mora biti že na prvi pogled razvidna. V bistvu torej ni šlo za zahtevek z denarnim zneskom. Zato je bila potrebna posebna navedba VSP, h kateri je sodišče pozvalo tožečo stranko, vendar ne pred začetkom obravnavanja glavne stvari, ampak šele potem, ko je tožena stranka celo končala svoj odgovor na tožbo. Tožeča stranka je potem navedla VSP 3,000.000,00 SIT in sodišče je to sprejelo kot pravilno. Ravnanje sodišča in tožničina navedba VSP po začetku obravnavanja glavne stvari pomeni, da sta prekludirani obe dejanji, ki torej ne moreta imeti učinka v tem smislu, da bi bila v tej zadevi dovoljena revizija.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dejansko stanje
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da se zahteva obdolženca izrecno ne sklicuje na kršitve kazenskega zakona ali kršitve določb kazenskega postopka, zaradi katerih se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti (1., 2. in 3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP), ampak po svoji vsebini uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar pa po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
oblika pogodbe - dogovorjena oblika - sankcija, če pogodba nima potrebne oblike
Sporna je pravna presoja vsebine 11. člena citirane pogodbe, ki določa, da "pogodba stopi v veljavo z dnem podpisa obeh pogodbenih strank in ko prodajalec sodno overi svoj podpis na pogodbi". Sodišče druge stopnje je presodilo, da ima navedeno pogodbeno določilo pomen dogovora pogodbenikov o obliki pogodbe v smislu prvega odstavka 69. člena ZOR, ki določa, da se pogodbeni stranki lahko sporazumeta, da naj bo posebna oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe. Zato je v nadaljevanju zaključilo, da je sporna pogodba nastala, ta je stopila v veljavo šele 21.6.1991, ko promet s takimi zemljišči, ki so bili predmet sporne pogodbe, ni bil več dopusten po določbah zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 29/90) in je zato sporna pogodba nična.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Tožena stranka (upravni organ) nima prav, ko trdi, da v zvezi s sprejemom v državljanstvo RS ni pomembno, ali je mogoče katera izmed pravnomočnih sodb za kaznivo dejanje izbrisana iz kazenske evidence, ali ne. V izpodbijani odločbi se namreč lahko upravni organ opira le na tiste pravnomočne obsodbe, ki ob njegovi odločitvi še niso izbrisane iz kazenske evidence. Pri tekočih postopkih zaradi kaznivih dejanj ali prekrškov pa mora upravni organ prekiniti upravni postopek, ki se nanaša na pridobitev državljanstva, do njihove pravnomočnosti, zaradi upoštevanja ustavnega načela o domnevi nedolžnosti.
Določbo 1. odstavka 47. člena zakona o dohodnini, po kateri se zavezancem, ki so na novo pričeli opravljati dejavnost, dobiček prvega leta poslovanja ne obdavči, je razlagati tako, da je zavezanec oproščen davka od dohodkov iz dejavnosti le za prvo leto poslovanja, to je za leto, v katerem prvič doseže dobiček z opravljanjem dejavnosti.
delovno dovoljenje - položaj stranke v postopku pridobitve delovnega dovoljenja
Položaj stranke v postopku pridobitve delovnega dovoljenja po delodajalcu ima tudi oseba (tujec), za katero se uveljavlja delovno dovoljenje, še posebej, če je bila pred tem pri delodajalcu že v delovnem razmerju.
ukrep gradbenega inšpektorja - stranka v postopku - pravni interes
Pravni interes kot stranka v postopku v zvezi z ukrepom gradbenega inšpektorja v primeru, ko investitor nima gradbenega dovoljenja (šteje se tudi, da ga nima v času, ko je zoper izdano gradbeno dovoljenje vložena pritožba), zaradi česar inšpektor z odločbo ustavi nadaljnjo gradnjo, lahko uveljavlja poleg investitorja tudi izvajalec gradbenih del (ali druga pravna oseba, ki ima sklenjeno pogodbo z izvajalcem), saj je le-ta lahko denarno kaznovan za gospodarski prestopek, če gradi objekt brez gradbenega dovoljenja. V konkretnem primeru pa je tožeča stranka izkazovala le dejanski interes z gradnjo sosednjega objekta, ne pa tudi pravnega, saj ni bila niti investitor oziroma dejanski izvajalec gradbenih del v soseščini. Zato je sodišče zavrnilo njeno tožbo.
Carinske osnove za uvoženo rabljeno vozilo (če je carinski organ mnenja, da vrednost blaga, navedena v fakturi, ne ustreza določbam CZ o dogovorjeni ceni) se ne more določiti na podlagi kataloga, ki vsebuje prodajne cene vozil na domačem trgu države izvoznice, ampak služi ta lahko le kot pripomoček pri oceni vrednosti uvoženega vozila. Carinska osnova pa se določi na podlagi 44. člena CZ, pri čemer je pomembno dejansko stanje vozila.
Ker je postal odškodninski temelj sporen glede na ugovor tožencev, da je bila tudi sporna škoda, ki je nastala tožniku v zvezi z drugo operacijo, predmet poravnave z dne 26.11.1990, sta sodišči druge in prve stopnje pravilno ugotavljali, kaj je bil predmet citirane poravnave. S pogodbo o poravnavi (ob pogojih členov 1089 in naslednjih ZOR), dobi namreč neposlovno to je iz škodnega dogodka izvirajoče razmerje obliko poslovnega razmerja. Ko se s poravnavo uredi določeno razmerje, se lahko na tak način odpravi spor in negotovost o vseh elementih, obstoječih in torej predvidljivih v času njenega sklepanja. Ker sta pravdni stranki sklenili poravnavo 26.11.1990 na podlagi podatkov izvedenčevega mnenja z dne 10.9.1990, ki je po ugotovitvah sodišča druge stopnje vsebovalo tudi podatke o predvidljivi škodi, ki bo nastala tožniku v zvezi z odstranitvijo kovinskega materiala iz stegnenice na operativni način (ki je bil tudi opravljen 28.2.1991), do kakšne večje od tedaj predvidljive škode pa ni prišlo, je v povezavi z vsebino izvensodne poravnave (odrečne izjave) tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljeno zaključilo, da je bila predmet navedene poravnave tudi v tej pravdi iztoževana škoda. V zvezi z revizijskimi izvajanji o tem, kakšno škodo je tožnik dejansko imel v zvezi z drugo operacijo, je opozoriti, da je sestavina predvidljivosti tudi približnost ocene elementov posameznih oblik škode. Ker zaradi sklenjene izvensodne poravnave z dne 26.11.1990 v tožbi uveljavljeni odškodninski temelj ni podan, je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožnikov odškodninski zahtevek zavrnilo.
Določba 2. odst. 125. čl. ZUP ne more biti pravna podlaga za zavrženje strankinega denacionalizacijskega zahtevka, v primeru, ko je upravni organ v smislu 3. odst. 63. čl. ZDen zahteval od pristojnega upravnega organa izdajo ugotovitvene odločbe o državljanstvu prejšnjega lastnika nacionaliziranega premoženja, v takem primeru mora upravni organ o stvari meritorno odločiti.
Ni mogoče šteti, da so tujcu zagotovljena sredstva za preživljanje, če sam nima nobenih dohodkov, dohodki njegove žene pa ne dosegajo niti minimalnega zneska denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, določenega v 1. odstavku 24. člena zakona o socialnem varstvu.
Po določbi prvega odstavka 109. člena ZOR pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti in se nanjo lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Tožnica je lahko aktivno legitimirana za spor o ničnosti pobijane pogodbe le v primeru, če dokaže, da je zainteresirana oseba. Toda zgolj okoliščina, da obstaja možnost, da bi tožnica lahko zahtevala nakup spornega stanovanja po določbah 149. člena stanovanjskega zakona (SZ), ni zadosti. Ker v danem primeru po ugotovitvah sodišča prve stopnje tožnica sploh nima pravice do odkupa spornega stanovanja, sodišče druge stopnje pa je izrazilo dvome v take ugotovitve (in zato med drugim razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, s katerim je to zavrnilo tožničin zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe), ni bilo mogoče materialnopravno pravilno odločiti o tožbenem zahtevku, da je sporna pogodba nična (tožnična aktivna legitimacija je podana le, če je zainteresirana oseba po določilu prvega odstavka 109. člena ZOR).
izvršilni postopek - krajevna pristojnost - spor o pristojnosti
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnost samo dokler ne izda sklepa o izvršbi. Če izda sklep o izvršbi krajevno nepristojno sodišče, zadeve ne more odstopiti drugemu sodišču, če ne razveljavi svojega sklepa o izvršbi (3. odst. 53.čl. ZIP). Sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja pa sodišče razveljavi le na dolžnikov ugovor, ne pa po uradni dolžnosti.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - podstanovalska razmerja - pravice podstanovalcev
Dejstvo, da je tožnica več let uporabljala stanovanje v celoti z dovoljenjem druge toženke dopušča opredelitev, da je šlo za podnajemno razmerje za celo stanovanje. To po Zakonu o stanovanjskih razmerjih sicer ni bilo dovoljeno, je pa Stanovanjski zakon v 149.čl. tak položaj legaliziral s tem, da je pod določenimi pogoji priznal podstanovalcu enake pravice, kot jih ima po tem zakonu imetnik stanovanjske pravice, torej tudi pravico do privatizacije.