predlog za prenos krajevne pristojnosti - krajevna pristojnost - tehten razlog - prenos pristojnosti - pošteno sojenje - nepristranskost in neodvisnost sojenja
Predlagateljica predlaga prenos krajevne pristojnosti na sodišče, ki se nahaja izven območja Višjega sodišča v Mariboru, t.j. Okrajno sodišče v Ljubljani, kar na videz narekuje, da bi moralo o konkretnem predlogu odločiti Vrhovno sodišče Republike Slovenije, vendar pa v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča ni pomembno, da se predlagateljica sama izrecno zavzema za prenos na Okrajno sodišče v Ljubljani. Pri tem je izhajalo, da razlogov za prenos krajevne pristojnosti iz prvega odstavka 35. člena ZKP ne ugotavlja po uradni dolžnosti, temveč jih je predlagatelj dolžan v predlogu vsebinsko utemeljiti, česar pa oškodovanka kot tožilka ni storila.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - nezaupanje v delo sodišča - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - medijska odmevnost
Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti je podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost, zato jo je treba kot takšno razlagati restriktivno. Višje sodišče ob presoji utemeljenosti zagovornikovega predloga za prenos krajevne pristojnosti poudarja, da je o vsebinsko enakih argumentih že odločalo, in sicer v sklepu I Kr 36405/2014 z dne 9. 6. 2022, ko je zavrnilo predloga za prenos krajevne pristojnosti, podana po zagovornikih obdolženega A. A. in B. B.
prenos krajevne pristojnosti - dvom o nepristranskosti sodišča - utemeljitev predloga za delegacijo pristojnosti
Iz obtožnega predloga, vloženega pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, sicer izhaja, da je obdolžena A. A. zoper oškodovanko kot tožilko pred Okrajnim sodiščem na Ptuju vodila kazenski postopek, ki je rezultiral v obsodilni sodbi, vendar navedeno samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, saj oškodovanka kot tožilka v zvezi s tem v predlogu niti ne zatrjuje, da bi pri tem šlo za takšne okoliščine, ki bi pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Mariboru in s tem o zagotavljanju videza nepristranskosti pred navedenim sodiščem.
prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - dvom v nepristanskost - postopanje sodišča - medijska odmevnost
Zgolj okoliščina, da so na Okrožnem sodišču na Ptuju (morebiti) zaposleni tudi prebivalci oškodovane Občine V., pa sama po sebi tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti ne more predstavljati.
denarno kaznovanje priče - parlamentarna komisija državnega zbora - pravni pouk priči - prisilni ukrep
Zato je soglašati tudi z oceno sodišča prve stopnje, da bi bilo denarno kaznovanje priče A. A. tudi v nasprotju s spoštovanjem načela sorazmernosti pri omejevanju njegovih ustavnih pravic kot fizične osebe.
prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti - običajni kolegialni odnosi
Na objektivni videz nepristranskosti je treba zlasti paziti na majhnih sodiščih in v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je odnos med zaposlenimi takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbujati dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.
ZKP člen 35, 35/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 23, 23/1.
prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepristranskost in neodvisnost sojenja
Dejstvo, da bi naj obdolženi A.A. očitano kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1 storil na škodo okrajnega sodnika B.B., ki sodniško funkcijo opravlja na Okrajnem sodišču v X.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti
Okoliščine, ki jih v svojem predlogu navaja obdolženec, v spisovnem gradivu niso z ničemer objektivno izkazane in po svoji vsebini že pomenijo žalitev sodišča. Kot rečeno, obdolženi žaljivih očitkov na račun Okrajnega sodišča v Velenju ni z ničemer konkretiziral. Prav tako ne gre pritrditi očitku o zavlačevanju postopka, saj je bil obtožni predlog v predmetni kazenski zadevi vložen 23. 3. 2021, obdolžencu pa vročen 1. 4. 2021.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - zavrnitev predloga - tehten razlog - dodelitev zadev - substanciranost predloga
Okoliščine, ki utemeljujejo predlog za prenos, se morajo konkretizirano nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na nekatere sodnike tega sodišča, hkrati pa morajo biti takšne narave, da sodišče, ki bi bilo pristojno za sojenje, kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskega sojenja.
Predlagatelji so tisti, ki morajo ustrezno substancirati konkretne okoliščine, s katerimi utemeljujejo svoje trditve.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - pomanjkanje sodnikov
Tako torej na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega je prišlo zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na posameznem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, temveč je treba v vsaki posamezni zadevi z upoštevanjem okoliščin konkretnega primera presojati, ali je razlog za odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti podan.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - dvom o nepristranskosti sodišča - nepravilnosti v sodnem postopku
Zgolj dejstvo vložene kazenske ovadbe pa samo po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki bi apriori vzbujala dvom o nepristranskost sodišča ali pri javnosti ustvarila vtis, da je zato omajana nevtralnost sodišča.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - odvetnik - dvom v nepristranost sojenja - običajni kolegialni odnosi
Zgolj dejstvo, da je obdolženi A. K. odvetnik v Mariboru, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, saj ne vzbuja objektivnega dvoma v nepristranskost. Odvetniki, ki samostojno opravljajo svoj poklic v okviru pravosodja, namreč niso tesni sodelavci sodnikov. Predlagatelja pa v predlogu ne navajata nobenih konkretnih okoliščin, ki bi v tej zadevi vzbujale dvom v videz nepristranskosti sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - pomanjkanje sodnikov - izločitev vseh sodnikov oddelka pristojnega sodišča - bolniška odsotnost
Zaradi stvarnih razlogov pa sodišče ne more voditi postopka takrat, kadar obstajajo takšne dejanske okoliščine, zaradi katerih se lahko vnaprej predvideva, da sodišče zadeve dalj časa ne bo moglo rešiti (daljša odsotnost sodnikov zaradi bolezni, nezasedenost sodniških mest, nemožnost začasne dodelitve sodnikov z drugih sodišč itd.).
prenos krajevne pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Vrhovno sodišče je sicer v več svojih odločbah presodilo, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, vendar mora višje sodišče kljub temu v skladu z ustaljeno sodno prakso slovenskih sodišč in tudi Evropskega sodišča za človekove pravice v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je odnos med zaposlenimi in strankami postopka takšne narave in stopnje, ki bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču. Iz pravice do nepristranskega sojenja namreč izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičen dvom, da v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Zato mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti sojenja. To pomeni, da se nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije ne ocenjuje le po njenih učinkih, temveč tudi po zunanjem izrazu, in sicer kako lahko (ne)pristranskost razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Zato je za zagotavljanje objektivnega videza nepristranskosti sodišča poleg zagotavljanja jamstev v postopku pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki bi pri razumnem človeku vzbudile upravičen dvom o sodnikovi nepristranskosti. V zvezi s tem je še posebej pomembno zaupanje, ki ga morajo vzbujati odločitve sodišč v demokratični družbi in javnosti.
KZ člen 173, 173/3. ZKP člen 35, 35/1, 92, 92/2, 92/2-2. URS člen 23, 23/1.
dvom glede nepristranskosti sodišča - predlog za prenos krajevne pristojnosti - predlog za izločitev sodnika - delegacija pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče
Oddaljenost procesnih udeležencev do sodečega sodišča (in v tej zvezi povezanimi izdatki), sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar pa mora sodišče pri presoji upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenost posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka. Dejanske okoliščine, ki tak predlog utemeljujejo, se morajo konkretizirano nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na posamezno sodnico tega sodišča ter biti takšne narave, da sodišče kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskosti sojenja.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - nepristransko sojenje
Po presoji višjega sodišča predstavlja okoliščina, da je v obravnavani zadevi obdolžena Z. K. zaposlena kot referentka na oddelku Zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Mariboru, tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti, saj bi v primeru, da bi zadevo obravnavali sodniki Okrajnega sodišča v Mariboru, glede na različna pojmovanja o delu sodišča in ko niso izključena tudi njihova osebna poznanstva, utegnilo omajati zaupanje udeležencev postopka in javnosti v nepristranskost pristojnega sodišča. To velja še toliko bolj, ker je obdolženki očitano kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 povezano ravno z njenim delom referentke na Okrajnem sodišču v Mariboru. Zaradi odprave vsakršnega dvoma o nepristranskosti in poštenem sojenju, je višje sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo in za postopek določilo Okrajno sodišča na Ptuju (drugi odstavek 35. člena ZKP).
videz nepristranskosti sojenja - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - objektivna nepristranskost sojenja - razlogi za prenos pristojnosti - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in uslužbenko pristojnega sodišča
Sodišče mora namreč poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti sojenja, kar pomeni, da je nepristranskost sodnikov potrebno ocenjevati tudi po tem, kako lahko pristranskost ali nepristranskost razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Zato je za zagotavljanje objektivnega videza nepristranskosti sodišča pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki bi pri razumnem človeku vzbudile upravičen dvom o sodnikovi nepristranskosti. Takšno stališče izhaja tudi iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), v skladu s katero je potrebno v vsakem konkretnem primeru opraviti objektivni preizkus nepristranskosti sodišča.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranost sojenja - pošteno sojenje - majhno sodišče
Zaupanja v integriteto razpravljajoče sodnice sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je osumljeni A. H. oče L. H., ki je kot višja pravosodna svetovalka zaposlena na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja.
Sodišče lahko presoja samo zakonitost (četrti odstavek 13. člena ZPPre), ne pa tudi umestnost zahtevka Preiskovalne komisije. Če preiskovanca Parlamentarna komisija ni določila, je pa iz gradiva razvidno, da je osredotočenost preiskave fokusirana na določeno osebo, ima zato le-ta enak status kot ga ima osumljenec oz. obdolženec v kazenskem postopku glede vprašanja zasega predmetov (drugi odstavek 220. člena ZKP).
prenos krajevne pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - zavrnitev predloga
Zgolj subjektivno prepričanje oškodovanke kot tožilke, da razpravljajoča sodnica v drugi kazenski zadevi ni spoštovala napotil pritožbenega sodišča, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujal dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.